ASO (LETO) XXIV. (18) No. (štev.) 22
BUENOS AIRES 3. junija 1965
E8LOVENIA LIBRE
Bo tlimo pričevalci
„Ko so jih pripeljali, so jih postavili pred zbor in rekel jim je veliki duhovnik: „Strogo smo vam zabičali, da ne učite v tem imenu, in glejte, napolnili ste Jeruzalem s svojim naukom in hočete na nas spraviti kri tega človeka!“ Peter in apostoli pa so odgovorili:
„.. .In mi smo za te stvari priče.. .“ (Ap. d. 5, 28, 32)“
Krvavi zločini, ki jih je komunistična partija z vso premišljenostjo zagrešila pred dvajsetimi leti nad slovenski ljudstvom, so bili s poveljem iste partije-zločinca zadelani v molk. Še danes ne more zasužnjen narod doma verjeti resnice o pobojih, ki so se izvrševali v letu 1945. A v svobodni tujini žive žrtve, živimo mi, ki smo bili rešeni, da smo za „te stvari priče“.
Nihče izmed nas se ne more odtegniti pričevanju. Zaznamovani smo bili zanj v trenutku, ko smo stopili v borbo proti komunizmu. Niti naši otroci, ki so rojeni v tujini, ne bodo mogli preko odločitve staršev, ne da bi zatajili resnico. Starši so se namreč odločevali zase in za svoj rod. Prav tako je slovenski človek v tistih letih groze umiral za svobodo in vero vsega naroda, ne samo za potrjenje samega sebe v dobrem.
Kot pričevalci ne moremo spraševati po okoliščinah, če so prilične ali neprilične — dolžnost in poklic ne preneseta izgovorov. Resnica mora na 'lan in gorje nam, ako ne bi prišla preko nas, temveč po „kamenju“, ki naj bi mesto nas vpilo. Ako je bila božja volja, da je bilo prelite toliko krvi; ako je bila in je sveta Njegova volja, da moramo živeti za narod v tujini; ako je dan osvoboditve še daleč; ako nam je do konca použiti trpkost izgnanstva — potem je tudi božja volja, da ima to izgnanstvo tudi pomen, smisel in cilj. Kakor ima vse stvarstvo namen, razodevati Boga, tako je tudi naše pričevanje o komunizmu in njegovih zločinih v svojih zadnjih posledicah slava Njegovih ukrepov. Za naše mrtve je bila naloga končana z njihovo junaško smrtjo, mi živi pa nimamo pravice le hraniti njih naslove, temveč dovršiti Voljo, ki nam je podaljšala življenje.
Naša drža mora biti danes prav tako odločna kot je bila pred dvajset ir več leti. Ponos nas mora prevevati, da smo bili zmožni odločiti se za boj proti komunističnemu zlu, ne meneč se za nevarnosti in kljub grozečim posledicam. Ta ponos moramo z največjim navdušenjem preliti v mlada srca naših otrok. Ne pretresajmo ali so naši otroci zaradi naše velike odločitve tvarno na boljšem ali na slabšem — tudi ako bi morali prenašati največje pomanjkanje, nikdar ne moremo omaho vati in stopati nazaj, ker se zavedamo, da smo delali prav, da smo se borili po glasu svoje vesti. Prav v tem je nam reč naša veličina, prav v tem smo različni od komunističnih zločincev: da po slušamo svojo krščansko vest in božji nauk. Kdo kakor Bog? Kdo je večji koi tisti, ki posluša Njegov glas? V onem času je bila okrožnica „Divini Redem ptoris“ beseda božja in četudi bi jo danes papež preklical od prve do zadnje črke, se ne bi prav ničesar spremenilo na pravilnosti našega dejanja. Dejanski poraz, najsibo na političnem
JOHNSON ZA UČINKOVITEJŠI MED AMERIŠKI VARNOSTNI SISTEM
Zaradi neverjetnega kolebanja številnih južnoameriških držav je propadla vrsta konferenc ameriških zunanjih ministrov: Argentini ni uspelo sklicati konference zunanjih ministrov Čila, Bolivije, Paraguays, Brazila in Uruguays, Washingtonu pa ne konference vseh zun. .ministrov Medameriške organizacije. Ker je ta organizacija izgubila vpliv, kolikor si ga je v prvih dneh državljanske vojne pridobila, tudi v Santo Domingo samem, je Brazil predlagal, naj bi za začasno vodstvo države, dokler ne bi bila sestavljena do-I minikanska vlada, prevzela posebna civilna komisija, ki bi jo sestavljale ZDA, Costa Rica in Čile.
Ker zaradi polovičarskega reševanja dominikanskega problema ZDA in Med-Medameriško organizacijo, ki se je za | ameriška organizacija obenem z ZN ne njimi začela gibati in za ZN, ki so se y najdejo izhoda iz slepe ulice, v katero povrhu obeh tudi vmešali v zadevo. |f je zadeva zašla, je amer. zun. minister Amerikanci sanjajo o vzpostavitvi ! minuli ponedeljek prišel na dan z novo, demokracije v Santo Domingo, tudi če toda tudi nevarno idejo: v Santo Do-
pet tednov že mineva, odkar so se prvi ameriški vojaški oddelki izkrcali v Santo Domingo, da bi preprečili novo Kubo v karibskem področju. Državljanska, vojna med uporniki pod vodstvom Caamana in vojsko graia Imberta je trajala skoro štiri tedne. Nevtralna cona, ki so jo ameriški vojaki potegnili skozi prestolnico Santo Domingo, je bila glavna ovira, da niso Imbertovi oddelki popolnoma uničili Caamanovih u-pornikov, med katerimi se skrivajo komunisti.
Iz vojaških operacij se je državljanska vojna sprevrgla v politične mahinacije. Na bojnem polju je bila Imber-tu preprečena popolna zmaga, na političnem se položaj zato zapleta, za A-merikance, ki so prvi intervenirali, za
Sprememba zavezniške obrambne strategije
v Evropi
jih bo to stalo, poleg smrtnih žrtev med njihovimi oddelki, še težke stotine milijonov dolarjev. Najprej so se mo-
mingo naj se izvede plebiscit in naj tako Dominikansci sami odločijo, kakšno vlado hočejo imeti. Trdijo, da Im
rali v ZN, v Medameriški organizaciji j bertova vojska obvlada podeželje, na in pred vsem svetom zagovarjati za-j drugi strani pa so prišla v svet tudi radi svoje intervencije v Santo Domin- ’ go, sedaj pa se morajo pogajati še z obema nasprotnikoma, da bi jim dovo-
V ponedeljek se je v Parizu začela dvodnevna konferenca obrambnih ministrov NATO. Britanska delegacija je z ameriškim pristankom pripravila predlog o drastični reviziji zavezniške obrambne strategije v Evropi in sicer: 1 Opusti naj se 11 let stara strategija po kateri bi se morale vse članice NATO boriti na kopnem v Evropi najmanj 90 dni po prvem atomskem ali druge vrste spopadu s komunističnim sovražnikom; 2. Zavezniki naj pripravijo nove vloge posameznim članicam 'NATO z namenom, da se že v osnovi zatre vsak poskus' sovražnika, da bi sploh poskušal sprožiti napad; 3. Vrhovni poveljnik NATO grah Lemnitzer naj dobi več besede pri odlo.čevanju o uporabi atomskega orožja, čeprav bo imel zad njo besedo o uporabi atomskih bomb še vedno ameriški predsednik.
Ameriški obrambni minister McNamara pa je v Pariz prišel s predlogom o ustanovitvi „skupnega trga“ za obrambno produkcijo sil NATO, da vojaški stroški ne bodo tako težko obremenjevali državnih proračunov članic.
Kljub temu, da Francija pod Da Gaullovim vodstvom tudi v NATO poskuša hoditi svojo pot, ne glede na koristi ostalih zaveznikov, pa je bila za ta sestanek obrambnih ministrov toliko disciplinirana, da se je z ZDA še pred konferenco dogovorila, da ne bo javno zahtevala definicije o atomski strategiji zavezniških sil. Vsekakor pa je močno oslabila NATO, ko so se v Parizu pojavile govorice, da bo Francija prih. leto izstopila tudi iz te organizacije.
De Gaullovi zunanji in vojaški politiki se čudi ves nekomunistični svet, zlasti še, ker je De Gaulle s svojo politiko povzročil, da se je Zahodna Nemčija spet močno oddaljila od Francije in se znova popolnoma naslonila na e-dino velesilo, ki jo lahko zaščiti pred sovjetsko ekspanzivnostjo: ZDA. De Gaulle je povzročil, da se kuje mimo Pariza os Bon — London — Washington, Francija pa ostaja osamljena, kar bo zanjo zlasti nevarno, ko bo po naravnem razvoju izgubila De Gaulla in se spet razgalila v svoji kronični notranji razkrojenosti.
lila valiti milijone dolarjev v razmajano dominikansko gospodarstvo. Caama-no je pod vplivom komunistov, kakor je bilo pričakovati, z nejevoljo sprejel od Amerikancev dolarje, da lahko plačuje svoje vojake in uradništvo v svojem delu prestolnice; toda sprejel jih je, ker ni imel drugega izhoda. Je pa istočasno zahteval, da morajo i Amerikanci i vse ostale čete Medameriške organizacije v celoti oditi iz Santo Domingo. V tem slučaju komunisti vedo, da bi takoj dobili zagotovilo Moskve za vojaško in gospodarsko pomoč v stilu Kube.
Imbert je ameriške dolarje brez pridržka sprejel, noče pa pristati na to, da bi z ljudmi iz Caamanovega tabora in nekaterimi nevtralnimi osebnostmi sestavil koalicijsko vlado. Trdi, da bi bila njegova borba proti komunizmu v Santo Domingo na tak način nesmiselna, ker bi državo spet spravili v komunistično nevarnost.
Poleg ameriških oddelkov, ki so jih po ukazu iz Washingtons že skrčili za nekaj tisoč, vzdržuje premirje v Santo Domingo trenutno 250 vojakov Hondurasa, 159 iz (Nicarague, 21 iz Costa Rica in 1170 iz Brazila. Ker je brazilski kontingent iz latinske Amerike najštevilnejši, je vrhovno poveljstvo nad zarodkom medameriške mirovne vojaške sile dobil Brazilec gral. Hugo Pa-nasco Alvim. Argentina je zaradi svojega oklevanja zamudila priliko za vrhovno poveljstvo, ki ji je po njeni važnosti v latinski Ameriki pripadalo. Tudi podpoveljniško mesto ji je ušlo in ga je dobil Amerikanec.
j poročila o gverilskih napadih na Im-bertove podeželjske postojanke. Rezultat plebiscita, izvršenega v vzdušju gverilskega terorja, è a je lahko povsem drugačen, kakršnega si želi večina dominikanskega prebivalstva in z njim Amerikanci ter ostale resne južnoameriške države.
