•o
:<n ■o
-O
:t-»
im
■ «/-> in
-t-»
Nepričakovan podvig celjskih rokometašev

90,6 95,1 95,9 100,3
Št. 15/Leto 66/Celje, 22. februar 2011/Cena 1 EUR
□
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Vzemite račun in »rešite« državno blagajno!
Ali je akcija tržnega inšpektorata »Zbudimo se!« misija nemogoče? Razkrivamo, da račun, ki smo ga vzeli kot kupci, še ne pomeni, da bo tudi cesar dobil, kar je cesar j eveg^^—
	
1 CELJSKE LEKARNE 1 jmi ;nugp !' HKLOSKEIH i 300) CELJE	
1 LEKfMH« M MS 01. eiATOi MiUMOd 12 . CELJE 1 Kraj ijdaje rae^ria:CELJ£ 1 »Mi«: I10009I40 Ji a m:SI9681;«j relefm: 03 J9D-sa-?o	
p Haziu blag6 Certe Uradnost	EH DM ^s fiieno
MLEMH [JL0 3 m. S i, 89 LEMDOL F.06L. TSL. 18* 4.60 (i85	t KOS 8,S« 4,69 1 MS 9,51 4,SO
SKUPAJ: „ „ 9,69	
DM Znesik [M	
Ml 0M 8.93 0.76	0.00 9.69
a MILO KUPEC EM us mam sf!	
Esad Čehajic napoveduje: »Še kdo se bo prijel za glavo!«
Družinski počitniški dan za 40 evrov - smučali bomo bolj težko, »nasankamo« pa lahko. In še kaj ...
evre. Vendar ponovno le v primeru, če imate svoje drsalke, drugače boste morali za izposojo doplačati malo manj kot tri evre za par.
Mnogi se bomo skupaj z otroki verjetno odločili kar za obisk kinopredstave, kjer v povprečju vstopnica stane štiri evre in pol.
Če pa ste eden tistih staršev, ki v službi ne more dobiti dopusta, so marsikje na Celjskem poskrbeli za brezplačne aktivnosti predšolskih in šolskih otrok. Do petka bodo imeli otroci možnost udeležbe na različnih športnih aktivnostih v celjskih športnih objektih. Športna zveza Celje in Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Celje sta v sodelovanju z ZPO Celje in nekaterimi športnimi društvi letos v počitniški program poskusno vključila še nekaj kulturnih vsebin, kot
je obisk kina ali lutkovnih predstav.
Glede na čase, v katerih živimo, moramo priznati, da obstaja nekaj možnosti za preživetje dneva z družino s 40 evri, čeprav malo. Res pa je, da je za marsikoga še ta znesek previsok in se bo raje odločil za sprehod, metanje frizbija, žoganje, spuščanje po toboganu, če sneg skopni, ali sankanje na hribu pred domačo hišo. Tudi družabnih iger - saj se spomnite na dober stari človek, ne jezi se - je kar precej in obenem dobimo priložnost še za kakšen sproščen klepet in manjši »medgeneracijski prepad« v družini. Se zdi, da včasih kar pozabimo, kaj vse smo znali nekoč, kako smo se zabavali ob preprostih stvareh in vse to počeli celo povsem brezplačno.
MOJCA KNEZ, foto GrupA
M	V ■	■■	V ■ g	IVI ■
Družinski počitniški dan za 40 evrov
Vse manj ljudi si lahko privošči počitnice, kar je predvsem posledica finančne krize, ki nas je zajela že pred dvema letoma. Turistične agencije priznavajo, da imajo v času zimskih počitnic manj prodanih aranžmajev, saj veliko družin ostane doma. Pri tem smo se vprašali, kako lahko štiričlanska družina s 40 evri preživi počitniški dan.
Ko smo poklicali v zdravilišča in na smučišča ter se
pozanimali, koliko stanejo karte za smuko ali bazen, smo hitro ugotovili, da 40 evrov ne pomeni nič. Na Ro-gli stane celodnevna smučarska vozovnica za otroke do 14 let 16 in za odrasle kar 29 evrov. In ni treba biti dober matematik, da uvidiš, da je smučanje drag šport, ki si ga lahko privoščijo le še redki. Malce manj je treba za smučarsko vozovnico odšteti na Celjski koči, vendar je treba upoštevati, da imajo
v primerjavi z Roglo, ki ima 12 km prog, precej manjšo ponudbo. Otroci bi za vozovnico odšteli 10 in odrasli 17 evrov, kar spet pomeni, da družina dneva s 40 evri ne more preživeti na smučišču. Če bi prišteli še stroške prevoza in prehrane ...
Tek na smučeh je postal zelo priljubljen šport, ki je bil, vsaj na Rogli, do letos brezplačen. Zdaj je treba za dnevno karto brez kon-zumacije odšteti štiri evre,
medtem ko lahko otroci tečejo zastonj. Dobra oblika rekreacije, kjer lahko družina dan preživi na svežem zraku, vendar le v primeru, če ima svojo opremo. Če bi si jo želeli izposoditi, bi morali vsaj odrasli prišteti še 16 evrov.
Zdaj vemo, da smučati družina za odmerjenih 40 evrov ne more. Kako pa kaže, če bi si morda želeli obiskati terme in se z otroki zabavati v bazenu? Če ste doma blizu Thermane Laško in lahko pridete tja peš, potem se lahko zabavate v bazenu, saj stane celodnevna otroška karta 7, karta za odrasle pa 12,5 evrov. Torej če doma pripravite sendviče in upate, da si otroci ne bodo zaželeli ocvrtega krompirčka ali kakšne sladice, lahko dan preživite v termalni vodi. Boljšo možnost pa ponujajo na celjskem zimskem bazenu Golovec, kjer nudijo družinsko vstopnico (dva otroka in dva odrasla) za 15 evrov. V tem primeru si lahko družina privošči še kaj drugega kot samo kopanje. Na primer drsanje, ki je sicer ta teden za otroke na voljo vsak dan od 10. do 12. ure, a če želijo starši skupaj z otrokom na drsališče, lahko to storijo le konec tedna, ko znaša cena vstopnice 2,5 oziroma tri
TOREK
SREDA
ČETRTEK PETEK
	
unan	am
[ Nova tehnologija nege perila s pomočjo pare zgladi vse gube! | [ Likanje vašega bombažnega in mešanega perila bo odslej močno olajšano ali pa morda sploh ne bo več potrebno. Povsem ločen in izjemen program sušenja s paro za srajce bo razveselil tiste, ki likanja resnično ne marajo. V stroj preprosto vložite do 5 opranih srajc, ki jih bo sušilnik perila posušil in na koncu s pomočjo pare še zgladil vse gube.
D 82426
Za sušenje do 8 kg perila // LED prikazovalnik // 19 programov // parni generator - 4 programi sušenja s paro // senzorsko sušenje/ nastavitev stopnje vlažnosti perila // osvežitev // zamik vklopa do 24h // nižja temperatura sušenja // 5 stopenj vlažnosti // samodejno znižanje temperature za občutljivo perilo // opozorilo za polno posodo kondenzata
gorenje
www.gorenje.si
PRODAJNI SALON
Partizanska 12, Velenje
ALi VZAmETE RAČUN?
Tržni inšpektorat Republike Slovenije je januarja začel z akcijo »Zbudimo se!« glede prejetih računov za opravljeno storitev oziroma kupljeno blago. Z njo želijo ljudi seznaniti, da je račune treba vzeti, saj v nasprotnem primeru podpirajo sivo ekonomijo. Ne glede na to pa siva ekonomija lahko cveti, tudi če kupci oziroma uporabniki storitev vzamejo prav vsak račun. Gre za možnosti pri plačevanju z gotovino.
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com!
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Preuredil bi nadstrešek. Zanima me, če za to potrebujem gradbeno dovoljenje?
Po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost spada nadstrešek med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in sicer podobjekte za lastne potrebe. Navedena uredba določa, da je nadstrešek streha pred vhodom v objekt, namenjena zaščiti osebnih motornih vozil in koles, zbirnih mest za komunalne odpadke in podobno, če je njegova površina največ 30 m2 in višina najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta. Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, gradnja pa mora biti v skladu s prostorskim izvedbenim aktom.
Če pa nameravate preurediti oziroma postaviti nadstrešek, ki ga glede na navedeni opis ne moremo uvrstiti med enostavne objekte (npr. presega navedeno površino ali višino, je pa poseg sicer v skladu s prostorskim aktom), spada takšen objekt med manj zahtevne in morate zanj pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga Izda pristojna upravna enota na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kako visoko ograjo lahko naredim v Celju okoli hiše? Kdaj potrebujem	gradbeno
dovoljenje?
Po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost spadajo ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1, 5 m, med nezahtevne objekte, za katere morate pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta. Vendar morate najprej na pristojni občini preveriti, če je gradnja takšne ograje, ki jo želite postaviti, v skladu s prostorskim izvedbenim aktom, ki velja za območje, na katerem je vaša nepremičnina. Nekateri občinski prostorski izvedbeni akti natančneje določajo obliko in velikost nezahtevnih in enostavnih objektov, zato je v takšnih primerih možna gradnja teh objektov samo ob upoštevanju meril, opredeljenih v določilih teh aktov.
Ali potrebujem dovoljenje za nadzidavo stanovanjske hiše? Kakšen je postopek?
Za nadzidavo obstoječe stanovanjske hiše potrebujete gradbeno dovoljenje. Na pristojni občini morate najprej preveriti, če je želena nadzidava v skladu s prostorskim aktom, ki velja za območje predvidenega posega. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložite na upravni enoti. K njej predložite dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici do gradnje, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo.
Ali je potrebno gradbeno dovoljenje za postavitev vrtca v obliki zabojnikov? Kakšen je postopek?