V tem zastoju razvoja v Santo Domingo in v Medameriški organizaciji je severnoameriški preds. Johnson pravil-
no opozoril: „Kadar se sile svobode gibljejo počasi, bodisi na političnem, gospodarskem ali Vojaškem področju, takrat sile suženjstva in prevratnosti nastopajo hitro in odločno. Kadar komunisti poskušajo izkoriščati revščino, se ves svobodni medameriški sistem nahaja v smrtni nevarnosti. Vemo tudi, da ta nevarnost obstoja v mnogih ameriških državah. Ni neprilike, ki je komunisti ne bi poskušali sprevreči v svojo korist.“ Zato „je jasno, da potrebujemo nov mednarodni ustroj, ki bo kos hitro se razvijajočim dogodkom. Kadar nekaj ur lahko odloči usodo generacij, mora postati trenutek odločitve trenutek akcije,“ je pribil Johnson.
Predsednik belgijske vlade krščanski socialist Theo Lefevre je odstopil, ker je belgijska vladna koalicija kršč. socialistov in Spaakovih socialistov pri volitvah dne 23. maja izgubila 39 po slaniških mandatov in s tem dvetretjin-sko večino v parlament?!, s katero je hotela spremeniti ustavo ter na ta način ublažiti nasprotja med francosko in flamsko narodno skupino v državi. Pri volitvah so napredovali liberalci, ki bodo sedaj verjetno vstopili tudi v vlado, čeprav so proti spremembi sedaj veljavne ustave.
žali takrat, ko je bilo najhujše, nam ni omagati sedaj, ko smo utrjeni na skušnjah in preiskušnjah.
Pričujmo trezno! Razlikujmo in ne dajmo se mešati od protikomunizmov raznih vrst, od človečanskih do socialističnih in demokratskih progasto po-
j barvanih. Naša borba proti komunizmu ali vojaškem poprišču, ne doda niti pi- nima samo «ovečanskih osnov, temveč Čiče resnice komunistični zmoti. Skozi^ predvsem krščanske. V imenu človečan vso zgodovino je zmota zdaj pa zdaj- sjva so v Zg0dovini nastopali največji
Hudi boji v Vietnamu
Vietnam je zajelo monsunsko deževje. Kljub temu ameriško letalstvo napada komunistične vojaške objekte v Severnem in Južnem Vietnamu. Eden zadnjih -ameriških letalskih napadov je bil izvršen na vojaške objekte komaj 50 km južno od Hanoi-a, prestolnice Severnega Vietnama. Prvič so stopile v akcijo tudi ameriške bojne ladje, ki so s topovskimi granatami obstreljevale obalne komunistične postojanke.
V Južnem Vietnamu so komunisti razvili slovito ofenzivo proti južnoviet namski vojski ter ji prizadejali težke izgube. Strokovnjaki ugotavljajo, da se verjetno že nastopili v borbah redni vojaški oddelki iz Severnega Vietnama.
Kljub resnosti položaja v Vietnamu in vsej jugovzhodni Aziji -— Sukamo spet grozi z napadom na Malajzijo — je Francija sporočila zavezniški obrambni organizaciji za to področje (SE-
ATO), da bo izstopila iz nje, Francija, oz. De Gaulle, meni, da bi Se Amerikanci morali -spustiti v pogajanja s se-vernovietnamskimi komunisti. Ti vztrajajo z gverilo, ker upajo, da se bodo Amerikanci prej naveličali, kakor oni.
Rdeča Kitajska pa je prejšnji torek objavila, da kitajski častniki od 1. junija dalje ne bodo več nosili razpoznavnih znakov, pač pa samo rdečo zvezdo na kapi in rdeč trak na ovratniku, „kajti tudi na Koreji je naša vojska brez posebnih znakov porazila a-meriške imperialiste in dosegla veliko zmago.“ Opazovalci menijo, da se Kitajska resno pripravlja na poseg v vietnamsko državljansko vojno s svojimi ljudmi. Kitajski vojaki se bodo namreč mogli, ker bodo brez posebnih razpoznavnih znakov, lažje pomešati z vietnamskimi komunističnimi oddelki, ki tudi ne nosijo razpoznavnih znakov.
I Z
T !	» N A
obvladovala človeštvo, pa je vedno o-stala zmota.
V službi pričevanja o komunizmu bodimo vedri. Kakor smo znali pred leti sprejemati udarec za udarcem, prenesti bolečino za bolečino, grozo za grozo; kakor smo skozi dvajset let o-hranili vero v Previdnost in Njene namene, tako se zadržimo danes. Dogodki, ki so nam kazali na katastrofo, so bili bogati na dobrem. Ob razvalinah so se ponudile tudi nove možnosti, nova obzorja. Narod je bil zagnan čez meje, zdi se, da z velikimi poslanstvi. Tehtamo božje načrte, a nikdar ne pridemo do natančne teže. Ako smo vzdr-
zločinci in protibožci. Krščanski nauk ima v vsaki dobi svojega nasprotnika, danes ga ima v komunizmu. Le kršlan ski protikomunizem je resničen in pio den v posledicah.
Pričujmo nesebično! čeprav ne bomo mogli nikdar nehati žalovati nad žrtvami svojih dragih, nad cvetom slovenske mladine pomorjene v tistih velikih mesecih slovenske zgodovine, mora biti naše srce tako velikodušno, da mu ne bo nikdar ta bol zakrila nesreče, v kateri se nahaja danes ves slovenski narod. Darujmo Bogu naše žrtve, a nikoli brez prošnje za domovino, za slovensko mladino, ki ji dušijo za-
gon: Veliko daritev je Oče zahteval od nas, zato ga prosimo za veliko. Ne o-stanimo le pri lastnih tegobah, zaglejmo se tudi v dobro svojega naroda. Grobovi leže ob naših sklenjenih rokah in ne more Se ozreti nanje božja Usmiljenost, ne da bi videla tudi prošnja mrtvih. Morda nikoli v slovenski zgodovini ni bil naš narod tako dobro in številčno zastopan v onostranstvu kot v zadnjih dvajsetih letih. Energijo imamo nakopičeno v nebesih, potegnimo vode in zaženimo v pogon motorje slovenske svobode.
V dveh desetletjih se še ni izčrpala naša vera. Gledamo pa, kako se v temeljih maje komunistična. Graditi so hoteli na krvi, a kri je živa, ki stano' vitno spodkopava njihovo bahato zgradbo. Samega sebe prepričujejo in samim Sebi ne verjamejo. Jeruzalem — slovenski narod — je vsak dan bolj poln upanja in v tujini pričujemo o krvi, o kateri imajo doma strogo zabičano molčati. A iz daljšega in večjega molka bo planila večja in svetlejša resnica.
M—n.
V	Boliviji se po hudih nemirih in spopadih oboroženih rudarjev z vojsko ter po številnih sabotažah levičarskih elementov navidezno vrača mir v deželo. Zaradi resnosti položaja je vojska sklenila, da ima sedaj Bolivija dva predsednika in sicer dosedanjega generala Reneja Barrientosa Ortuno ter glavnega poveljnika vojske generala Alfreda Ovando. Oba sta bila že skupno predsednika ob zrušitvi prejšnjega predsed nika dr, Viktorja Paz Estenssora, pozneje je ipa predsedniške posle izvrševal samo gen. Barrientos, gen. Ovando je pa postal glavni poveljnik vojske. Zadnji nemiri in oboroženi spopadi rudarjev s polici,jo in vojsko so v prestolnici ter v rudarskih področjih zahtevali nad 70 mrtvih, še več pa ranjenih
V	Montevideu v Uruguayu proka-stristrični elementi pripravljajo Kontinentalni solidarnostni kongres s Kubo in za samoodločbo narodov. Uruguayski minister Adolfo Tejera je za državni vladni svet pripravil odredbo o prepovedi omenjenega kongresa, ker zasleduje samo cilje mednarodnega komunizma za njegovo utrjevanje na ameriški polobli. Vlada je njegov predlog Sprejela in kongres prepovedala.
Ameriški minister za nar. obrambe MacNamara je odložil obisk Bonnu, kjer je imel napovedane razgovore i zahodnonemškim kanclerjem dr. Erhar-dom in ministrom za narodno obrambo Kai-Uwe von Hasslom, na poznejši čas Razlog: še neurejen položaj v Dominikanski republiki.
Angleška kraljica Elizabeta se je s svojim možem in ostalim spremstvom v nedeljo, 30. maja, vrnila z zmagoslavnega obiska Zahodni Nemčiji, kjer so ji milijoni in milijoni Nemcev prirejali navdušene ovacije tako v Bonnu, kakor
¥ TIPI!
Koelnu, Muenchenu, Zahodnem Berlinu in v Hamburgu ter po ostalih nemških mestih in državah in na ta način simbolično potrdili prijateljstvo, ki je zamenjalo sovraštvo med obema državama v zadnjih dveh svetovnih vojnah. Ob vrnitvi so 'tudi Angleži priredili svoji kraljici navdušen sprejem.
Na Poljskem, kakor tudi v Rimu se vzdržujejo napovedi, da bo 3. maja 1966 papež Pavel VI. obiskal Poljsko ter se osebno udeležil slavnosti, ki bodo ob proslavi tisočletnice, odkar so Poljaki sprejeli katoliško vero, zlasti v sloviti božjepotni Marijini cerkvi v čenstohovi.
Na Poljskem so imeli v nedeljo volitve. Bile so ipo vzoru ostalih kom. držav z eno samo kandidatno listo, na kateri so bili kandidati samo komunisti, ki So prigrabili vso oblast v tej državi leta 1947.
Sovjetski general Ivan Serov, bivši šef sovjetske tajne varnostne službe, je pri sedanjih moskovskih komunističnih mogotcih padel v nemilost ter so ga izključili iz komunistične stranke.
Jug. kom. diktator Tito, ki je bil 25. maja 73 let star, bo od 8. do 13, junija na obisku v kom. Vzh. Nemčiji.
V Vzhodni Indiji je v rudarskem področju Bari zaradi eksplozije plinov izgubilo življenje 378 rudarjev.
Kitajski komunisti So zavrnili ponudbo moskovskih kom. voditeljev, naj bi sovjetski in kitajski komunizem v svetu nastopala kot enotna mednarodna komunistična sila, z utemeljitvijo, da so sovjetski kom. funkcionarji revizionisti. Istočasno so se začele širiti novice tako v Moskvi, kakor Londonu in drugih svetovnih centrih, da je vodja kitajskega komunizma Mao Ce Tung nevarno bolan. Nekateri vedo celo povedati, da ga je zadela kap.
Obisk pri kiparju Fr. Ahčinu
(O njegovem delu za spomenik slovenskim junakom)
Slišal sem, da dela za spominsko ploščo slovenskim junakom napredujejo in obenem sem slišal pripombo, da bo t0 pač plaketa, kot so tukaj običajne, jih naletiš na mnogih hišah, še več po pokopališčih in niso estetsko dosti vredne, še bolj me je zanimalo, kaj bo po svojih stilističnih preosnovah v zadnjih letih umetnik res ustvaril.