Da. Za gradnjo oziroma postavitev vrtca (tudi v obliki zabojnikov) morate pridobiti gradbeno dovoljenje. K zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo vložite pri pristojni upravni enoti, morate priložiti dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, druge listine, če tako določa zakon, in dokazilo o pravici do gradnje, če ta še ni vpisana v zemljiško knjigo.
Opozarjamo, da spada vrtec po uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost med zahtevne objekte, zato mora biti opravljena revizija projektne dokumentacije.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAS NOVI PARTNER
Utaje davkov na dodano vrednost
Če vzamete račun, še ne pomeni, da bo država dobila svoj del
Nina Neisha Vervega iz Celja (desno): »Vedno vzamem račun, zobozdravnik mi vedno da račun. Čeprav se v to nisem poglobila, lahko sklepam, da bi bilo manj sive ekonomije, če bi ljudje vzeli račun.«
Lea Polak iz Laškega (levo): »Vzamem račun, kadar mi starši vrnejo denar v višini zneska na računu. Zase pa računa nikoli ne vzamem.«
Mateja Ajdnik Korošec
iz Celja:
V trgovinah vedno vzamem račun, pri zobozdravniku ga pa moraš zahtevati. Samo enkrat se je zgodilo, da mi je zobozdravnik račun izstavil ne da bi ga posebej zahtevala. Mislim, da s tem, da bi vsi zahtevali račun, sive ekonomije ne bomo zajezili.
Tržni inšpektorat nagovarja potrošnike, da naj mislijo na državno blagajno. Če zavrnemo račun, država dobi manj denarja, iz njene blagajne pa se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu. Potrošniki bi torej morali biti
Andreja Rajh iz Celja:
»Vedno vzamem račun. Pri zobozdravniku pa ga vzamem, če mi ga dajo. Sama ga ne zahtevam. Če bi vsi, ki kaj kupijo, vzeli račun, bi s tem zajezili sivo ekonomijo.«
bolj družbeno odgovorni, da bi pomagali zajeziti sivo ekonomijo, ki je po podatkih tržnega inšpektorata v porastu. Tržni inšpektorat preverja izdajanje računov, torej ali je prodajalec oziroma ponudnik storitev račun izdal. Koliko prekrškov so odkrili v lanskem letu, nam do konca redakcije niso sporočili.
Težava pa ni le pri izdajanju računov. Prodajalec oziroma ponudnik storitev lahko račun stranki izda, svoj del računa pa preprosto vrže stran oziroma račun iz blagajne izbriše. Tako se država prav tako goljufa oziroma ne dobi sredstev v svojo blagajno. Nad tem bdi davčni inšpektorat. V lanskem letu so tako izvedli 1.651 nadzorov blagajniškega poslovanja, skupaj s postopki fotografiranja računov pa je bilo teh nadzorov 2.524. V koliko primerih so odkrili nepravilnosti, niso odgovorili. Ocenjujejo pa, da vsako leto davčni zavezanci, ki poslujejo z gotovino, utajijo za več kot 20 milijonov evrov davka na dodano vrednost.
Večji red na tem področju si želijo tudi obrtniki, ki so ministrstvo za gospodarstvo pozvali, da bi vpeljali akcijo Vsak račun šteje, o čemer smo pisali v prejšnji številki Novega tednika. Ministrstvo je predlog obrtnikov zavrnilo, bodo pa razmislili o ponovni uvedbi akcije Vzemite račun iz časa vpeljevanja davka na dodano vrednost.
ŠPELA KURALT, Foto: SHERPA
Janez Tomlje iz Celja: »V trgovini račun včasih vzamem. Ne bojim se, da bi me kdo zunaj ustavil in me vprašal ali imam račun za kruh ali ne. To je taka dobrina, ki je nihče ne krade. Če pa zahtevaš račun pri kakšnih obrtnikih, ti pa rečejo: >Po-tem mi boš 50 odstotkov več plačal, pa ti napišem račun.< Dvomim, da bi samo z računi zajezili sivo ekonomijo. S tem ne bo nič boljše.«
Jože Krašovec iz Celja: »Vedno vzamem račun. Pri zobozdravniku pa ponavadi ne dobim računa, problem pa je, ker ga sam tudi ne zahtevam. Kadar pridejo k nam domov mojstri kaj popraviti, za večje stvari vzamem račun, če gre za kaj manjšega pa ne. Če bi ljudje vzeli račun, bi s tem samo delno zajezili sivo ekonomijo. Še vedno je ceneje brez računa. Morale bi biti vzpodbude za ljudi, da bi vzeli račune. Davki so previsoki. Morali bi pri dohodnini upoštevati, da si recimo nekaj obnovil, ne pa da te še dodatno obremenijo.«
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
GOSPODARSTVO
Trgi nadaljujejo pot navzgor
Začetek minulega tedna je postregel z rastjo svetovnih kapitalskih trgov, kar lahko v pretežni meri pripišemo novici o odstopu egiptovskega predsednika Mubaraka. Z rastjo so teden začele tudi azijske borze, ki so zrasle predvsem zaradi podatka o japonskem BDP. Ta se je v zadnjem četrtletju prevedeno na letno raven znižal za 1,1 odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali dvoodstotno krčenje.
Nedavna preiskava v hiši Mirka Tuša.
		mm	TTmrnmwvm
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR %spr.
CICG	Cinkarna Celje	63,00	8.70 ^ -5.97
CETG	Cetis	18,00	0,00 0,00
GRVG	Gorenje	12.65	62,80 ^ 2.76
PILR	Pivovarna Laško	12,30	14,70 2,50
JTKS	Juteks	29,00	10,35 ^ -3,33
ET0G	Etol	90,00	4,60 ^ -5,26
Tuševi zanikajo, »pufi« ostajajo
Telekomunikacije kot vroč kostanj - Kako z dolgovi?
Pozitivni makroekonomski podatki so bili v minulem tednu glavna gonilna sila za rast na evropskih kapitalskih trgih. V Frankfurtu je bila v ospredju objava indeksa ZEW, ki kaže, da je 300 nemških profesionalnih vlagateljev še naprej optimistično naravnanih. Vrednost indeksa ZEW je namreč februarja porasla četrti mesec zapored. Sredi tedna se je negativno končalo trgovanje na Wall Streetu, čemur je botrovala predvsem objava o obsegu ameriške maloprodaje. Ameriški potrošniki so januarja za različne nakupe porabili
| INDEKSI MED 18.10. in 22.10.2010 |		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	848.06 ^	2,05
skupaj 318,6 milijarde dolarjev, kar je 0,3 odstotka več kot decembra lani. Obseg trgovine na drobno se je tako povečal že sedmi mesec zapored, čeprav za manj, kot so napovedovali analitiki. V sredo je za rast azijskih trgov ponovno poskrbela Japonska. Japonska centralna banka je dvignila napoved za japonsko gospodarstvo prvič po devetih mesecih. V tem tednu je bilo v ospredju dogajanje v partnerstvu med Microsoftom in Nokio. Microsoftov operacijski sistem Windows Phone 7 bo postal primarni sistem za Nokijine pametne mobilnike, toda podjetje bo moralo še prepričati vlagatelje, da pri partnerstvu z Nokio ne gre le za to, da želita dva poraženca sestaviti zmagovito celoto, kar je dokazal tudi padec Nokie za 14 odstotkov.
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v minulem tednu močno porasla. Pozitivni makroekonomski podatki v Evropi so okrepili vrednost evra, ki se je v sredo v razmerju do dolarja gibal pri 1,3555. Vrednost nafte se še naprej nevzdržno pada, saj je tudi v tem tednu izgubila 2,2 odstotka in v sredo pristala pri 84,9 dolarja za sod. Raste vrednost zlata, ki je pridobilo 1,4 odstotka in v sredo pristalo pri 1.373 dolarjih za unčo. Trgi presenečajo iz tedna v teden in dosegajo nove vrhove. Vsekakor rast trgov počasi izgublja moč, zaradi česar je potrebna dobršna mera previdnosti pri vlagateljih.
ROMAN GOMBOC. borzni posrednik ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Konusov stečaj se končuje
V slovenskem prostoru še vedno odmevajo preiskave, ki so jih kriminalisti minuli teden opravili pri več osebah in v več podjetjih, pri čemer je bilo med preiskovanimi najbolj odmevno ime Mirko Tuš.
Kot so še enkrat poudarili v Tuš Holdingu, predmet preiskave ni bilo poslovanje njihovih podjetij. »Epilog preiskave, pri katerem ne v
podjetju Tušmobil in ne v katerem koli od drugih podjetij Tuš Holdinga ni bila odvzeta prostost nobeni osebi, jasno priča o nevpletenosti našega podjetja,« pojasnjujejo v Tuš Holdingu. »Mirko Tuš po naših podatkih tudi nikoli ni bil lastnik stanovanja, ki ga omenjajo mediji, zato ostro zanika kakršno koli osebno vpletenost v očitane procese,« domneve, ki so
se pojavile, zavračajo v Tuš Holdingu. Sum neposredne osebne vpletenosti Tuša se po njihovih podatkih nanaša na en mobilni telefon.
Kot pojasnjujejo, do dogodkov prihaja prav v času, ko Tušmobil utrjuje svoj položaj tretjega največjega slovenskega mobilnega operaterja, ki z razvejanostjo svojega omrežja le za nekaj odstotkov zaostaja za prvim mobilnim operaterjem v državi. Tušmobil je vse frekvence pridobil zakonito in transparentno. »Želimo poudariti, da je vrhovno sodišče septembra 2010 potrdilo odločitev upravnega sodišča, s katero je slednje zavrglo tožbo na odpravo odločbe o dodelitvi frekvence. Zanimivo je, da se neutemeljeni očitki pojavljajo prav v času, ko se je v javnosti pojavilo zanimanje za tožbe, ki jih je Tušmo-bil vložil zaradi zlorabe položajev telekomunikacijskih družb na slovenskem trgu,« pravijo v Tušu in dodajajo, da so slovenski uporabniki z vstopom Tušmobila prihranili več deset milijonov evrov, ki bi jih drugače za mobilne storitve plačevali v monopolističnih razmerah.
Zmaga za banke
Tako zadeve pojasnjuje Tušev »piar«, ki seveda ne piše o tem, da bi lahko najbogatejši Slovenec, če mu bo dokazan sum dajanja
podkupnine, dobil do osem let zapora. Če zelo poenostavljeno povemo zgodbo, gre za to, da Tuša sumijo, da naj bi za pridobitev brezplačne frekvence UMTS dajal podkupnino državni agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek), ki jo je takrat vodil Tomaž Simončič in ga zato sumijo jemanja podkupnine. »V igri« so menda tri stanovanja in več mobilnih telefonov. Vsa poanta je v tem, da je Tuš že omenjeno frekvenco dobil brezplačno, Mobitel pa je pred desetimi leti plačal zanjo 10 milijonov evrov.
Poleg kriminalistične preiskave je vse več govoric o izjemni zadolženosti Tuše-vega imperija. Po dostopnih podatkih naj bi imela družba kar 680 milijonov evrov dolgov. Sicer se z bankami upnicami dogovarjajo o reproga-miranju dolgov in kot trdijo v Tušu, so blizu končnemu dogovoru. Ustrezen dogovor naj bi sklenili do konca marca, večina pa pričakuje, da bo Tušu ostal samo trgovski del, medtem ko naj bi ostalo premoženje, od Tušmobila in Tušoila do nepremičnin po Balkanu, razprodali. Zato niti ne preseneča ena redkih izjav Mirka Tuša, ki je pred dnevi po zmagi na Pokljuki povedal: »To zmago posvečam bankam.«
US
Foto: SHERPA
Stečajni postopek v konjiškem Konusu, nekdanjem velikanu, ki je v najboljših letih zaposloval tudi po 1.800 ljudi, se po desetih letih bliža koncu.
Uveden je bil 15. februarja 2001, poleg zaposlenih pa so bile med manjšimi upniki še Slovenske železnice in Slovenska odškodninska družba. Ob začetku stečaja so upniki, večina zaposleni z
neizplačanimi plačami, prijavili za več kot štiri milijone evrov terjatev, ki so bile na koncu približno 60-odstotno poplačane. Za podjetje naj bi bila usodna predvsem izguba jugoslovanskega tržišča v devetdesetih letih, na dolg stečajni postopek naj bi vplivali tudi dolgotrajni sodni in denacionalizacijski postopki.
US
-w<0
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje

www.gorenje.si
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Obrtniki v črnini
Tudi celjski in savinjski obrtniki se pridružujejo vse glasnejšemu izražanju nezadovoljstva zaradi razmer v Sloveniji - Obrtniki ne zahtevajo denarja, temveč pravno državo
»Nič posebnega ne zahtevamo od države, le normalne pogoje za delo,« je v petek ponovno dvignilo glas kar nekaj celjskih in savinjskih obrtnikov. O svojih usodah niso veliko govorili, z imeni niso omenjali nikogar, ki bi bil kriv za njihove težave, s prstom so pokazali le na državo, pri kateri, vsaj tako je bilo slišati, nenehno naletijo na podtikanja in nerazumevanje.
»Druge države v Evropi beležijo rast, pri nas pa katastrofo,« je glasno opozarjal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinek. Dodal je še, da je stvar resna ter da je med obrtniki zadeva prišla do vrelišča. »Že lani smo opozarjali na sivo ekonomijo in 10 milijard evrov, ki spolzijo mimo blagajne.« Zgodil se je velik nič, čeprav menda vsi vedo, da če bi bila država sposobna poiskati ta denar, drugi drastični ukrepi, na primer na področju pokojninske reforme, ne bi bili potrebni. »Zahtevali smo dialog, postavili pa so nas pred dejstva,« je navajal Pavlinjek in še enkrat ponovil glavne zahteve obrtnikov: urejanje plačilne nediscipline,
obvezno multikompenzacijo, definicijo dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu ...
Gospodarski umor
Seveda je velika rak rana delo na črno. »Nadzora ni, inšpektorji so nemočni.« Glasna obrtniška zahteva je sprememba delovno-pravne zakonodaje. Po mnenju obrtnikov bi kar nekaj določil, od malic in regresa do očetovskega dopusta, namesto v Zakon o delovnih razmerjih sodilo v kolektivne pogodbe. Seveda je še več nedorečenih vprašanj: nemogoč položaj, da mora upnik dokazovati svoje terjatve, spet so omenjali svoj predlog »vsak račun šteje«, s katerem bi na novo uredili obdavčitev dohod-
kov državljanov. Da zahtevajo samo normalno poslovno in delovno okolje, zakonodajo, ki bo zaščitila tudi obrtnike ter omogočala normalno delo danes in jutri, je opozoril tudi podpredsednik Štefan Grosar: »To je narobe svet. Da nas ne bi zlomila, moramo mi učiti državo, kje leži denar in kako naj ga pobere.«
Posebno poglavje so namenili zahtevi za ukinitev prisilne poravnave, ki so jo poimenovali javna kraja. »Tonemo na račun drugih. Poznam človeka, ki se je z obrtjo ukvarjal 40 let. Potem je prišel nek gradbinec, ki je temu obrtniku vzel denar, ponos, družino, prijatelje in na koncu še dušo. Tak človek ne bo vzel pištole in streljal, vzel bo >štiik< in
Obrtniki glavni udar napovedujejo za 13. april, po forumu obrti in podjetništva, na katerem bodo od predstavnikov vlade terjali jasne in glasne odgovore. A ne na splošno, temveč bodo zahtevali podatke o datumih, kdaj bodo njihove zahteve sprejete. V nasprotnem primeru bodo se bodo v akcijo vključili avtoprevozniki in gradbinci, ki bodo poskrbeli za popolno zaporo. »Upamo, da bo vlada razumna. Dovolj časa ima, a veliko ne več. Če ne bomo uspeli na normalen način, bomo to državo dvignili na noge - ne le zase, temveč tudi za naše zaposlene in njihove družine,« je dodal Jani Ulaga.
se obesil. Tak gospodarski umor se nam je v obrti že dogajal.«
Obrtniki v akciji
Zaradi vseh omenjenih zahtev, predvsem pa zato, ker se prevečkrat počutijo izigrane, so obrtniki postavili jasne cilje. Tako so že napovedali, da bodo na davčno upravo začeli vlagati prošnje za obročno odplačevanje prispevkov, pri čemer ne glede na odgovor marca prispevkov in davkov ne bodo plačali. Prva udarna akcija bo sledila 11. marca, ko naj bi ob
17. uri na vseh bankah začeli dvigovati denar, za sredo, 16. marca, pa napovedujejo miren protest v Ljubljani. »V povorki, v črnih oblačilih, ker je to pokop slovenskega podjetništva, bomo šli iz Tivolija proti parlamentu. Vztrajali bomo, dokler nas ne bo sprejel predsednik vlade Borut Pahor in povedal, kdaj bodo sprejete naše temeljne zahteve,« je našteval Jani Ulaga in dodal, da evropski kapitalizem ne pozna primera, da bi se proti vladajoči kliki dvignil kapital, ker nima dru-
gega izhoda. »Brez alkohola, z veliko fotoaparati, z varnostniki in oznakami,« je našteval Ulaga. Protest naj bi trajal dve uri, nato naj bi zapustili mesto in se družili kje drugje. Pri svojih članih, po možnosti.
Kljub dokaj enotnim razpravam ni ostalo nepreslišano še eno od opozoril, in sicer da del odgovornosti za težak položaj obrtnikov nosi tudi vodstvo krovne organizacije ter da bi mnogo obrtnikov izstopilo iz OZS, če bi lahko.
US, foto: GrupA
Po korakih do bloka 6
Po zadnji seji nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne je jasno, da smo že pred dnevi pravilno napovedali ugotovitve tujih strokovnjakov, ki naj bi ocenili, da je v Premogovniku Velenje dovolj kakovostnega premoga za potrebe bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj.
Nadzorniki so namreč obravnavali osnutek poročila o reviziji stanja zalog premoga v Premogovniku Velenje. Njegovi izsledki bodo javno predstavljeni v prvi polovici marca, že zdaj pa kaže, tako pravijo nadzorniki, »da bo študija potrdila navedbe poročil, ki jih je nadzornemu svetu HSE konec leta 2010 posredoval Premogovnik Velenje«.
Sicer so se nadzorniki seznanili s celovitim poročilom HSE o investiciji v blok 6, v poročilu so zajeti dogodki do 15. januarja 2011. Vključeni so tudi nekateri pogledi vodstva in ostalih piscev poročila na postopke pri izvedbi te v javnosti tako sporne naložbe, o kateri naj bi bil, če bodo poslanci na redni seji v marcu sprejeli predlog, razpisan tudi predhodni posvetovalni referendum.
Znano je, da v HSE in Tešu ne glede na vse pomisleke »peljejo« gradnjo bloka naprej, sporočilo HSE-jevih nadzornikov pa je tudi po svoje zelo zgovorno. Čeprav
so v premogovniku na primer ves čas zatrjevali, da so njihovi podatki o zalogah in kakovosti premoga točni, jim nekateri odgovorni ljudje v Sloveniji niso verjeli in zaradi tega naročili revizije. Kot kaže, so bile revizije, predvsem o premogu, odveč, po neuradnih podatkih, ker gre za poslovno tajnost, pa naj bi zanje odšteli več kot 150 tisoč evrov.