šla sva torej s prijateljem v delavnico gospoda Ahčina. Ker mojstra že od prejšnjih obiskov poznam, da nič rad ne govori o svoji umetnosti, se pravi, o problemih, ki umetnost zaposlujejo, tudi to pot nisem pričakoval, da bi se mogel ta obisk razviti v kakšen intervju, a vedel sem, da bo gospod kipar rad pokazal, kar je doslej napravil. K0 sva stopila v njegovo delavnico, sva oba ostrmela. Bila je tam velika 90x115 cm obsegajoča reliefna plošča v glini, ki čaka še nadaljnje obdelave. Rekel je kipar, da bo v naslednjih dneh še opravil malenkostne re-tuše, nakar se bo plošča vlila v mavčni kalup. V ta mavčni negativ se bo vlil spet mavčni pozitiv in ta se bo ponovno vlil v negativ iz kavčuka. V tega se bo vlil pozitiv v vosku in iz tega bo narejen definitivni kalup iz livarske zemlje. V ta definitivni kalup se bo potem vlila bronasta plošča. Ta bronasta plošča bo pritrjena na približno 3 m visoko marmornato ploščo. Kiparsko delo bo zakrilo le dobro vrhnjo tretjino te mra-mornate plošče, pod relief pa pride najprej slovenski, nato španski napis in slovenski tekst po preroku Jeremiji. Vlivanje v razne kalupe je potrebno, da se izločijo vse nepotrebne snovi in da so še vedno možni dodatki, ki bi njih umestnost začutil umetnik.
Spomenik torej ne bo kakšna plaketa, ampak bo to doslej v našem izseljenstvu največji slovenski kulturni spomenik, ki ga kipar izdeluje v so-trudništvu z gradbenikom Slovenske hiše, arh. Marijanom Eiletzem. Naročnik tega spomenika je Odbor za postavitev spomenika padlim borcem Stroški, ki so s takšno umetnino združeni, pa gredo prostovoljno iz slovenskih žepov. Torej vseskozi naše slovensko delo, v plačevanju, naročništvu in izvedbi.
Med kiparjevimi pojasnili o tehničnem postopku pri izdelavi spomenika mi je pogled vedno uhajal na ilovnati relief — osnutek ne moremo reči, ker
rešil muskuloznost zlasti v ramah, na nadlaktih in v mečih. Pokazal je spel veliko anatomsko znanje, a visoke mišice*"je dekorativno oblikoval in jih uporabil v kompozicijske svrhe. Prav tako razne partije teles, postavim prsne koše in gube oblačil. Že opetovano smo poudarili veliko Ahčinovo vnemo za kompozicijo. Kompozicija v skoraj kvadratu treh odnosno štirih stoječih figur ni lahka stvar, zlasti ni enostavna. Poleg visokih mišic, prsnih košev in jasno vidnih kosov oblačil so tu še gube oblačil, za katere vsaj na prvi pogled ne vemo, čigava so in so uporabljena za tem smotrnejšo kompozicijo. Kako bi to kompozicijo imenovali, ne vem; za enkrat ji pač recimo čim smoternejša Če se slednjič še lotimo prostornega
stilnega vprašanja, bi ponovil, kar sem že zgoraj omenil, da je angelova glava edini lik, ki je nekoliko pomaknjen v ozadje; pa je začuda eden izmed gledalcev, ki se jih je s časom nabralo več, omenil kiparju, ko se je vrnil, da bi si ga on ne želel toliko zadaj. Zgoraj smo omenili, da obrazi niso individualizirani. Rekli bi lahko še več, da niso figure določene. Tak0 je Kristus brez vsakih ikonografskih znakov (trnjeva krona, petero ran itd.) in je njegovo truplo le skrajno mučeno, kot so bili to tudi mrtvi junaki.
Umetnina kiparja Ahčina ima svojo globoko vsebino, ki je po kiparjevi lastni izjavi simbolična. Mi smo tu poskusili stvar tudi stilno opredeliti. Na vsak način so buenosaireški Slovenci obogateni za umetnino izrednih kvalitet, ki bo zaradi svoje kakovosti vreden spomenik žrtvam naših junakov.
Marijan Marolt
ZAČETEK SPOMINSKIH SLAVNOSTI V ARGENTINI OB 20-LETNICI SLOVENSKE NARODNE
TRAGEDIJE
Za 20-letnico slovenske narodne nesreče so protikomunistični Slovenci v Buenos Airesu pripravili vrsto proslav, ki bodo ves mesec junij. Organiziralo jih je ne sam0 predstavniško društvo demokratskih slovenskih naseljencev v Argentini, Zedinjena Slovenija, ampak tudi še druga društva po posameznih slovenskih naseljih in krajevnih slovenskih domovih. Slovenskih žrtev izpred 20 let se bodo spominjali tudi otroci po slovenskih šolskih tečajih.
Za začetek spominskih- prireditev je bil določen sprejem in pogostitev argentinskih in inozemskih časnikarjev. Bil je v petek dne 28. maja ob sedmih zvečer v velikem buenosaireškem hotelu City Hotel v samem središču argentinske prestolnice, Samo dobrih 100 m od zgodovinskega Majskega trga s starodavnim Cabildom ter vladno palačo. Zanj je bil rezerviran salon v prvem nadstropju, v katerem so bile na štirih mizah razstavljene tudi vse knjige, listi, revije in ostale publikacije, ki so jih izdale založbe Svobodna Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Slovenska kulturna akcija, Editorial Baraga, Slovenska misijonska zveza, Družabna pravda in Slovensko planinsko društvo
Vabilu društva Zedinjena Slovenija se je odzvalo lepo število predstavnikov argentinskega in inozemskega tiska. Zastopani so bili vsi veliki in vplivni bue-
je to že izdelek, ki bo vlit v trdnejši nosaireški dnevniki, razne svetovne agen-
material. Še bolj mi je na izdelku obvisel pogled, ko naju je po pojasnilu o tehničnem delu, ki bo sledilo prihodnje tedne, kipar pustil sama v ateljeju.
V svojem dosedanjem delu je France Ahčin ustvarjal predvsem posamezne figure. Večje skupine od njega sicer tudi poznamo — opozarjam na različne jaselce, Tri kralje, sv. Jurija z zmajem i. dr. Toda po nedavnem stil-
cije, televizijske ter radijske postaje. Tako so imeli predstavniki slovenskega političnega, verskega, kulturnega in gospodarskega ter organizacijskega življe nja priložnost pozdraviti v svoji sredini zastopnika dveh najvplivnejših argentinskih dnevnikov La Prensa in La Na ción. iDalje so bili zastopani dnevniki Clarin, popoldnevnik La Razón, ki ima med vsemi argentinskimi listi največjo
nem preoblikovanju na idealistično plat — polmilijonsko naklado —, nemški ju večjih njegovih skupin še nismo videli, tranjik Argentinisches Tageblatt ter li-Ta relief ima štiri figure. Nekoliko1 sti Cronista Comercial, Boletin de la od srede proti desni je omagujoč mož,! Bolsa de Comercio in reviji Esqui in pač Kristus, ki ga na desni podpira. Confirmado. Navzoči so bili dalje pred-
žena, na levi pa ob njem žaluje mož, Ravno v sredi pa je zadaj vidna v nebo uprta glava angela, ki ima za omenjenimi tremi figurami razprostrti roki, kot bi jih hotel objeti in jim pokazati pot navzgor v nebo. Samo toliko je utegnil kipar pred odhodom še reči, da je treba vzeti prizor simbolično in da ženske figure ni treba istovetiti z Materjo božjo. Takoj sem si napravil nekakšno stilno analizo. Figure so vse v eni liniji, le angelska glava je neko liko v ozadju, a njegove roke so že spet v liniji prvih treh omenjenih figur. Kar prav posebno spominja na klasične umetnine idealističnega stila, je zasu-kanost figur. Noge so vse v profilu od desne proti levi, gornji deli teles, zlasti bolj vidnih moških, pa so obrnjeni h gledalcu en face. Obrazi so spet v profilu. Obrazi Kristusa, žene in angela so obrnjeni v profilu na levo, obraz levega moža pa na desno. Vsi obrazi razen angelovega kažejo izraz iste boli, torej niso individualizirani. Kot so v svojih najširših ploskvah podani obrazi, trupi in noge, tako so v iztegnjeni ploskvi podane tudi vse roke, bodisi od spredaj kot dlani, bodisi z zadnje strani. Omenim te idealistične značilnosti zlasti a ozirom na znano Ahčinovo popolno ob< vladanje anatomije človeškega telesa; kljub navidezni kompliciranosti drž ja kipar anatomsko popolnoma siguren. Zanimivo je nadalje, kako je umetnik
stavniki svetovnih agencij Associated Press, Deutsche Presse Agentur, Telam, Tellpres, Argenpres, televizijske postaje Canal 7, radijske postaje Splendid in drugih radijskih postaj. Med povabljenimi gosti je bil tudi urednik irskega lista v Argentini Southern Cros in buenosaireški predstavniki argentinskih dnevnikov iz notranjosti republike.
Povabljene goste časnikarje je pozdravil z lepim nagovorom predsednik Zedinjene Slovenije g. Božo Fink. V njem jim je v zgoščeni obliki predstavil Slovence, njihovo domovino, njihov narodni ter kulturni razvoj ter opozoril na nesrečo, ki jih je zadela s komunistično revolucijo ter na trpljenje slovenskega naroda pod komunistična tiranijo in na dolžnost svobodnega sveta do od komunizma podjarmljenih narodov. Zahvalil se jim je za vse, kar so doslej storili za slovenski narod, da bi znova mogel živeti v svobodi in demokraciji, Argentini pa za plemenite gostoljubje, s katerim je po II. svetovni vojni sprejela nad 6.000 slovenskih demokratskih izseljencev ter jim omogočila obnovo človeka dostojnega življenja v svobodi.
Predstavniki argentinskega in svetovnega tiska so si nato z zanimanjem ogledovali razstavljene slovenske knji ge, liste in revije. Niso se mogli načuditi kulturnemu bogastvu, ki jim je bilo prikazano in lepote opreme knjig
ki so jih slovenski izseljenci izdali \ času,'odkar -so v Argentini. Zanimanje je pri gostih vzbujal tudi velik spominski lepak v štirih barvah s slovenskim fantom, ki iz dna nesreče, v katero ga je pahnil komunistični zločinec, zre in st usmerja v svobodo v kompoziciji argentinskih in slovenskih narodnih barv z vijoličastim in rjavkastim ozadjem, z naslednjim napisom;
„Los EslovenoS libres a los 20 anos de exilio agradecen a la noble Nación Argentina su comprensión y hospitali-dad“ — Prevod; Svobodni Slovenci se ob 20 letnici zdomstva zahvaljujejo plemenitemu argentinskemu narodu za njegovo razumevanje in gostoljubje.