Za »šestico« tudi kredit in dovoljenje
Temu še dodajmo, da je Evropska investicijska banka že sprostila prvi del, in sicer 110 od skupno 550 milijonov evrov kredita, saj v banki ocenjujejo, da so bili izpolnjeni vsi postavljeni pogoji za financiranje projekta, ki jih je postavila EIB. Izpol-
njeni pogoji zadevajo okolj-sko sprejemljivost bloka 6, zagotovitev virov financiranja projekta (308 milijonov evrov lastni viri HSE, 130 milijonov lastni viri investitorja, torej Teša, 550 milijonov kredit EIB in 200 milijonov evrov kredit EBRD) ter tako imenovano pismo soglasja slovenske vlade.
Odmevna je tudi novica, da je agencija za okolje za blok 6 izdala odločbo z okoljevarstvenim dovoljenjem. Okoljska organizacija Alpe Adria Green je zaradi te odločbe že napovedala pritožbo. Okoljevarstveno dovoljenje bo začelo veljati s pravnomočnostjo odločbe oziroma po pritožbenem postopku, šele takrat pa bo mogoče pridobiti tudi gradbeno dovoljenje.
US
Strupen prah na Celjskem
Strupeni prah se je nabral tudi na foliji zimskega vrta.
CELJE - Civilne iniciative Celja so konec lanskega leta pri Inštitutu za okolje in prostor iz Celja naročile analizo prahu, ki se je nabral na dveh hišah v Buko-vžlaku in na Proseniškem. Analiza je pokazala visoko vsebnost kadmija, cinka, arzena in kroma, ki so strupeni. V prahu je bil prisoten tudi titan, za katerega na inštitutu predvidevajo, da je prišel iz Cinkarne Celje, kjer proizvajajo titanov dioksid.
Namen analize prahu je bil, da bi dokazali, da trditve lokalnih oblasti in pristojnih v cinkarni, da ne onesnažujejo okolja, niso resnične. Predstavnik civilnih iniciativ Boris Šuštar je z analizo zadovoljen: »Ta analiza je iz-
Koliko mestu
CELJE - Ena od težav, na katero opozarjajo celjski taksisti, je tudi delo na črno (o tem in ostalih problemih, ki jih tarejo, smo podrobneje pisali že v petek). Odgovore v zvezi s tem smo iskali tudi pri inšpektorjih, ki pa, kot pravijo, kršitev s tega področja v zadnjem letu niso zabeležili. V Celju sicer deluje približno 30 taksi služb.
Koliko je v Celju taksistov, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo na črno, ne ve nihče. S Tržnega inšpektorata RS so nam odgovorili, da so lani
razito dokazala zelo veliko prisotnost kontaminiranega prašenja, ki ogroža zdravje ljudi.«
V	cinkarni ne zanikajo, da je titan, ki sicer zdravju ni škodljiv, prišel iz njihovega obrata. Tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič pojasnjuje, da nobena filtrirna naprava ne more delovati stoodstotno, zato temu primerno v našem okolju lahko najdemo titan, ki ga uporabljajo pri proizvodnji titanovega dioksida. »Vsekakor pa lahko trdim, da danes iz naše proizvodnje te kovine (kadmij, cink, arzen in krom, op. p.) ne prihajajo,« še dodaja Podgoršek Seličeva.
V	cinkarni sicer dvomijo o analizi kot takšni, ker naj bi
prejeli dve anonimni prijavi v zvezi z domnevnim opravljanjem taksi prevozov na črno na območju Celja. »Vendar se je v inšpekcijskem nadzoru izkazalo,« navajajo, »da sta prevoznika za opravljanje taksi dejavnosti imela z zakonom predpisano licenco.« Prometni inšpektorji so lani na območju Celja izvedli tudi osem akcij nadzora taksi prevozov, od tega dve v sodelovanju z davčno inšpekcijo. Tudi v tem primeru niso ugotovili opravljanja dela na črno. Kar še ne pomeni, da nelegalnih taksi prevozov v
bili vzorci odvzeti nestrokovno, to naj bi počeli ljudje, ki za to sploh niso usposobljeni. V cinkarni izvajajo redne meritve (t.i. monitoringe) in tudi inšpekcijske preglede, ki so sicer napovedani.
Direktorica Inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik ob tem pojasnjuje, da je vzorec res premajhen, da bi delali končne zaključke, in da lahko iz tega sklepamo le, da je zrak v Celju onesnažen in da je konkretno titan prišel iz cinkarne. Ob koncu analize so tako zapisali priporočila za to območje. Priporočajo pridobitev podatkov o meritvah emisij v cinkarni in podjetju Štore Steel, predlagajo tudi redno spremljanje onesnaženosti zraka, ki vsebuje koncentracije prašnih
Celju ni. Zato je dobro biti pozoren na nekatere oznake in opremo, ki jo mora imeti vsak taksi z licenco. Kar je sicer natančno opredeljeno v pravilniku o oznakah in opremi vozil.
Kot prvo mora taksi imeti vsaj štiri vrata in na strehi svetlobno tablo z napisom taksi. Na zadnji strani table mora biti nalepljena oznaka, ki vsebuje logotip ministrstva za promet in izdajatelja licenc, številko licence z zaporedno številko izvoda licence za posamezno avto-taksi vozilo, registrsko oznako taksija, serijsko številko oznake in podatke o avtota-ksi prevozniku. Ko sedete v taksi, bodite pozorni na ta-ksimeter. Ta mora imeti vgrajen tiskalnik za izpis računa, enako kot cenik taksi storitev pa mora biti nameščen na vidnem mestu v avtomobilu. Pozorni bodite tudi na voznika. Taksi po Zakonu o varnosti cestnega prometa namreč ne sme voziti voznik začetnik, torej mlajši od 21 let, oziroma voznik, ki še nima dve leti veljavnega vozniškega dovoljenja.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
O
0
1 o
6 3
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
usedlin, kakovost padavin, meteorološke parametre in koncentracije trdnih delcev (PM10). Predlagajo tudi, da bi opravili analize delcev, ki jih najdejo na filtrih.
Analizo so civilne iniciative posredovale ministrstvoma za zdravje in za okolje in prostor. Z ugotovitvami so seznanili tudi slovenskega evropskega komisarja Ja-
neza Potočnika in evropsko komisarko Conie Hedegaard
ob njenem obisku v Ljubljani pred štirinajstimi dnevi.
ŠPELA KURALT Foto: Civilne iniciative Celja
taksijev po vozi na črno?
Skupna
VOJNIK - V Občini Vojnik bodo imeli od spomladi skupno občinsko upravo z Občino Vitanje in s tem tudi skupno proračunsko računovodstvo. Pri slednjem so imeli v Vitanju do zdaj največje težave.
Vojniška občina je doslej sama vzorno vodila finance in delala proračune za več let vnaprej, ki so se dobro obnesli. Zdaj bo pomagala Vitanju pripravljati proračun in usklajevati finance.
uprava
Z medobčinskim povezovanjem imajo v Vojniku že izkušnje. Občine Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče imajo skupen medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki dobro delujeta. Poleg tega, da si bosta občini pomagali, sicer Vojnik Vitanju bolj kot obratno, se s povezovanjem povečujejo tudi dodatna finančna sredstva, ki jih v ta namen prispeva država.	MK
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega
vozička
brez mošnjička
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
prvi tek med
policam». :
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
Št. Tuš klub kartice: □ommomoaE
Davčna številka:_
Telefon:_Podpis:_
■ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
idnik
Slika je simbolična (Arhiv NT)
winvw.novitednik.com
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
7
5,5 milijona evrov vredna gradnja griške šole je največji proračunski projekt Občine Žalec v letošnjem letu. Del na gradbišču se zlasti veselijo učenci in učitelji, ki se zdaj k pouku vozijo v prostore UPI Ljudske univerze Žalec.
Na gradbišču raste šola
Gradnja pričakovane griške šole zamuja štiri tedne, kar zaenkrat ne ogroža roka za njeno dokončanje. Celoten projekt znaša 5,5 milijona evrov. Rok za plačilo naložbe je novembra letos, kar pomeni, da mora občina sredstva za šolo zagotoviti še letos.
Pomagala si bo z najetjem dobrih štirih milijonov evrov posojila, kar je najvišja stopnja še dovoljenega zadolževanja občine. Ministrstvo za
šolstvo in šport bo za projekt gradnje osnovne šole, vrtca in telovadnice zagotovilo 1,5 milijona evrov. Delež pomoči bo prispevalo v dveh delih,
in sicer 800 tisoč evrov letos in preostali del sredstev prihodnje leto. Za notranjo opremo bo treba zagotoviti še dodatnih od 1200 do 1500 evrov, za kar se Žalčani prav tako nadejajo pomoči ministrstva. Ker lahko občina posojilo najame le za financiranje naložb in ne za tekočo
Namesto krajevnih uradov storitve za nezaposlene občane
ŽALEC - Nedavno srečanje županov in predstavnikov ustanov z načelnikom Upravne enote Žalec Marjanom Žoharjem je med drugim prineslo pobudo, da bi v nezasedene in pogosto prazne prostore krajevnih uradov enkrat ali dvakrat na teden naselili predstavnike žalskih centra za socialno delo ter zavoda za zaposlovanje.
Število zaposlenih v krajevnih uradih se je v zadnjih letih na območju Spodnje Savinjske doline izjemno zmanjšalo. V Upravni enoti Žalec delo v krajevnih uradih opravlja le še ena uslužbenka. Vsak dan je v drugem uradu krajanom na voljo po nekaj ur, kar pomeni, da so uradi v petih spodnjesavinj-skih občinah kar štiri dni v tednu prazni in neizkoriščeni. Zaradi naraščajočega števila
brezposelnih trenutno jih je 2500 - in slabih prometnih povezav so župani Vranskega, Tabora, Braslovč in Prebolda predlagali, da bi v prazne prostore uradov naselili uslužbence centra za socialno delo ter zavoda za zaposlovanje. Z uvedbo mobilnih služb bi lahko uradniki nekaj dni v tednu opravljali delo bliže vsem občanom. Obenem bi jim olajšali pot in prihranili stroške za prevoz v Žalec, kjer sta sedeža obeh ustanov. Kot pravi načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, se bodo v naslednjih dneh zavzeli za uresničitev omenjene pobude, saj prazni prostori ne koristijo nikomur, obenem pa nastajajo stroški za njihovo vzdrževanje.
Kot je znano, je namen vsakoletnega t. i. koordinacijskega sosveta načelnika z župani in predstavniki usta-
nov oceniti skupne aktivnosti in najti dogovor o nadaljnjih načinih dela. Hitro pridobivanje informacij, zlasti primer oseb, ki so v policijskem pridržanju, je komandir žalske policije Beno Balažič označil kot dobro sodelovanje z upravno enoto. Bolj natančno se je treba dogovoriti glede redarjev in policistov, na kar sta opozorila tudi žalski župan Janko Kos in župan Tabora Vilko Jazbinšek. Žalčani imajo težave z nepravilno parkiranimi vozili, v Taboru pa se srečujejo z drugo vrsto pritožb. Priseljenci se pritožujejo zaradi kmetovanja zaradi domnevno pretirane uporabe pesticidov ter zaradi hrupnih in blatnih traktorjev na cesti, medtem ko lastniki slednjih »bentijo in tožijo«, ker da prišleki s sprehajanjem psov uničujejo njihove
Ultrafiltracija bo, vendar kdaj
VOJNIK - Prebivalci Fran-kolovega morajo ob vsakem obilnejšem deževju vodo prekuhavati. Ker imajo že vsega dovolj, so z upravljavcem vodovoda, celjskim podjetjem VO-KA, prišli do skupne rešitve. VO-KA se je namreč dlje časa upiral obnovi vodnega zajetja Šibanc, ki Frankolovčanom povzroča veliko preglavic, saj se iz tega zajetja napajajo tri četrtine Frankolovega in dober del Vojnika. Konec januarja naj bi začeli graditi posebno čistilno napravo. Imajo dva velika rezervoarja vode, v starejšem, ki ga nekaj časa niso uporabljali, bodo tako uredili posebno filtrirno napravo, ki bo s posebno ultra-filtracijo odstranila vse mi-
kroorganizme in škodljive delce iz vode. Gradnja te posebne čistilne naprave, ki bo stala 150 tisoč evrov, naj bi se začela že konec januarja. Čeprav je vrtina že zvrtana, se je zataknilo pri zemljiščih oziroma služnostnih pogodbah. Vojniški župan Beno Podergajs obžaluje, da se gradnja še ni začela, saj je voda na geološkem prelomu, kjer leži severni del Frankolovega, izjemno dobra in je škoda, ker je zaenkrat ne morejo vključiti v celoten vodovodni sistem. Sredstva za projekt bo zagotovilo podjetje VO-KA iz najemnine vojniškega vodovoda, pri čemer začetek del še ni znan.
MK
Z vodovodi ni lahko
porabo, bo v letošnjem proračunu manj denarja namenjenega za druge projekte, delovanje javnih zavodov in urejanje lokalne infrastrukture. Projekt gradnje šole je sprva spremljalo nemalo zapletov, zato so zlasti učenci in učitelji navdušeni nad rastočo šolo in se veselijo prihodnjega šolskega leta, ko bodo lahko vstopili v novo šolo. Manj slabe volje bo tudi med nekaterimi krajani, ki se v teh dneh pritožujejo nad blatno cesto, ki vodi do gradbišča in je obremenjena tudi zaradi tovornjakov.
MJ, foto: GrupA
ZREČE - Po sklepu občinskega sveta Zreč v prejšnji sestavi bi morali prenesti upravljanje vodovodov na občinski režijski obrat do 1. januarja 2011, vendar se to še ni zgodilo. S Stranicami se je občini v glavnem že uspelo dogovoriti ter bi prenesli njihov vodovod na režijski obrat do prihodnjega meseca.
Na Stranicah ugotavljajo, da so nove naložbe v domači vodovod nujne, vendar bi morali zaradi njih vodo bistveno podražiti. To bi se seveda zgodilo v primeru, če bi vodovod upravljali sami. Straničani tako od občine med drugim zahtevajo, da se po prenosu upravljanja na občinski režijski obrat voda ne sme podražiti. Prav
tako se dogovarjajo občine z vodovodnim odborom na Gorenju, na drugem koncu občine, kjer se morajo o podrobnostih še pogovoriti.
»Opažamo, da je za manjše vodovodne sisteme težje priti do evropskih sredstev, in tudi zato potrebujemo enega upravljalca,« omenja župan Boris Podvršnik. Med prednostmi prenosa upravljanja vodovodov na občinski režijski obrat omenja še, da lahko zgolj večji sistemi solidarno pomagajo manjšim. Prav tako bi po novem zagotovili večjo kakovost upravljanja s pitno vodo, znižanje stroškov z manjšimi vodovodi ter sistemsko ureditev amortizacije.
BJ
travnate površine. S prijavami na savinjskem območju se srečujejo tudi kmetijski, okoljski in gradbeni inšpektor. Največ prijav se nanaša na črne gradnje, kmetovanje na vodovarstvenem območju in v zadnjem času na pozidave na kmetijskih zemljiščih, na primer v občini Braslov-če, o čemer trenutno presoja ustavno sodišče. Aktualno je tudi stališče Civilne iniciative Braslovče, da bo trasa hitre ceste od Šentruperta do Velenja uničila najbolj kakovostno kmetijsko zemljišče. Območnega okoljskega inšpektorja Aleksandra Bukanovskega so župani ponovno spomnili tudi na mačehovski odnos države do zagotavljanja poplavne varnosti in nujne gradnje zadrževalnikov vode ter čiščenja vodotokov.
MATEJA JAZBEC
>90,
Zakupite minute in se pogovarjajte cenefe s svojimi priljubljenimi i uedeževalci in astrologi.
15 minut samo 18,50 €
+
amulet brezplačno
lakunliene minute lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Brez klica na OSO.
Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za nakup minut in informacije pokličite [03)4900222
Inovatorji za prakso
VELENJE - V začetku lanskega leta se je v okviru Premogovnika Velenje in HTZ Velenje začela akcija Inovator leta kot eno motivacijskih orodij - z namenom spodbujanja kreativnosti pri vseh tistih, ki jim ni vseeno za aktivnosti v procesu. V akciji je sodelovalo 27 promotorjev in skoraj 100 inovatorjev, prevzetih oziroma v akcijo vključenih je bilo 190 koristnih predlogov.
Več kot polovica predlo- drugi so v različnih fazah gov je bilo realiziranih, realizacije. V torek so med
inovatorji za najboljše razglasili Simona Lampreta, Borisa Rednaka, Valentina Skazo, Edija Verdnika in Rudolfa Dvornika, ki so skupaj prijavili 53 koristnih predlogov. V kategoriji Najboljši promotor leta so si prva štiri mesta razdelili Stanislav Da-car, Silvo Pečovnik, Gregor Železnik in Štefan Miheljak, ki so skupaj prevzeli 130 koristnih predlogov in jih 85 tudi realizirali.
Nagrajencem je čestital direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki je opozoril, da je bilo potrebno ogromno inovacij in lastnega inženirskega znanja, da lahko danes premogovnik uvrščamo med najsodobnejše in tehnološko najbolje opremljen. »Brez zadovoljnih zaposlenih ni rezultatov, brez motiviranih zaposlenih tudi ni inovativnosti in na to se dandanes žal pozablja,« je zbrane kot častni gost nagovoril Ivo Boscarol, direktor družbe Pipistrel. V kulturnem programu je s svojim nastopom navdušil pevec in instrumentalist Uroš Peric.
TM
Skupinski posnetek najboljših inovatorjev v velenjskem premogovniku
■ V V	■ ivv ■
Lascani iscejo novega direktorja Komunale
LAŠKO - Sedaj že nekdanji direktor javnega podjetja Komunala Laško Marjan Salobir je v začetku meseca podal odstopno izjavo, ki pa jo je moral potrditi še laški občinski svet. Ta je obenem potrdil tudi vršilko dolžnosti funkcije direktorja, v teh dneh pa bo izšel tudi razpis za izbor novega direktorja.
Občina Laško je odstopno izjavo Salobirja prejela 4. februarja, z odstopom pa je seznanil tudi nadzorni svet laške komunale. Ta je vodstvu občine ter komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagal, da odstopno izjavo sprejme. Istočasno sta se nadzorni svet in vodstvo občine zaradi velike medijske izpostavljenosti javnega
podjetja na javnost obrnila s pojasnilom, da zadeva, za katero je osumljen Salobir, ni v povezavi s poslovanjem podjetja. Hkrati so zatrdili, da je poslovanje podjetja nemoteno in da Komunala Laško »redno in v celoti izpolnjuje vse obveznosti iz naslova izvajanja dejavnosti«.
Spomnimo, da je Salobir laško komunalo vodil več
Drugi večer
z odličnimi ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
savinjskimi vini
ŽALEC - Društvo savinjskih vinogradnikov je pripravilo v dvorani Doma Svobode v Grižah drugi večer s savinjskimi vini.
Kot je povedal predsednik društva vinogradnikov Silvo Marič, so se za organizacijo takšne prireditve odločili po delovni pokušini vin letnika 2010, ki je bila v Petrovčah. Med več kot 80 vini je bila večina zelo dobre kakovo-
sti, zato bi bilo škoda, da najboljših med njimi ne bi pokazali javnosti. Na poku-šino so postavili pet rdečih in deset belih vin, ki jih je opisala znana enologinja s Kmetijskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik. Opise vin je popestrila z mislimi o kulturi pitja, povedala pa je tudi nekaj šal in basni. Za glasbene predahe je poskrbel Dani Šlogar z
vinskimi napitnicami in družinski ansambel Frece iz Liboj, nagovorila pa sta jih tudi vinska kraljica Suzana Čakš in predsednik društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič.