Povabljeni časnikarji so nato v družbi slovenskih gostiteljev prebili več ur ob dobri pogostitvi v prijetnem in prijateljskem razgovoru, ki je potekal v neprisiljeni slovenski domačnosti te.j iskrenosti. To so gostje občutili ter so ob slovesu zatrjevali, da so se med Slovenci počutili kot med pravimi prija telji, čeprav so bili z njimi prvič skupaj na takem javnem sprejemu. Zagotavljali so, da bodo ta večer ohranil; v najlepšem spominu, z usodo slovenskega naroda in njegovo problematiko se bodo pa lahko seznanili iz spominske brošure, ki je izšla za 20 letnico slovenske narodne tragedije in življenja slovenskih demokratskih emigrantov v svobodnem svetu pod naslovom „Hace 1400... haee 20 anos — Eslove-nia otra nación sin libertad“ (Pred 1400... pred 20 leti — Slovenija nov narod brez svobode).
Slovenska narodna tragedija v argentinski javnosti
Argentinski tisk je začel posvečati vidno pozornost jubilejnim prireditvam, s katerimi se bodo svobodni Slovenci spominjali svojih žrtev pod -komunistično revolucijo in njegovo sedanjo tiranijo. Tako je že prejšnji teden več bu-enosaireških dnevnikov in revij objavil« sporede vseh slavnosti, ki bodo meseca junija v argentinski prestolnici. Meo drugimi so to storili dnevnik Clarin ir, Neue Freie Presse te kat. tednik Es-quid. Poročilo o Sprejemu argentinskih časnikarjev so pa doslej objavili dnevniki La Razón, La Prensa in Argentinisches Tageblatt. Razen listov so c sprejemu predstavnikov tiska pri demokratskih Slovencih poročale že tud; štiri buenosaireške radijske postaje.
Iz življenja in dogajanja v
Še vedno v pričakovanju odločitve
Vprašanje odpošiljatve argentinskih
Argentini
oboroženih sil v Dominikansko republiko je še vedno v razpravi. Zato je bilo tudi v preteklem tednu več važnih posvetov članov vlade s predsednikom države dr. Illiom. Sredi tedna so listi celo vedeli povedati, da je zun. ministe; dr. Zavala Ortiz dal ostavko na svoj položaj, ker da s svojim stališčem, da mora tudi Argentina čimprej odposlati svoje oborožene oddelke v Dominikansko republiko, ni prodrl pri ostalih članih v vladi. Predsednik dr. Illia ostavk« ni sprejel. Dr. Zavala Ortiz je. z ođpo-šiljatvijo argentinske vojske v Santo Domingo tudi vezal svoj odhod na sestanek zunanjih ministrov ameriških držav v ZDA.
V	zadnjih dnevih prejšnjega tedna so se stališča v vladi glede omenjenega vprašanja že tako zedinila, da je bik že pripravljeno besedilo zakonskega osnutka za državni kongres, s katerim naj bi vlada dobila od njega dovoljenje da lahko pošlje oborožene sile v Dominikansko republiko. V času, ko pišemo to poročilo, pa imajo listi obvestilo, da odpošiljatev argentinske vojske v Dominikansko republiko trenutno ni aktualna, zato vlada tudi ne bo zaprosila državni kongres za odobritev odhoda argentinske vojske v inozemstvo.
Tesnejše sodelovanje med vlado, senatorji, poslanci in ljudsko radikalno stranko
V	soboto je bil v mestu Martinez v prov. Bs. As. pomemben političen sestanek, katerega sta Se udeležila predsednik republike dr. Illia, podpredsednik dr. Carlos Perette, predsednika senata in parlamenta, predsednika klubov radikalnih senatorjev in poslancev v drž. kongresu, predsednik ljudske radikalne stranke dr. Balbin ter vidnejši funkcionarji te politične skupine. Namen -sestanka je bil doseči večjo koordinacijo med stranko, poslanskim in senatnim klubom in vlado. Sklenjeno je bilo, da bodo v ta namen ustanovili posebno komisijo. Njena naloga bo skrbeti za takojšnje informiranje in posvete prizadetih forumov v važnih zadevah
in vprašanjih kadarkoli bi to bilo potrebno. To komisijo naj bi sestavljali vidnejši člani vlade, ljudskoradikalni poslanci in senatorji, zlasti predsednik; njihovih klubov ter predsednika senata in parlamenta. Predsednik komisije bo podpredsednik republike dr. Perette, ki bo sklepe in predloge te komisije sporočal predsedniku dr. liliji. Razen tega je bila na sestanku izražena želja, naj bi se ustanovil narodni parlamentarni blok poslancev in senatorjev ljudske radikalne stranke, da bi se med njimi dosegla večja edinost in enotnejši pogledi na razna vprašanja.
Teden argentinske vojske
Prejšnji teden je bil v Argentini posvečen argentinski vojski. V' Buenos Airesu je bilo več slavnosti, katerim so prisostvovale visoke vojaške osebnosti iz čila in Peruja. Na slavnosti pred spomenikom Osvoboditelju San Martinu je predsednik republike dr. Illia izročil vsem tistim arentinskim ter čilenskim in perujskim polkom, ki so se udeleževali osvobodilnih bojev, kopije zastave San Martinove andske osvobodilne armade, Čilenci so argent, polkom ki so sodelovali v osvobodilnih bojih, podarili kopijo svoje zastave „Stara domovina“, Perujci pa kopijo zastave slovitih juninskih huzarjev. Predsednik države dr. Illia je izročil kopije zastave San Martinove andske osvobodilne armade San Martinovim grenadirjem na konju ter 7., 8. in 11. pehotnemu polku Peronisti zahtevajo splošno amnestijo
Peronistični poslanci so v parlamentu vložili zakonski osnutek, s katerim zahtevajo splošno amnestijo za vse politične, vojaške in gremialne prestopke, izvršene do 11. oktobra 1963. Amnestija naj zajame tudi vse tiste Argentince, ki žive kot emigranti ali pregnanci v inozemstvu. Se pravi, nanaša se tudi na Perona, ki naj bi se vrnil v domovino. Prav tako na vse vojaške osebnosti, ki so bile kaznovane za vojaške spopade zlasti pod vlado dr. Frondizija in njegovega naslednika dr. Guida, kakor tudi še na tiste, ki so sodelovali pri uporih, katere so med vlado osvobodilne revolucije organizirali peronistični častniki in podčastniki.
SLOVENSKI PLANINCI V ARG. TISKU
V Sv. Sloveniji Smo poročali, da je s planinskimi uspehi bratov Jureta in Petra Skvarče z vzponom na doslej še nezasedeni vrh gorovja Mellizos v južni čilski provinci Aysen, argentinsko in svetovno javnost seznanil vodilni buenosaireški tisk. Nedeljska izdaja (30. 5.) vplivnega buenosaireškega dnevnika La Prensa je tej pomembni gorniški akciji posvetila kar celo stran v Svoji prilogi v bakrotisku. INa tej strani je objavljenih 7 lepih slik z ekspedicije na goro Mellizos s spremnim pojasnilnim besedilom, v katerem je povedano, da sta vrh omenjene gore (3050 m) dosegla brata Jure in Peter Skvarča, slušatelja inženirske fakutete buenosaireške univerze, da sta na vrhu pustila argentinsko in čilsko zastavo ter „zastavico SPD“, t. j. slovensko zastavo. Povedano je dalje, da je to planinsko ekspedicijo omogočilo SPD v Argentini, da so potrebni material prepeljali na jug s petrolejsko ladjo, od pristanišča na argentinski strani na čilsko stran ga je prepeljal s svojim avtomobilom g. Jože Vodnik, slike da je pa poleg bratov Skvarča posnel še Gregor Ahčin. Pač lepo priznanje našim gornikom!
Upravne volitve Goriškem
na
BRALI SMO
Sodba najnovejšega slov. polit, emigranta o Zborniku Svobodne Slovenije za 1965
Za majsko številko avstralskih „Misli“ je tamkajšnji rojak Ciril Škofič poslal uredništvu revije naslednje poročilo iz Wollongonga: „Kadarkoli sežem po novi knjigi, se mi z njo odpira nov pogled v življenje. Tako sem segel po novem Zborniku Svobodne Slovenije. V njem sem našel lep prikaz mišljenja slovenske inteligence v svobodnem svetu in njeni dejavnosti. Pomislil sem nazaj v leto 1945, ko so nam doma toliko črnili reakcionarje, kot so imenovali slovenske nasprotnike komunizma. V tujini imam možnosti — ip prav posebno ob branju tega Zbornik«;
— z druge strani presojati dogodke v tistih usodnih časih našega naroda. V Zbornikovi anketi „Kaj sodim o komunizmu“ najdem popolen odmev tega, kar je bilo v mojih mislih, odkar sem ko-
munizem spoznal. Mene je povojna doba predelala iz kmeta v ključavničarja in to sem tudi tu v Avstraliji. Toda jaz sem v svoji duši kmet in to ostanem. Po mojem prepričanju je še vedno kmet steber družbe. Poglejmo kar tukaj v Avstraliji. Kultiviranje kontinenta se je začelo z obdelovanjem zemlje. V okolici kraja Kiama blizu Wollongonga še danes vidite kamenite ograje, ki so jih konvikti naredili ob čiščenju zemlje za pašnike. Pri nas doma So pa komunisti potisnili gospodarstvo v tako zablodo, da so ob nje,j obupali najboljši gospodarji na kmetijah. Stalno menjajoče se metode, reforme, uredbe in vedno večji davki so kmeta privedli do popolnega zloma. Partizanska „zmaga“ obstoji v tem, da so svoje ljudi uničevali ali jih izgnali. Danes po
Demokratični Slovenci so tudi za upravne volitve na Goriškem postavili lastne slovenske liste za volitve v pokrajinski svet in za občinske volitve v občinah Gorica, števerjan, Doberdob in Sovodnje. Slovenska lista za pokrajinske volitve je tudi objavila obširen volilni program, katerega bodo predstavniki liste skušali uresničiti, prav tako so objavili programe za posamezne obr čine, kjer nastopajo Slovenci z lastno listo. Poleg popolnoma splošnih volilnih programov se bo slovenska lista zavzemala za takojšnjo izpopolnitev slovenskega šolstva in izvršenje vseh določb, ki jih predvideva zakon za slovenske šole, ter za učinkovito obrambo slovenskega kmeta pred politiko razlaščanja njegove zemlje. Prav posebno se bo zavzemala za poseben zaščitni zakon za Slovence v Italiji v okviru ,čl. 6. ita-Kandidati za pokrajinske volitve so: Prinčič Ivo, industrijalec iz Krmina, Podveršič Hermenegild, dosedanji župan v števerjanu, dr. Anton Kacin, dr. Bratina Stanko, dr. Bratuž Andrej, dr. Kacin Marija, dr. Macuzzi Andrej, dr. Sfiligoj Avgust, Corsi Hadrijan, Prinčič Oskar, Černič Franc, Lavrenčič Roman, dr. Kranner Martin, Peršolja Alojz in Ambrosi Ivo. Na slovenski listi za volitve v goričko občino so na prvih mestih med 22 kandidati dr. Avgust Sfiligoj, dr. Andrej Bratuž in dr. Stanko Bratina. Nosilec liste za števerjan je dosedanji podžupan Stanislav Klanjšek, za Doberdob Ferletič Slayko in za Sovodnje Hmeljak Mirko. 20
20 letih je že opaziti, da sami čutijo zgrešenost svojih načrtov, pa več na vedo ne kod ne kam. Za tako težko zaželene devize se zanašajo na pomoč izseljencev. Na zavedajo se, da se devize delajo ob pametnem obdelovanju zemlje, pa jih hodijo iskat k nam, svojim tako očrnjenim nasprotnikom v tujem svetu, tako opljuvanem „kapitalističnem“. še Hruščov se je v zadnjem času učil kmetovanja na Danskem. Kdaj bodo slovenski komunisti spoznali, kaljo se najhitreje odpravi „suša“ v izpraznjenih blagajnih ?“

Poslanec Silvo Hrast, ki je bil prej tudi direktor industrijskega podjetja ISKRA v Kranju, je za kompliciranost komunističnega birokratskega poslovne' ga sistema navajal naslednja dejstva: „Da bi bila ipogodba med podjetjem in Jugoslovansko banko za izvoz in uvoz pravilno sklenjena, je potrebno, da de-la en mesec no,č in dan 65 ljudi. V tem času se nabere na njihovih mizah točno 250 kg raznih aktov.“
Z ukinitvijo okrajev v Sloveniji so 31. marca t. 1. prenehale obstajati tudi okrajne gospodarske zbornice. Njihove pravice in dolžnosti so s tem dnem prešle na Gospodarsko zbornico Slovenije.
V Ljubljani so se sestali zastopniki umetnostnih ustanov Slovenije odn. Jugoslavije, Avstrije in Italije glede dogovora letošnje razstave slikarstva in kiparstva omenjenih treh držav v Gradcu od 9. septembra do konca septembra 1965. Dogovorili so se, da bo na razstavi vsako od navedenih držav zastopalo 5 slikarjev s po petimi deli in ipo trije kiparji vsak s petimi deli.
Na sestanku članov trebanjske kmetijske zadruge so ugotovili, da je zadruga zaključila svoje poslovanje v le tu 1964 z izgubo 107 milijonov dinar-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
10-letnica Slov. kat. akad. društva
Slovenski akademiki, ki jih v Argentini druži Slov. kat. akademsko društvo, so v soboto, 29. maja, praznovali desetletnico obstoja društva, ki je bilo ustanovljeno 22. januarja 1955 z imenom Zveza slovenskih akademikov v Argentini, a se je pozneje preimenovalo v SKAD. To svojo proslavo so akademiki združili s svojim 10. rednim obč. zborom v Slovenski hiši.
Ob sedmih zvečer je v kapeli daroval sv. mašo duhovni svetovalec društva p. Alojzij Kukoviča DJ, in po njej tudi zapel Te Deum v zahvalo za božjo tpomoč v preteklih letih, kar je tudi poudarjal v pridigi.
Takoj nato se je v dvorani vršil 10. redni občni zbor SKAD v prisotnosti 30 članov društva in približno enakega števila predstavnikov naših osrednjih organizacij, starešin in gostov. Predsednik Andrej žužek je začel zborovanje s pozdravno besedo in predlagal, da se odpošljejo pozdravna pisma raznim osrednjim in sorodnim organizacijam Nato je med drugim v govoru omenil, da je društvo delalo vedno složno sku-
NOVO VODSTVO OSREDNJEGA ODBORA V JUGOSL. SOKOLU
Po smrti Janka Jazbeca je bil na njegovo mesto kot starosta Osrednjega odbora za obnovo jugoslovanskega Sokolstva izvoljen g. dr. Franjo Mačus. Starešina Sokolskega društva v Argentini je pa postal dosedanji podstarosta g. Herman Kralj.
jev. Čeprav je v zadrugi v službi 6 ljudi z visoko strokovno službo, 15 s srednjo in 28 z nižjo, so skoro vsa delovna področja zadruge poslovala z izgubo, in to od posestev pa celo do kreditno-hra-nilnega odseka.
I Umrli so. V Ljubljani: Minka Šker-! janc, upok., Lovro Vidmar, upok., Ma-I rija Pintarič roj. Pečovnik, Roza Mila-1 vec roj. Pistotnik, Matevž Mole, prevoznik, Marija Bevc roj. Remžgar, Go-I razd Trčič, dijak, Artur Mrevlje, sodnik okrožnega sodišču v p. in biv. notar, Terezija Klešnik roj. Naler, Peter Krvina, upok., Francka Dežman, upok., Ivan Legan, vratar in .Janez Robič v Žirovnici, Marija Iglič v Prevojah, Julij Guštin v Piranu, Maks Hočevar v Mekinjah, Jera Škrabanja roj. Upelj v Kresnicah, Marija Malec v Kranju, Anton Brulc v Novem mestu, Minka Repič roj. Medved v Gameljnah, Slavko Rodič, mesarski mojster v Trbovljah, Marija Golob roj. Zak v Trbovljah, Klementina Bokalič roj. Cossetto, žena šefa žel. postaje v p. v Celju, Anton Vu-tolen, mizarski mojster v Mariboru, Ivan Robek, upok. v Beli Cerkvi, Metka Fertner roj. Žumer v Gorju, Edvin Muženič, kem. tehnik v Izoli in Irena Kržišnik, upok. v Kranju.
ARGENTINI
paj s članstvom, in da se je to v lepem številu odzvalo delu v organizaciji.
Tajnik Božo Vivod je nato poročal o delu društva, število članstva je do-séglo številko 50, vštevši člane v notranjosti. Lani je društvo imelo 14 prireditev, in sicer ciklus štirih predavanj dr. Milana Komarja o kom. filozofiji; dve dr. M. Gogala o framasonstvu, po eno ip. I. Quilesa SJ o vtisih iz Rusije, prof. V. Rodeta o ekstencializmu in N Jeločnika in F. Papeža o Eliotu. Prire dilo je ogled astronomskega observato rija v San Miguelu, dva izleta na Ezei-zo, silvestrovanje z brucovanjem in počitnice v Bariločah. Pri vseh predava njih in družabnostih je bila udeležba zadovoljiva.
iBlagajnik Jernej Dobovšek je na kratko poročal o blagajni, nakar so sc člani s ploskanjem zahvalili odboru za lepo izvršeno delo in mu dali razrešnico.
Pri volitvah je skrutinator, bivši predsednik, Ladko Voršič razglasil, da je za edino listo glasovalo več kot dve tretjini članov. Novoizvoljeni odbor je: predsednik Andrej žužek, tajnik Božo Vivod, blagajnik Jože Žakelj, odborniki Jožejka Debeljak, Tomaž Kralj in Franci Sušnik.
Občni zbor je zvišal članarino na 15 pesov mesečno in izglasoval, da SKAD ostane še naprej v FEDECE.
Končno so k desetletnici društvu čestitali še g. Božo Fink v imenu Zedinjene Slovenije in Slov. kat. akad. starešinstva, g. Miloš Stare v imenu Narodnega odbora, g. Ruda Jurčec v imenu Slov. kulturne akcije in msgr, Anton Orehar, v imenu „stare garde"
pa je govoril še prvi predsednik društva arh. Marijan Eiletz.
Po končani proslavi in občnem zboru je predsednik A. žužek povabil vse navzoče v lepo okrašeno jedilnico na koktajl. ,	Dk,
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Jožeta šemeta in njegove žene ge. Ivanke roj. Bidovec se je rodil sinček. Srečni družini naše čestitke.
t Jurij Žurga. Slovensko skupnost v Miramaru je zadel hud udarec. Dne 24. maja je umrl njen vidni član g. Jurij Žurga. 'Zadnje zemsko bivališče je dobil dne 26. maja na miramarskem pokopališču, kjer je opravil pogrebne molitve g. Boris Koman iz Mar de) Plate ob lepi udeležbi slovenskih roja kov v Miramaru.
Rajni Jurij Žurga zapušča v Miramaru ženo go. Jožefo, sina Jožeta tei hčer Majdo z možem Tonetom in hčerko Danico, v domovini sina Ivana z ženo Bronislavo, nečaki in nečakinjami v Venezueli nečaka Jureta z družino ir v ZDA sestro Marijo z družino. Vsem ob bridki izgubi dragega pokojnika izrekamo iskreno sožalje, rajni pa na. mirno počiva v argentinski zemlji.
Monsignor Janez Hladniki župnik župnije sv. Jožef Pompejski v Lanusr Oeste, se še vedno zdravi v Sanatoriji: San José v ulici Sanchez de Bustamante 1674 v Buenos Airesu, kjer so gs pred tedni operirali zaradi zastarele ra nt na peti. Toda zaradi pomanjkanja zadostnega števila rdečih krvnih telesi se rana le počasi celi. Treba mu je bik dati tudi več transfuzij krvi, po katerih se je njegovo zdravstveno stanje mnogo izboljšalo. G. monsignorju Hladniki, želimo, da bi kmalu ozdravel in se vrnil med nas.
V ponedeljek, 31. maja t. 1. sta odpotovala v Združene države Vinko Tomazin in ga. Magda roj. šter. Ker jima je bilo nemogoče osebno se posloviti od vseh znancev in prijateljev, storita to preko Sv. Slovenije. Obema želimo mnogo sreče in uspehov v novem kraju!
Ob dvajsetletnici smrti domo- Š brancev Franceta, Stankota in Jo- j žeta Weiss iz Črnomlja bo v so- ! boto, 5. junija, ob 10 slovesna ma- j ša zadušnica v cerkvi Regina Apo- « Stolorum, Avollanada 2700, esq. i Condarte, tri kvadre od postaje S Flores, avto-promef št. 3, 89, 99, i 134 ali 292.
Ana Weis por. Loh :
CARAPACHAY
Petletnica Slovenskega doma
V nedeljo, 23. maja, so rojaki v Ca-rapachayu proslavljali petletnico ustanovitve svojega Slovenskega doma. Izredno lepa jesenska nedelja je privabila v Carapachay rekordno število Slovencev in Slovenk iz bližnje in daljne okolice.