Ker se k vinu poda tudi dobra hrana in prav postre-ženo vino, je za to poskrbel Jernej Podpečan s svojimi sodelavci.
TT
Henrik Plank svetovni podprvak v metu kopja
mandatov, nazadnje pa so mu novi mandat potrdili laški svetniki sredi decembra lani. Prejšnji teden so na dopisni seji sprejeli njegovo odstopno izjavo ter hkrati potrdili predlagano vršilko dolžnosti. Laški župan Franc Zdolšek je za to mesto, dokler ne bo izbran novi direktor, predlagal dosedanjo vodjo strokovno administrativne službe v laški komunali Heleno Picej. Ta bo funkcijo vršilke dolžnosti opravljala do imenovanja novega direktorja, razpis zanj pa naj bi izšel v teh dneh.
PM
ŠENTJUR - Med uspešnimi športniki invalidi, ki so se konec prejšnjega meseca vrnili s svetovnega prvenstva na Novi Zelandiji, je tudi Šentjurčan Henrik Plank. V metu kopja je z novim evropskim rekordom (17,23 m) zasedel 2. mesto. V Cristchurchu je nastopil tudi v metu krogle. Prejšnji teden ga je doma sprejel tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci.
Plank je član Društva pa-raplegikov jugozahodne Štajerske, pri treningih pa mu na pomoč priskočijo tudi pri Atletskem klubu Šentjur, kjer
ga trenira Andrej Hajnšek, trener najboljše slovenske metalke kopja Martine Ratej. Plank je leta 2008 sodeloval na paraolimpijskih igrah v
Pekingu, v počastitev tega dogodka pa je v Telovadnici šentjurskih olimpijcev v OŠ Franja Malgaja Šentjur od lani nameščena posebna plošča. Z letošnjim drugim mestom si je zagotovil tudi kvoto za naslednje paraolim-pijske igre v Londonu leta 2012, ki jo mora v naslednjih letih potrditi še z normo.
StO
Med gradnjo kanalizacije odkrili ostanke grobov
CELJE - Mestna občina v naselju Breg v Celju, v Mestnem parku (do drsališča) in v Maistrovi ulici ureja kanalizacijsko omrežje. Pri tem so, kot je bilo na tem arheološko bogatem območju tudi pričakovati, naleteli na arheološka odkritja.
Strokovnjaki Pokrajinskega najdbe bodo dokumentirali
muzeja Celje, ki med gradnjo izvajajo arheološki nadzor, so na tem območju naleteli na ostanke grobov in naselbin iz 4. stoletja našega štetja. Vse
in tiste, ki bi bile med gradnjo uničene, tudi izkopali. Poskušajo pa projekt gradnje, kolikor je le mogoče, prilagoditi arheologiji oziroma ga
preprojektirati, da ne bi toliko posegali v arheološke plasti. Arheološke najdbe bodo dela zagotovo nekoliko podaljšala, vseeno pa na Mestni občini Celje pričakujejo, da bo izgradnja kanalizacije ter ureditev ceste in javne razsvetljave na Bregu končana še letos.
BA
iZ NAŠIH KRAJEV
Bo novo vodstvo povečalo ugled celjski LDS?
CELJE - Benjamin Strozak je novi predsednik mestnega odbora Liberalne demokracije Slovenije. Tako so člani celjske LDS sklenili v petek, ko so po poteku mandata vsem nosilcem posameznih vodstvenih funkcij stranke razčlenjevali vzroke za volilni neuspeh na zadnjih lokalnih volitvah.
Stranka, ki je imela nekoč največ svetnikov v celjskem mestnem svetu, je namreč na zadnjih lokalnih volitvah doživela velik poraz. Ne le, da s svojo župansko kandidatko Jano Govc Eržen, ki je bila zadnji mandat tudi predsednica mestnega odbora stranke, ni uspela - stranka je v Celju krepko zmanjšala tudi število mestnih svetnikov. Od šestih v prejšnjem mandatu sta zdaj ostala le še dva. Takšen volilni rezultat mestnemu odboru stranke ni ravno v ponos in
Obsoteljska gradbena vnema
ŠMARJE PRI JELŠAH - Za razliko od številnih drugih upravnih enot so v Upravni enoti Šmarje pri Jelšah opazili lani porast postopkov za izdajo gradbenega dovoljenja ter za izdajo dovoljenja za gradnjo nezahtevnih objektov.
»Ugibamo, da je vzrok kriza, ki se pojavlja v večjih mestih ter se stranke bolj odločajo za lastno gradnjo. Analize sicer nismo opravili,« pojasnjuje Irena Stepišnik Perdih, ki v
nmmM> živite ceneje!
i
ga razume kot poraz oziroma izkaz nezaupanja volivcev, čeprav se celjska LDS v primerjavi z volilnimi izidi stranke v drugih slovenskih mestih niti ni tako slabo odrezala. Sicer je res, da podpora stranki LDS upada že kar nekaj let. Zato je bil eden od ciljev petkovega zbora, da se člani o tem pogovorijo in da z ljudmi, ki bodo stranko popeljali na naslednje državnozborske in lokalne volitve, dorečejo način dela, ki bo pripeljal do izboljšanja rezultatov.
Poleg predsednika so člani v petek volili tudi ostalo vodstvo mestnega odbora LDS. Za podpredsednika so izvolili Matejo Brečko in Alojza Melavca (tretjega podpredsednika bodo imenovali na prvi ustanovni seji), predsednica sveta stranke pa je postala Katarina Kerk.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
šmarski upravni enoti skrbi za okolje in prostor. Z vlogami za gradnjo nezahtevnih objektov zahtevajo stranke dovoljenje za različno kmetijsko-gozdar-ske objekte, senike, drvarnice, garaže, lope in podobne objekte pri družinskih hišah. Po Sloveniji v zadnjih letih sicer opažajo v upravnih enotah povečano povpraševanje po izdaji vlog za gradbeno dovoljenje predvsem za gradnjo ob avtocestnih priključkih.
BJ
Bliža se pust
VELENJE - Minulo nedeljo je Podkraj pri Velenju že obiskala manjša skupina kurentov, ki so jo pred leti po zgledu na ptujske kurente ustanovili kar v Velenju. Vzeli so si nekaj več časa za obiske po okoliških naseljih in vaseh ter se lotili preganjanja »zime« tudi v drugih krajih Šaleške in Zgornje Savinjske doline.
HJ
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
J21ZZ&UO/
Smerna;
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
TERME | CENTER MEDICINE | WELLNESS HOTEL
lesnina
SKINAUT
smučarska sola
CELJSKA
informatijs 041 616464
—rrpfr—
AVTO CISI.JE
Ti(nvrtn in «rrisim renn mino podjictjc. d »I 14MKI Celje, tpulrva nI 21
PNEVMATIKE - PREMONTAZA
m
ZLATARSTVO GAJŠEK
goldenpoint
GALERIJA VOLK

GORIŠKA BRDA
Celjska Mohorjeva družba
golte
Slovenija

ravljica
—¿Tpfr—
©
WELLNESS PARK LAŠKO
TEKME I WELLNESS I HOTEL 1 HONOW3H1 CENTER
S. T L I bi V lllillll
SVZAT^A
—rrpfr
ftrustlfaVifl*
—¿Tpfr—
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. UL Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	GOLDENPOINT. Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D.. ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK. Ozka ulica 2, 3000 Celje, tel.: 03 544 25 35 - 10% popust
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17,3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	KROBAT IVAN S.P.. MIZARSKA DELAVNICA. Medlog 25, 3000 Celje, GSM: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI - 3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	LESNINA D.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-po-šta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-	PROJEKT MR INŽENIRING. D.O.O., BAR CLUB TERAZZA, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje -10% popusta pri cocktailih
BIRO 0 COM PUTERS
BRANKO REČNIKs.p. RAZLAG0VA17.3000 CELJE
(EP*—
-	MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLIČARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 -10 % popust
-SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica21, Celje
Prodajni center Medlog 15 in Ipavčeva 21, Celje,
prodaja pnevmatike ODLIČNIH blagovnih znamk.
-	20 % popust na premontažo v vseh prodajno-servisnih centrih pri njih kupljenih pnevmatik
-	podaljšan delovni čas za premontažo gum od 8. do 27. 11. 2010 od 7.30 do 18.00, ob sobotah od 8.00 do 12.00 Telefon pnevmatike: 03/42 61 402/360, telefon premontaže: 03/42 61 100/132. Popusti se ne seštevajo.
_ - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
iniww.nointednik.com www.radiocelje.com
Drama v zlati sredini
Silva Čušin je dobila naziv komedijantke večera v predstavi Ponudba in povpraševanje.
Letošnji Dnevi komedije so na polovici. Občinstvo je videlo štiri tekmovalne in dve spremljevalni predstavi, prav toliko jih bo še v naslednjih dveh tednih.
V	petek je na odru SLG Celje nastopila ljubljanska drama in v režiji Diega de Bree predstavila komedijo Ko sem bil mrtev. Zgodba o menjavi identitete in spletkah tašče je občinstvo nasmejala, tembolj, ker so tudi vse ženske vloge odigrali moški. Občinstvo je izvedbo ocenilo z oceno 4,62 in za komedijanta večera razglasilo Jerneja Šugmana.
V	soboto je občinstvo videlo četrto tekmovalno predstavo. Ansambel ljubljanske Drame je odigral komedijo Ponudba in povpraševanje v režiji Janusza Kice. Sodobna farsična zgodba o naši sedanjosti, ki razkriva krizo sodobne družbe na komičen način, je nasmejala občinstvo. To je predstavo ocenilo s 4,50, komedijantka večera pa je postala Silva Čušin.
Po polovici festivala z oceno 4,71 pri občinstvu vodi predstava Poslednji termina(l)tor v izvedbi koprskih gledališčnikov.