Ob letošnji petletnici so hoteli naši pridni rojaki iz Carapachaya presenetiti slovensko skupnost z novo pridobitvijo. In so jo res presenetili. V zadnjih mesecih so svoj dom povečali za okoli 6 m in s tem pridobili prostor za bodoči gledališki oder in dva šolska lokala. Ne preveč številna slovenska družina v Ca-rapachayu je. pokazala svojo izredno trdoživost in požrtvovalnost. Večino ročnega dela so člani opravili zastonj
Konjeniška izvidnica v San Justa
Kulturni odsek Našega doma v San
Justu je uprizoril v nedeljo, 30. maja, ob pol 5 Františka Langerja zgodovin-^ sko dramo v treh dejanjih Konjeniška, izvidnica in sicer v tamošnji obširni ( župnijski dvorani, ki je bila prav j dobro zasedena. Režiral je g. Janez ( Špeh, ki je stopil -pred predstavo pred zastor, povedal, da bodo igrali dramo v spomin 20-letnice junakov domobrancev, ker so se svojčas tudi češki legijo-narji tolkli z boljševiki v Sibiriji. Na kratko je povedal, kako so -Čehi, vojni ujetniki na Ruskem, organizirali svoje legije, da bi se borile proti centralnima] velesilama in potem prišle med boljševike, skozi katerih edinice in posadke so se morale prebiti na Vladivostok, da odjadrajo od tam čez pol sveta v svojo domovino. To pojasnilo je bilo potrebno, saj bi sicer mlajši ljudje ne vedeli, kako so Čehi prišli v spopade z ruskimi boljševiki daleč, daleč proč od svoje domovine.
Ko so nekaj let po prvi svetovni vojski igrali Konjeniško patrolo v ljubljanski drami, od koder se je v ruz-množeninah prenesla tudi na mnoge podeželske odre, je bil spomin na zgodbe z ruskih step pri ljudeh še živ, zlasti ker se je t ruskem zaledju tudi
dosti slovenskih ujetnikov znašlo med boljševiki. Avstrijski vojaki jugoslovan-1 skih narodnosti so ustanovili tudi ju-J goslovansko legijo, ki pa ni prišla v tolikšne škripce kot Čehi, ker je bila že prej potegnjena iz Dobrudže na srbsko j (solunsko) fronto, pač pa so mnogi] slovenski ujetniki morali napraviti isto, pot čez Vladivostok, nekateri tudi kraj-še poti, da so dospeli domov. Marsikateri slovenski ujetnik se je na obširnem : ruskem ozemlju tudi navzel boljševiz- ; ma in potem zanesel strup v domovino, j
Konjeniška patrola, ki so jo zdaj prekrstili v izvidnico, pravzaprav ni prava drama, ampak bolj kronika, celo ^ obširna kronika, ki smo jo že doma radi krajšali kot je to storil zdaj tudi g. Špeh. še tako je trajala predstava skoraj tri ure; vse tri ure pa so držale gledalce v napetosti, kot je bilo to tudi pred 40 leti.
V vseh treh dejanjih je prizorišče ;sto, kar je za vodstvo predstave in potek igre gotovo ugodno, a tem večji je napor režiserja za dosego razgibano-st) dejanj, da se vzdrži v gledalcih stalna napetost. Če na kratko povzamemo vsebino, zaide češka patrola, izvidnica s samotno kočo, kjer jo oblegajo, naska-
kujejo boljševičke čete. Razen enega, najmlajšega, vsi padejo ali obnemorejo. ko pride pomoč, recimo, glavnine. Vmea se izvrši obisk boljševiškega parlamentarca v osebi samega poveljnika, češki vojaki — radi se imenujejo čehoslova ki — pa preživljajo razen izgub vsa možna razpoloženja od strahu do maščevalnosti, a držijo se vseskozi odlično.
Komandir izvidnice je četovodja Ma-tejka, ki ga je igral g. Ivan Oven, najprizadevnejši od sanjuških igralcev. Po poklicu je Matejka kmet, a v vojaški službi zelo vesten. Tako je tudi vlogo podal in ni bila malenkost tako obširno vlogo gladko izdelati. Desetnika Kalaša, g. Jožeta Možino, že koj spočetka prinesejo težko ranjenega na po-zornico, kjer ves čas vztraja v tovarištvu, dokler ne začutimo njegove agonije. Saidi, g. Janez Perharič, je junak brez strahu, 'ki tik pred koncem pograbi še ročne granate in se vrže v metež, Soukup, g. Janez Hren, je najmlajši borec, voljan prijeti za vsako delo, a ima tudi srce za trpečega nasprotnika, le tik pred koncem mu -skoraj odpovedo živci. Hašek, g. Milan Juvančič, rad govori, a ni blebetavec in že pred smrtjo je dvakrat ranjen, ne da bi zaradi tega v borbi omagal. Valenta, g. Franc Miklavc, je dobričina, tipičen Čeh, a v borbi vztrajen do zadnjega. Nebdal, g
Na lepo okrašenem prostoru so ob 11 člani SFZ in članice SDO dvignile na drog argentinsko in slovensko zastavo ob igranju argentinske in slovenske himne. Nato so se vsi prisotni podali v dvorano, kjer je g dr. Alojzij Starc daroval sv. mašo. Po evangeliju je imel na rojake, ki so popolnoma napolnili dvorano, lep nagovor, v katerem je naglasil pomen slovenskih domov za ohranitev in duhovno rast Slovencev. Vsak dom je prostor srečanja med rojaki. Ta srečanja pa imajo velik vzgojni pomen, pa so ljudem tudi v velik telesni in duševni oddih.
Po maši je mnogo gostov ostalo v domu na kosilu. Vneti balincarji iz Carapachaya in San Martina pa so se pomerili v balinanju, ki se je končalo šele opolnoči.
Kmalu po 15 pa se je pričela na obširnem dvorišču akademija. Napovedovalec Aleksander Pirc je pozdravil vse navzoče, posebej g. dr. Starca kot zastopnika msgr. Oreharja ter zastopnike domov in organizacij. Predsednik doma Edi Škulj je imel krepak govor, v katerem se je najprej spomnil 20-letnice našega odhoda iz domovine in vetrinjske tragedije. Nato je poudaril pomen dela v naših domovih za ohranitev slovenske skupnosti v tujini, zlasti pa za vzgojo naših otrok. Po predsednikovem govoru so nastopili učenci in učenke harmonikarske šole, ki jo z lepim uspehom vodi g. Viktor Jenko. Sodelovali so tudi učenci 0z. učenke iz San Martina. S prostimi vajami so nastopili člani SFZ pod vodstvom Tršana in članice pod vodstvom gdč. šenkove. Za svoj lep nastop jih je občinstvo nagradilo s krepkim ploskanjem. Sledila je lepo podana zborna deklamacija učen-j cev in učenk šolskega tečaja. Za zaključek pa so zopet zaigrali na har-monike gojenci harmonikarske šole g, Jenka.
Po akademiji se je razvila domača zabava ob zvokih orkestra Triglav jazz,1
SAN MARTIN
O lepotah Slovenije je v nedeljo, 30, maja, predaval v domu v San Martinu g. Marijan Trtnik. Pokazal je nad 200 krasnih barvnih posnetkov, ki so preo | oči številnih in hvaležnih gledalcev pri- j čarali lepote naše domovine. Prireditev, je začel in vodil prof. Zupan.
Vsah t&den ena
BRATU
Marijan Jakopič
Junij 1945
Vša pota strma dan na dan prehodim, vse griče, holme, pisane gorice, tolmune prazne; koder nočne ptice svatujejo — tam v dolgi noči blodim.
Pa tebe ni, si onkraj mej trpljenja. Ne bova več tešila si bolesti, ne romala po tuji prašni cesti, nosila v srcu skrita hrepenenja.
Ne boš roke podajal svoji zvesti — zastonj obleko svatovsko je že šivala; saj ti nevesta — smrt roko je dala, objela te, iztrgala bolesti.
@1) spomeniku združeni
Mrtvi junaki so združili tudi vse žive borce. Pri pripravah za postavitev spomenika pobitim borcem v Slovenski hiši v Buenos Airesu so se združili še živeči protikomunistični borci ne glede -na svoje prepričanje in morebitne razlike in ne glede na to, kateremu društvu pripadajo (DSPB, Tabor) in na katero revijo so naročeni (Vestnik, Tabor). Združili so se v enem skupnem odboru in z enim skupnim namenom, da v imenu vseh Slovencev v Argentini postavijo mrtvim bratom spomenik, vreden njihove največje žrtve.
Vsi zavedni Slovenci so gotovo zelo veseli, da vsi protikomunistični borci v edinosti in soglasju sodelujejo pri tej vzvišeni nalogi in bodo zato tudi z veseljem in velikodušno podprli akcijo za spomenik.
Spomenik pobitim junakom naj bo dokaz, da so v nas še vedno živi tisti ideali, za katere so dali življenje r{aši bratje, in da je v nas globoka hvaležnost do teh junakov, ki jim ni primere v slovenski zgodovini.
Vzajemni podporni sklad Slovenskega doma v San Martinu vrši važno socialno funkcijo v življenju sanmartin-skih rojakov. Pravice tega sklada pa so vezane na pravočasno plačilo letnega prispevka, ki znaša samo 100 pesov. Žal, da nekateri člani pozabijo plačati ta prispevek in s tem oškodujejo in prikrajšajo svojce za posmrtnino. Zato priporoča odbor Slov. doma v San Martinu vsemu svojemu članstvu, da čimprej poravna prispeke za ta sklad.
Lep sprejem Marije iz Brezij v Slomškovem domu
v Bamos Me j ti
Po 20 letih je , v nedeljo, 30. maja, dopoldne našlo svoje zavetje v Slomškovem domu v mestu Ramos Mejia podoba Marije Kraljice Slovencev iz Brezij. Podobo je leta 1945 na lastne stroške in žrtvami oskrbel salezijanski duhovnik č. g. Janko Mernik. V begunskem taborišču Peggez pri Lienzu na Tirolskem je po njegovem naročilu za tamošnjo kapelo našo Kraljico lepo upodobil slikar Jerina.
K slavju v, Slomškov dom je prihitelo lepo število rojakov. Iz stanovanja neumornega g. Brule, bivšega predsednika doma, je lepo okrašeno podobo pripeljal v spremstvu slovenskih skav-
Tone Bergant, je žal prehitro odšel v smrt, da bi imel kaj več njegovega igranja. Strnad, g. Marijan Indihar, za bušant, sicer zakrivi pogin konj, nato pa gre neustrašeno po pomoč in jo slednjič tudi pripelje. Tojožnyja, vodjo bolj-ševikov, je igral g. .Janez Špeh. Gladko govorjenje in neprisilno vedenje v gledalcu nehote vzbudita nekakšno simpatijo do tega politkomisarja, najsi do svojih vojakov ni najboljši starešina po zapadnih pojmih. Oba ruska ujetnika, gg. Jože Draksler in Janez Frontini, menda tokrat prvič na odru, sta ugajala zlasti v nemih prizorih. Mužik, g. Slavko Erjavec, je podal sibirskega za-krkneža ustrezno. Govor vseh sodelujočih je bil jasen, izgovarjava pravilna, pri mlajših igralcih je bilo v glasu čutiti pač mladost. Liki Čehov so bili bolj slovenski ali splošno evropski, na Čeha je spominjal samo g. Miklavc. Rusi so bili bolj ruski. Scena g. Toneta Oblaka je bila primerna majhnemu odru in majhni sibirski kolibi.
Ta „zgodovinska drama“ pač nima več, kot tolikokrat zgodovinske drame iz polpreteklosti, domovinske pravice v deželi svojega nastanka in v sosednjih deželah (n. pr. v Sloveniji), je pa zelo privlačna za naše okolje in prav lepa počastitev tudi naših junakov.
Marijan Marolt
tov g. Matevž Potočnik. Pred zunanjim vhodom so nosilnico dvignili fantje in jo v spremstvu narodnih noš in skavtov prenesli do vhoda, kjer je podobo sprejel v imenu Slomškovega doma predsednik g. Marijan šifrer z naslednjim pozdravom:
„Marija iz Brezij, pozdravljena! Pozdravljena na naši slovenski domačiji, Ti središče in simbol slovenskega naroda, utrip njegovega srca in upanje v najtežjih preizkušnjah. Že tisoč let se Slovenci oklepamo Tvoje ljubeče in materinske roke. Bila si priča našega poveličanja in našega trpljenja, naših veselih in žalostnih ur. Tudi tu v tujini nas spremljaš, tolažiš in bodriš. Danes Te, Romarico, z velikim veseljem sprejemamo pod skromno streho Slomškovega doma, ker vemo in verujemo, da boš tudi tu delila svoje milosti in dobrote, dvigala in kreipčala ter nas družila v eno samo veliko družino. Ob tej slovesni priliki sprejmi Ti, Kraljica Slovencev, zahvalo, sedaj izrečeno, pa že davno zapisano v naših srcih, za rešite-» iz bednih begunskih razmer, zlasti v imenu naših bratov, ki si jim utirala solze v taborišču pod lienškimi Dolomiti. Marija Pomagaj z Brezij! Ko stopaš pod to streho, v dom, ki nosi ime Tvojega velikega častilca svetniškega škofa Antona Martina Slomška, Te prisrčno prosimo: Daj nam milost velikodušnih src, ki jih nobena težava ne ukloni, nobena nehvaležnost ne potre, nobena brezbrižnost ne utrudi!
Daj nam modrost medsebojnega razumevanja, spoštovanja in ljubezni. Daj nam moč, da bomo kot katoličani in Slovenci svoje poslanstvo izpolnili do konca.“
Med sv. mašo, ki je sledila, je ra-moški dušni pastir č. g. Janez Kalan podal lepe misli o naši skupni Materi, ki je s tem dnem postala varuhinja Slomškovega doma. Med sv. mašo in ob zaključku je lepo slavje poživljalo ubrano petje ramoškega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Gabrijela Čamernika.
I 1	9 V E N C
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
I P 9 SVITI
V	Clevelandu je umrl dr. Hinko Lobe. Bil je velik prijatelj zlasti dveh slovenskih ustanov: Slovenske pristave in Slovenske šole pri fari sv. Vida Obema ustanovama je posvečal ves prosti čas. K0 je ležal 28. aprila t. 1. na mrtvaškem odru v Zakrajškovem pogrebnem zavodu se je »d njega v imenu obeh ustanov poslovil ravnatelj Slovenske šole č. g. Jošt Martelanc. Po naročilu Slovenske šole bodo za pokoj duše rajnega dr. Lobet-a brali tudi v ljubljanski stolnici, tri sv. maše, da so jih bodo lahko udeležili številni pokojnikovi prijatelji in sorodniki.
V	veliki dvorani pri župniji sv. Štefana v Chicagu so 15. maja postavili na oder pravljično igro „Pastirček in princeska“. Za njen tako lep uspeh imajo zasluge režiser Jože Rus in igralci.
Vodstvo Slovenske šole pri fari Marije Vnebovzete je priredilo dne 16. maja izlet za slovenske otroke, ki obisku-
jejo omenjeno slovensko farno šolo, in za njihove starše v mesto Erie ob istoimenskem jezeru v Pennsylvaniji, kjer So si najprej ogledali zgodovinski ameriški vojni ladji USA Niagara in USA Wolverine, nato pa živalski vrt. Domov grede so se izletniki ustavili še v Geneve na Slovenski pristavi.
AVSTRALIJA
V Melbournu so ta mesec postavili na oder slovensko igro v treh dejanjih „Prisegam“. Napisal jo je pok. Kazimii Zakrajšek kot ne\vyorški župnik za članice svoje farne Marijine družbe. Igro je naštudirala za uprizoritev učiteljica slovenske šole gdč. Anica Srnec. Čisti dobiček so dekleta in žene namenile za slovensko cerkev v Melbournu.
Člani orkestra Bled v Baragovem domu za 12. junij pripravljajo družabno prireditev. Tudi ti bodo čisti dobiček podarili za zidavo slovenske cerkve v Melbournu, za katero je do konca aprila zbral g. p. Bazilij okoli 6000 funtov
VAZNO OBVESTILO
Izšla je napovedana brošura v španščini z naslovom „Hace 1400... hace 20 anos“ — „Eslovenia, otra nación sin libertad“.
Brošura bo te dni razposlana na več kot tisoč naslovov argentinskih o-sebnosti in ustanov. Prosimo pa tudi vse rojake, da jo pomagajo razširiti med argentinskimi prijatelji in znanci Brošuro je mogoče dobiti v društveni pisarni, dobila pa se bo tudi pri prire ditvah 6. in 18. junija.
Ker se letos pri vhodu v dvorani za spominsko proslavo ne bodo pobirali prostovoljni prispevki, vljudno in nujno vabimo vse, ki se bodo poslužili brošure, da ob tej priložnosti oddajo znesek, ki bi ga namenili za proslavo
poleg prispevka za brošuro, ki naj ne bi znašal manj kot 20 pesov za izvod. Prepričani smo, da bodo zavedni rojaki spričo pomembnosti letošnjih prireditev in publikacij sprejeli to prošnjo z velikodušnim razumevanjem. Obenem z brošuro bo mogoče dobiti tudi brezplačna španska vabila na spominsko proslavo 18. junija in prosimo, da jih vsak rojak uporabi za vabljenje svojih argentinskih znancev,
Za prireditev na Plaza San Martin in cerkveno slovesnost v katedrali je primerno, da se ju udeležijo družine tudi z majhnimi otroci. Naj to nedeljo mestno središče Buenos Airesa nudi sliko slovenske množice kot ob roma njih v Lujän.
Posebej opozarjamo na odkritje spominske plošče, ki bo 27. junija v Slovenski hiši.	Zedinjena Slovenija
V Melbournu je umrla ga. Marija 'Rome, doma iz Male Slivnice pri Vel, Laščah. Med velikonočnimi prazniki je pa postala žrtev avtomobilske nesreče ga. Stana Čušin iz Ilirske Bistrice. Naj počivata v miru.
PO ŠPORTNEM SVETO
Milanski nogometni klub Internazionale je ponovno osvojil naslov prvaka Evrope. Preteklo sredo se je v Milana pomeril z lizbonsko Bemfico in jo premagal z 1:0. Čeprav je med tekmo mo- j čno deževalo, je bil obisk gledalcev izredno številen. Tekma sama pa ni bila ravno tehnično na Višku, kar je seveda razumljivo zaradi težkega terena. Gol so zabili Italijani zaradi napake portugalskega vratarja, ki mu je spolzka žoga ušla iz rok. Kljub' temu, da so igralci Bemfice v drugem polčasu nevarno napadali in se je Internazionale bolj branil, so bili njegovi protinapadi bolj nevarni.
Po zmagi nad Bemfico se bo Internazionale pomeril z južnoameriškim prvakom Independiente iz Argentine, ki jc kot znano premagal Penarod iz Montevidea v tretji odločilni tekmi v Santiago de Chile s 4:1. V Buenos Ai resi; je zmagal Independiente z 1:0, v Montevideu pa Penarod s 3:1.
Na Zelenici pri Tržiču je bilo konec marca XX. jugoslovansko prvenstvo \ alpski kombinaciji. Naslova sta osvojila Peter Lakota in Krista Fanedl iz Ljubljane. Ista tekmovalca sta osvojila tudi prva mesta v smuku in slalomu. V ve ieslalomu pa sta postala prvaka Mirko Klinar, član mariborskega Branika ir Majda Ankele (Triglav-Kranj).
Na jugoslovanskem zimskem plavalnem tekmovanju, ki je bilo v začetku aprila na Reki, je Depolo preplaval 100 m metuljček v času 50.5, kar je za 6 desetink sekunde bolje od evropskega rekorda. Vendar ne more biti priznal kot rekord, ker je bil postavljen v 25 metrskem bazenu. Drugo mesto v isti disciplini je zasedel Dermastia iz Ljub ljane s časom 1:0.9. Na progi 100 m prosto je plavalo kar 7 tekmovalcev
šek iz Ljubljane v času 2:18.8. Ljubljana je tudi osvojila naslov v štafeti 4x100 (štirje slogi) s časom 4:21.9.
OBVESTILA
II. kulturni večer SKA bo v soboto,
5. junija 1965 ob 19. Predaval bo č. g. p. Alojzij Kukoviča S. J.: Krščanski laik v modernem času. Prireditev bo v dvorani Bull rich, Sarandi 41, Capital.
Naraščajniki iz Morona in Castelar-ja bodo imeli sestanek na Pristavi v soboto 5. t. m. ob 15.30 uri.
Slovenske narodne noše. Da bo spominski dan 6. junija čim slovesnejši, naj se vsak kdor more udeleži slovesnosti v narodni noši. Zbirališče narodnih noš je v Slovenski hiši, odkoder nas bodo skupni avtomobili odpeljali k spo meniku generala San Martina in se bomo z njimi tudi vrnili v Slovensko hi šo. Odhod točno ob dveh.
V nedeljo, 6. junija, na spominski dan naših protikomunističnih žrtev, se
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stax® Redactor: José Kroselj Redacción y Administración : Ramon Falcón 4158, Buenos Aire»
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADÜ Concesión N9 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Inteleetual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za loto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za
bodo brale svete maše po naših sredi- | pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
ščih: Slovenski kapeli ob 9.30, San Justu !
San Martinu ob
ob 7.30, San Martinu ob 8.30, na Pristavi ob 10, v Slomškovem domu ob 10.30. Ta dan bomo tudi darovali po zgledu prejšnjih let za svete maše in za pomoči potrebne rojake. Skazimo jim hvaležnost in spomnimo se jih z dobri mi deli. Vsem darovalcem Bog povrni.
Sprehod po Evropi je naslov skiop ličnemu predavanju, ki ga bo imel g Mernik v soboto, 12. junija, ob 8 zvečer v domu v San Martinu. Vabljeni!