BS
V predstavi Ko sem bil mrtev je občinstvo v vlogi spletkarske tašče najbolj prepričal Jernej Šugman.
V Fotosalonu Celje je Herman Čater razstavil fotografije iz ciklusa Osamljen in jim dodal še nekaj krajin in fotografskih zgodb iz Sibirije.
Osamljen postaja svetovna uspešnica
Herman Čater v Fotosalonu razstavlja svoj najuspešnejši cikel fotografij
Ugledni mojster fotografije, Celjan Herman Čater, je v Fotosalonu v Stanetovi ulici v Celju postavil novo razstavo in ponovno prepričal s kakovostjo svojih fotografij, ki v tem prelepem razstavišču delujejo naravnost mogočno.
V središče tokratne razstave je postavil svojo zdaj že kar legendarno serijo fotografij Osamljen. V njej je upodobil skromno življenje nekega že pokojnega možaka v zelo skromni hišici. Serija teh fotografij mu je priborila povabila na številne razstave po vsem svetu in številne nagrade. Te fotografije je v zadnjih letih predstavil praktično po vsem svetu - v ZDA, na Japonskem, v Savdski Arabiji, na Švedskem, v Turčiji, Rusiji ... In praktično povsod je zanje dobil tudi nagrade. Grand prix z zlato medaljo je dobil na razstavi v Savdski Arabiji, kar mu je izborilo tudi samostojno razstavo in povabilo v Abu Dabi. »Te fotografije tam še vedno zelo odmevajo, še vedno dobivam vabila za kakšen intervju. V neki reviji so tem fotografijam posvetili kar 32 strani, kar res priča o tem, kakšen vtis so pustile,« pravi Čater.
Serija Pozabljen še ni končana. Čeprav je portretiranec že umrl, jo Čater nadaljuje z vedno novimi fotografijami. Sin, ki je hišo pokojnega podedoval, jo namreč zdaj obnavlja. »Prav te nove fotografije bodo ciklus zaokrožile, saj kažejo, da se življenje s smrtjo enega človeka ne konča, nadaljuje se v novem. In prav to simbolično prikazuje nadaljevanje ciklusa Osamljen, ki bo v celoti predstavljen tudi v knjigi, ki že nastaja,« pravi Čater.
Ob tej seriji fotografij je Čater javnosti na tokratni razstavi pokazal še nekaj svojih starejših krajin in nekaj najbolj uspelih fotografij s popotovanja po Sibiriji. »Kljub temu, da sem zadnja leta največ energije posvečal ciklusu Pozabljen, ostajam zvest krajini. Še naprej jo bom fotografiral. Narava namreč ni zgolj lepa, tudi dušo si tam spočiješ,« pravi mojster fotografije.
Lani je Čater veliko potoval. Bil je na Škotskem, v Italiji, v Savdski Arabiji in Arabskih emiratih. Prav
WM
s popotovanja po emiratih je ob odprtju razstave predstavil nekaj novih fotografij. A te so roko na srce bolj potopisna reportaža kot slike za novo tematsko razstavo. »To je sicer res, a bo kakšna od fotografij, ki so nastale tam, tudi za razstavo. Priznam pa, da je v tamkajšnjih pogojih zelo težko fotografirati. Zelo je vroče in pri tej temperaturi je vsa svetloba bela, ni modrega neba. Ob delavnici, ki sem jo izvedel v emi-ratih, sem udeležencem povedal,
da je bilo moje zadnje večje fotografsko potovanje po Sibiriji. In se pošalil, da je pri njih povsem enako. Tako v Sibiriji kot v emiratih je vedno 50 stopinj. Le predznak je drugačen.«
Čater ob tokratni razstavi v Celju napoveduje nov ciklus fotografij in novo razstavo. Le mudi se mu ne nikamor, saj pravi, da vsaka stvar potrebuje svoj čas.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Monja na plesno evrovizijo?
RTV Slovenija je sredi meseca organizirala finalni izbor za predstavnika Slovenije na tekmovanju Evrovizijski mladi plesalci.
Med 14 prijavljenimi je strokovna komisija izbirala dva plesalca finalista, ki se bosta predstavila na tem tekmovanju. S klasičnim baletom se je predstavila tudi mlada konjiška balerina Monja Obrul, ki je prva od slovenskih finalistk, druga je Petra Zupančič z modernim plesom. Evrovizijsko plesno tekmovanje bo v drugi polovici junija v Oslu, nanj pa bo potovala le ena od dveh slovenskih finalistk. Končni izbor slovenske predstavnice bo opravil koreograf tekmovanja.
15-letna Monja Obrul je po šolanju v rodnih Slovenskih Konjicah 1. letnik plesa končala na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, šolanje pa nadaljuje v Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor. Dodatno se je izpopolnjevala še na poletni šoli v Londonu. Lani je v svoji juniorski kategoriji na mednarodnem tekmovanju Evropske plesne zveze ESDU dosegla 2. mesto, pohvali se lahko že tudi z nastopi v baletnih predstavah Hrestač in Giselle Baleta SNG Maribor.
BS
Franc Kralj ob razstavi starih listin Občine Braslovče
Monja Obrul iz Slovenskih Konjic je ena od dveh slovenskih finalistk za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci.
Stare listine na razstavi
Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče in zgodovinar Franc Kralj sta pripravila razstavo starih listin Občine Braslovče, ki so nastale do prve svetovne vojne.
Kot je dejan Franc Kralj, je bila Občina Braslovče ustanovljena leta 1849, ko je bil objavljen začasni zakon o občinah v Habsburški monarhiji. O delu občine je ohranjenih nekaj listin, od katerih so najstarejše nastale okoli leta 1860. Nekaj listin je bilo pripravljenih za razstavo. Isto leto sta začeli delovati tudi občini Grajska vas in Gomilsko, o njunem delovanju pa še niso našli ohranjenih listin. Razstava bo do 15. marca na ogled v avli Občine Braslovče.
TT
PORTRET
Poezija v jeklu kot način
v ■ ■ ■	■
življenja
Ljubomir Melanšek iz Lokovice pri Šoštanju - O nežnosti, ujeti v jeklo, in življenju, ki ga zaznamuje ustvarjalnost
»Prav zdaj je v Šentjurju na ogled ena mojih lepših samostojnih razstav, deloma zaradi organizacije in prelepe galerije, najbolj pa zaradi ljudi,« je postavitev svojih del v Galeriji Zgornji trg pospremil kipar Ljubomir Melanšek. Umetnostni zgodovinar Aleš Stopar je njegova dela označil za poezijo v jeklu: »Iz zemlje vzeto železo, ki ga oplemenitita ogenj in zrak, na koncu ohladi voda. Te štiri elemente umetnik združi v edinstveno in samosvojo prepoznavno kompozicijo.« Izvrstna razstava jeklenih kipov bo v Šentjurju na ogled do konca marca.
Melanšek, sicer rojen leta 1955, je Lokovici zvest že od otroštva. Z oblikovanjem kovine si je služil kruh vse do predčasne upokojitve. Do potankosti je spoznal hladen in na videz neugleden material, njegove odzive in lastnosti. Že beseda varilec spodbudi misel o težaškem in napornem delu, kjer prostora za ume-
Med značilnimi motivi Ljubomira Melanška so tudi kurenti. V Šentjurju bodo na ogled do zadnjega marca vsak dan med 9. in 16., ob sobotah do 15. ure.
tnost ni veliko. A Ljubomir je svoje poslanstvo čutil že kot otrok. »Želja po ustvarjanju je živela v meni že od malega. Že takrat sem rad risal, modeliral in delal sploh vse, kar je bilo povezano z domišljijo in ročnimi spretnostmi.« Pri običajnem delu je pridobil veliko znanja o kovini kot materialu, oblikovanje, proporci in vse,
kar sodi zraven pa je nosil v sebi. »Vedno pride na plan samo od sebe, ko to potrebujem. Tudi navdih oziroma želja po ustvarjanju sta bila prisotna že dolgo, vendar sem začel delati šele po zelo zgodnji invalidski upokojitvi, saj moram vedno nekaj delati, ker sem že po naravi deloholik.« Začel je sestavljati polizdelke, s pomočjo raznih matic in podobno, poskusil je izdelovati polne skulpture, kjer bilo treba z brušenjem oblikovati kovino, kasneje pa je spoznal Jožeta Volariča iz
Kokrice pri Kranju. »On me je navdihnil za dela, kakršna vidimo danes, in zato še danes ostaja moj velik vzornik.«
Za upanje tudi na onkološkem inštitutu
Melanškova dela so bila na ogled že po vsej Sloveniji. Včasih samostojno, še večkrat skupinsko kot člana društva za varilno tehniko Ljubljana, še prej, na začetku poti, tudi s celjskimi likovniki. »Trenutno se ukvarjam z načrti za dobrodelno razstavo na onko-
loškem inštitutu v Ljubljani, ki naj bi jo postavili še letos. Tudi sam sem namreč njihov pacient. Želja je še veliko, a bomo videli, kaj bo prinesel čas.« Na vprašanje, kako umetnost vpliva na njegovo življenje, Ljubo odločno odvrne, da je delo s skulpturami njegovo življenje. »S tem se poskušam tudi preživljati.« Zato je poseben blagoslov, da pri delu neznansko uživa. A kot pravi, brez pristnega stika z naravo in zemljo ne bi zdržal. »Tako tudi veliko vrtnarim in kolesarim. Na
tak način se vedno znova napolnim z energijo, ki jo potrebujem pri ustvarjanju.« Do konca marca, ko bodo njegove stvaritve v gosteh v Šentjurju, bodo njegove misli pogosto v Zgornjem trgu. »Resnično sem zelo zadovoljen, da se lahko predstavim v tako lepem kraju, in se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem organizatorjem za povabilo, prav tako tudi vsem obiskovalcem, ki so si in si še bodo razstave tudi ogledali.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Prezrta realnost na Rečici
V osnovni šoli do 27. februarja razstavlja slike na papirju Emerik Bernard
»Ko sem dobil vabilo za razstavljanje na Rečici, sem pomislil, da bo zaradi spe-cifike mojih del to težko, da bi lahko koga prizadel. Bolj ko se je stvar razvijala, bolj se je v meni pojavljala slutnja, da bo šlo za stik, kakršnega človek težko najde. Ravno to se je uresničilo -našel sem stik, odnos in zanimanje za svoja dela, kar me zelo veseli,« je petkovo druženje v Osnovni šoli Rečica ob Savinji orisal eden najbolj samosvojih, prepoznavnih in kakovostnih sodobnih likovnih avtorjev v širšem evropskem prostoru Emerik Bernard.