Ob 20-letnici največje narodne nesreče, bo v soboto, 12. junija, ob 8 v Slomškovem domu spominski večer, na katerem se bomo z izbranim programom poklonili žrtvam nasilja v letih okupacije in ob koncu vojne. Za pokoj njihovih duš pa se bo v nedeljo, 13. junija, ob 10.30 darovala sv. maša.
Sanmartinski krožek SDO bo imej redni sestanek v nedeljo, 13. junija, po maši v prostorih doma v San Martinu. Govoril bo g. župnik Gregor Mali o odnosu med človekom in Bogom. V drugem delu sestanka bo g. Miha Smersu pokazal več skioptičnih slik o lepotah Rima. Vse članice in ostala dekleta lepo vabljenea,
Slovenski dom v Carapachayu vabi
Talleres Gräficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Airas. T. E. 33-7213
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
pod 1 minuto, toda v finale jih je pri-1 vse giane na redni občni zbor v nedeljo šlo le šest. Najboljši čas je dosegel De	-
polo iz Korčule v času 57.0, Kocmur iz Kranja je dosegel čas 57.7, Košnik iz Kranja 59.3, Dermastia pa 59.5. Na 200 metrov hrbtno je osvojil naslov Vrhov-
!
6. JUNIJ
VSI NA PLAZA SAN MARTIN
0 Ob 15 polaganje venca pred spomenikom Generala San Martina. Poklonimo se spominu borca za svobodo narodov Latinske Amerike!
• Ob 16: SLOVESNA KONCELEBRIRANA SV. MAŠA V KATE-BRALI ZA ŽRTVE KOMUNIZMA
Udeležimo se v polnem številu obeh slovesnosti!
Posebno vabljene narodne noše!
0	18. junij: SPOMINSKA AKADEMIJA V KOLEGIJU LA SALLE.
MESEC JUNIJ POSVEČEN SPOMINU SLOVENSKIH JUNAKOV
13. junija ob 15 v domu.
Procesija presv. Rešnjega Telesa bo v nedeljo 20. junija ob 10 dopoldne v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Najprej bo sv. maša, nato pa procesija. Oltarje -bodo pripravili: 1. San Martin-Carapaehay, 2. Morón, 3. San Justo, 4. Ramos Mejia.
VLOGE —- POSOJILA Slovenska hranilnica
z. z. o. z.
Avda. San Martin 263
1. nadstropje, desno Ramos Mejia
(pol kvadre od Slomškovega doma) Uradne ure ob sobotah od 16 do 20 Dežurna služba ob nedeljah od 9—11
Ob prazniku sv. Alojzija bo spominska proslava ob 20-letnici slov. narodne nesreče, ki jo pripravlja slovenska mladina v nedeljo, 13. junija 1965 ob 16 v Slovenski hiši. Na prireditvi bodo nastopili otroci slov. šolskih tečajev iz Berazateguija, Buenos Airesa, Hurlin-ghama, Morona, Ramos Mejie, San Justa, San Martina in Slovenske vasi. Pred prireditvijo bo sv. maša s skupnim obhajilom.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da nas je dne 24. maja za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric,
gospod
J u r i I ž ur ft a
K zadnjemu počitku smo ga položili dne 26. maja na pokopališču v Miramarju.
Prav lepo se zahvaljujemo družini špehovi za ves trud, ki so ga imeli z našim dragim rajnim v Buenos Airesu. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so ga med boleznijo obiskovali in ga spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala tudi g. Borisu Komanu za pogrebne molitve.
Žalujoči
V Argentini: žena Jožefa, sin Jože in hči Majda, z možem Tonetom in hčerko Danico; v Venezueli: nečak Jure z družino; v ZDA: sestra Marija z družino; v domovini: sin Ivan z ženo Bronislavo in nečaki ter nečakinjami.

IM ASI
MLADINI
Leto II.
Št. 10
Urejuje: MARTIN MIZERIT
LEGIONARJI, DOMOBRANCI...
Marsikdo mladih rojakov, ki prebira oddelek „Naši mladini“, pregleduje tudi ostale strani „Svobodne Slovenije“.
Prav, kajne?! Seveda, marsičesa ne razumejo popolnoma. Ni čudno tedaj, da me je Marko vprašal oni dan: „Kaj je s Ustim: MESEC JUNIJ POSVEČEN SPOMINU SLOVENSKIH JUNAKOV?“
„Hm!“ sem bil nekoliko nevoljen. „Nekaj bi pa že moral vedeU o tem.“
„No, saj vem," je Marku malo neprijetno. „Očka mi včasih kaj o tem pove — ne veliko. Menda mu je težko. Kakor je tudi mami. Nekoč sem njo vprašal, kaj je s tem. Čudno se je zagledala vame. Oči so ji posatale rosne. Potem pa je sunkoma povedala: „Pobili so jih! Vse so pobili — tudi moja dva brata, tvoja strica! Kakor zveri so jih pobili !
„Kdo, mama? Zakaj?“ sem jo vprašal.
Nič ni odgovorila. Samo jokala je. Kako naj jo potem še kaj vprašam? Zato sem vprašal vas.“
„Imaš prav, Marko,“ sem mu rekel. „Morda ju preveč boli spomin na pobite sorodnike, pa raje molčita. Prav pa je, da tudi ti veš kaj več o pobitih slovenskih junakih!“
In sem mu odgovoril:
„Za nas, Slovence, se je druga svetovna vojna začela leta 1911. Jugoslavija, h kateri je spadala tedaj Slovenija — domovina tvojih staršev — se je po neumnosti nekaterih zapletla vanjo. Slovenijo so kar brž zasedli Nemici, Italijani in Madžari in si jo razdelili. Vsak je po svoje gospodaril na zemlji, ki jo je zasedel. Blo je hudo, prehudo, a nismo si mogli pomagati.
To stisko slovenskega naroda so izrabili domači izdajalci — slovenski komunisti!
Veš, kaj so komunisti? Ljudje, ki se borijo proti Bogu in proti vsaki veri! Proti svobodi vsakega naroda in vsakega človeka! Človek naj b0 po njihovem samo „stroj“ in nič, nič več!“
Začudeno me je poslušal Marko. Kaj takega menda še ni slišal.
„Ne razumem čisto dobro “ mi je dejal.
„Vem, da ne! Razmišljaj nekoliko o tem. Drugič ti pa povem še Icaj več!“
Simon Gregorčič
MAVRICA
Biserna lestva se spenja v oblak, spušča se onkraj na zemeljski tlak; mavrica pisana, božji prestol, angeli hodijo gor in pa dol; zlate škropilnice v rokah drže, zemljo prežejno hlade in pojé.
Gori na stolu pa Večni sedi, kapljici vsaki on srečo deli: pade na polje — rodi zelenjad, kane na drevje — obilen da sad; kaplja na njivi — da zito zlato, kaplja na trti pa — vince sladko. Sreča se s.pušča na sleherno stvar, kadar zaliva nebeški vrtnar.
Mirko Kunčič
Brisača
„Ti meni rožice — jaz tebi tole.“
Ali je strmela Angelca! V zavoju so bile najčudovitejše reči, ki si jih more uboga deklica misliti: velika punčka, ki je zaprla oči, če si jo položil v posteljico in jih odprla, če si jo dvignil. Zra. ven mizica, stolčki, pisane posodice za kuhinjo in še nešteto drugih reči.
„To je zate,“ je rekla gospa. „Za mamo sem prinesla deset novih brisač.“ Angelca je bila tako zmedena, da ni našla besede zahvale. Prižela je punčko na srce, ji gladila svetle laske — in bila srečna kot še nikoli prej.
„Zdaj pa še nekaj,“ je rekla gospa. „Kje pa tvoja mama dela?“
„V mestu pri neki družini,“ je povedala Angelca.
„Reci ji, naj pride jutri k nam na dom. Tu imaš naslov.“ Stisnila ji je v Angelca je na vso sapo prihitela in 1 roko košček papirja. Potem se je obr-
hom pri oni gospe !samo pol dneva in zaslužila še enkrat toliko kot sem zdaj ves dan. In ti boš lahko hodila z menoj in se 'igrala z njeno hčerko. Dobila boš zato dobro malico in kosilo.“
In tako se je zgodilo.
In vse to zaradi šopka rož in bri. sače, ki je bila najprej umazana in potem lepo oprana...
;Da, da, še se godijo čudovite reči na svetu!
PISAN DROBIŽ Besedna uganka
Mavrica na tri pramence —
Bog poživi vse Slovence!
vprašala:
Ali bi radi brisačo, go.spa ?“
„Nak, danes pa ne,“ se je prisrčno nasmehnila gospa. „Že vidim, da si brisačo oprala. Zapomni si: Pridne roke so vredne več kot zlate gore.“ Nato je odprla vrata v zadnjem delu avtomobila in zaklicala: „Marjetica!“
nila k hčerki in ji velela: „Marjetica, daj poljubček za slovo.“
Marjetica si tega ni pustila dvakrat reči. Dala je Angelci vroč poljubček, ji prisrčno stisnila desnico in rekla: „Nasvidenje, Angelca!“
Ko se je -mama pozno zvečer vrnila domov, ni mogla verjeti, da bi bilo vse
Marjetica pa ni skočila iz avtomo. res, kar ji je Angelca pripovedovala, bila kot bi kaka druga zdrava deklica. ^ Sanjalo se ti je,“ je rekla.
Mama jo je morala vzeti v naročje in j Ko pa ji je Angelca pokazala pisa-postaviti na tla.	igrače in nove brisače, ni dvomila
In tedaj je Angelca vsa presunjena Več. „Sam Bog je videl našo revščino videla, da ima sirotica levo* nogo v okov- ‘in se nas usmilil,“ je rekla, ju in da šepa. Kar pri srcu jo- je zazeblo. I Vzela je listek z naslovom bogate Gospa je potegnila iz avtomobila ve. gospe in se napotila zdoma. Ko se je lik zavoj, ga izročila hčerki in rekla: Vrnila, je kar žarela od zadovoljstva in ,;Stori, kakor sem ti naročila.“ Velike sreče.
Hčerka je položila zavoj Angelci j „Angelca, še so dobri ljudje na sve. pred noge in svečano rekla:	tu. Zdaj je konec naše revščine. Delala
Domoljubni reki
Biti slovenske krvi bodi Slovencem ponos! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
uganke bo v pri-
Rešene uganke iz prejšnje številke:
Besedna uganka: Prsti na roki. — Čarobni kvadrat: VRAT — RAMA — AMEN — TANK.
Rešitev besedne hodnji številki.
Tiskarski škrat si je v prejšnji številki „Naši mladini“ dovolil grdo šalo. V sestavku „Točnost!“ je v šesti vrsti spremenil besedo „šepetati“ v „cepetati“ — kar gotovo ni vseeno! — „Besedni uganki“ pa je namesto „petero“ nastavil „četvero“! Uganka je bila tako le prehuda!