Da Zgornja Savinjska dolina priznava vse umetnosti, je dokazalo izjemno veliko obiskovalcev, ki so pospremili odprtje razstave Bernardovih del na papirju. Umetnost v teh koncih, tudi po zaslugi KUD Utrip, ni več neznanka. Emerik Bernard, med drugim tudi dobitnik Prešernove nagrade, prihaja iz Celja, njegova dela pa so bila na ogled v različnih uglednih razstaviščih doma in po svetu. »Zelo malo sem še povezan s Celjem, za kar mi je zelo žal. Ampak mladostni spomini ostajajo, sploh na Savinjo, ki sem jo imel
zelo rad. Ko se je v mladih letih nekaj potiho začelo razvijati v meni, je bil odnos do te reke nekaj, kar mi je nadomeščalo del umetniškega čuta oziroma dejstvo, da še nisem imel razvitih vseh drugih pogledov,« se je
obkrožen tudi s številnimi prijatelji v mladostna leta povrnil Bernard.
Izhodišče Bernardove umetnosti je svet »prezrte realnosti«, tiste, ki jo ljudje odvržemo, ko je ne potrebujemo več, in tiste, ki je v raču-
nalniški in mobitelski histeriji niti ne znamo več opaziti. »Ljudje smo v času serijske proizvodnje serijski ustvarjalci odpadkov, Bernard pa je že zgodaj zbiral odvržene predmete in jih vključeval v svoje kompozicije, kjer so
izgubili svojo goloto,« je nizal rečiški rojak, profesor na akademiji za likovno umetnost dr. Jožef Muhovič, ki je med glavnimi »krivci«, da postaja rečiška šola prizorišče razstav najboljših slovenskih umetnikov.
Bernard, tudi umetnosti filozof, je veliko ustvarjal v Istri. »Tam sem našel dobre ljudi. Nismo se sicer pogo-
varjali o umetnosti, vendar že sama Istra kaže lepoto, ki ji ni treba nič dodati, temveč jo je treba doživljati,« je omenil eden največjih slovenskih umetnikov, redni član Sazu in še marsikaj. Med drugim je bil profesor na akademiji za likovno umetnost, pri čemer tudi po upokojitvi še vedno veliko ustvarja.
US
Dela Emerika Bernarda je mogoče najti v številnih javnih in zasebnih zbirkah doma in po svetu - podobno kot dela pesnika Ivana Minattija (desno), velikega prijatelja Rečice.
Priložnost za mlade skupine
Mladinski center Velenje in Šaleški študentski klub sta tudi letos razpisala natečaj za vse mlade, zapostavljene, neuveljavljene in neuslišane glasbene skupine. Vabijo jih, da si priigrajo nastop na Odru zapostavljenih med letošnjim festivalom mladih kultur Kunigunda in na velikem odru Generator festa ter na glavnem koncertu festivala Dnevi mladih in kulture. Letos kot nagrado ponujajo še snemanje demo albuma v produkciji Mladinskega centra Krško in snemanje in montažo videospota. Na razpis se lahko prijavijo vse mlade neuveljavljene skupine, ki še niso doživele večjega uspeha. Izvajana glasba tako v predloženih posnetkih kot na nastopih mora biti avtorska. Prijavljene skupine se bodo za nastope in nagrade pomerile v treh predizborih, ki bodo v velenjskem eMCe placu ter v Krškem. Skupine morajo ob vseh podatkih prijavi priložiti tudi demo posnetek. Razpis traja do konca februarja.
Fanatizem na parketu in na tribunah
Izjemen zasuk in nepričakovan podvig celjskih rokometašev - Florijani ponovili »projekt Kolding« - Vstopnice veljajo tudi za Bargo
\

Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 8. krogu skupine A lige prvakov premagali Kielce s 30:29 in ostajajo v boju za četrto mesto v skupini oziroma za uvrstitev v osmino finala.
Gledalci so zasedli le tretjino dvorane, toda s fantastično podporo pripomogli k nepričakovani zmagi.
»V dvorani pravi Celjani«
Že v 9. minuti (4:6) je timeout zahteval Miro Požun, a Poljaki so nato dvakrat povedli s tremi zadetki razlike. Potem so se začele dogajati stvari, ki so bile pogoj za nenavaden razplet: Alemu Toskicu sta sodnika razveljavila gol zaradi korakov, Carlos Prieto je bil izključen ob teatralnem padcu Jurasika, Momir Rnic je obležal na tleh, prekršek pa ni bil dosojen. Temperatura je naraščala ... Polčas so gostje dobili s 14:12, po 10 minutah pa z goloma Džombe in Grabarczyka spet imeli +3. Celjska zasedba se je upirala na vse pretege, sprostil se je vratar Mirko Alilovic, zabijala sta Marguč in Razgor, nekaj pa je manjkalo. »Pončo«, desna roka vodje navijačev, je sprejel šokantno odločitev. Florijani so pred zadnjo četrtino tekme pozvali vse v dvorani, naj vstanejo. Malce začudeni, saj izid ni bil ugoden, so vseeno izpolnili željo severne tribune: zadnjih 15 minut je bilo nepozabnih. Vodja Florijanov Igor Šolman je po tekmi dejal: »V dvorani so bili tisti pravi Celjani, ki verjamejo v klub, ne glede na to, kar se je dogajalo v njem. Še vedno menimo, da v Celju obstaja določena perspektiva. Mislim, da je bila to najslajša zmaga v Zlatorogu doslej!« Podoben podvig so Florijani
uprizorili z danskim Koldin-gom ob občutnem zaostanku njihovih ljubljencev (povratna tekma osmine finala LP v sezoni 2005/06).
Triler s srečnim koncem
Na 20:20 je v 46. minuti izenačil Toskic, po golu Razgorja z igralcem manj pa je bilo po 40 minutah vodstvo znova v celjskih rokah. Domače moštvo je igralo kot v transu, čeprav skozi sezono izjemno oslabljeno, je bilo v končnici boljše od favoriziranih Poljakov, ko sta latvijska sodnika znala »vrniti nekaj žog« iz 1. polčasa. Na 29:27 je povišal Nejc Poklar, to je bil njegov najpomembnejši gol za Celje v ligi prvakov: »Obenem je eden glavnih v moji karieri. Zelo lepo je doseči gol v odločilnih trenutkih pred takšno publiko, ki se ji zahvaljujem.« Zanimalo nas je, kaj je dejal Požun pred tekmo. »Da verjame v nas, da ve, da se bomo borili in da lahko presenetimo. Izjemno sem vesel, da nam je uspelo,« je odgovoril Poklar, nemočen v obdobju Serdarušica. Na 30:28 je povišal organizator igre David Razgor, v svoji najboljši predstavi je vseh pet golov dal v 2. delu: »Zavedali smo se, da ne smemo imeti v mislih naše zmage na Poljskem, kajti razmerja moči so se medtem krepko spremenila. Gledalcev ni bilo veliko, a vendar takšnega vzdušja v tej sezoni še ni bilo, tako da smo uživali na igrišču.« 25 sekund pred koncem je celjsko moštvo vodilo z golom razlike, toda zapravilo napad, a je Alilovic, ki je zbral 16 obramb, zaustavil zadnji nalet gostov. Začela se je veselica. Zdelo se je, da se je ponovil »Ademar Leon« ob odprtju dvorane. Razsežnosti so seveda precej drugačne, toda

trenutek je specifičen; toliko peripe-tij, potem pa zmaga nekaterih golobradih celjskih rokometašev (Žiga Mlakar je zadel celo ob igralcu manj, dodal je krasno podajo na črto), ki ju kot očeta vodita Pero Metličic in Alem Toskic. Slednji zadnje izjave zaradi izčrpanosti ni uspel dokončati, prej pa nam je dejal: »Dali smo resnično vse od sebe in bog nas je nagradil. Če bi izgubili, bi bilo krivično. Zdelo se mi je, da ne bom zdržal do konca. Res

ban M
^vintradi
je, >umirali< smo.« Srca pa ni pustil na igrišču! Že prej ga je oddal Celjanki Maji in poroka je dogovorjena.
»Igrali zelo tekoč rokomet«
Gašper Marguč je v soboto dosegel deset golov iz štirinajstih poskusov! Po izjemni predstavi je priznal: »Bilo je nekaj treme, toda občinstvo jo je dokončno odpihnilo. Dokazali smo, da se da z borbenostjo marsikaj nadoknaditi. Ugnali smo na papirju boljšo ekipo. Potihoma smo upali na to, izreči pa si tega nismo upali. Ko so se gledalci dvignili na noge, so nas kar ponesli do zmage.« Za Mirom Požunom so dnevi, ko je precej razmišljal. O marsičem, predvsem pa o minljivosti in zaupanju. Morda se je večnim dvomljivcem tokrat bolj dokazal kot celo v sezoni 2003/04. Pred njim je ogromno dela, pravi, da ga
Desetkrat se je takole veselil Gašper Marguč.
8. krog skupine A lige prvakov
Celje Pivovarna Laško - Kielce 30:29 (12:14)
CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev 1.800, sodnika Zigmars Stolarovs in Renars Licis (Latvija), delegat Dragan Načevski (Makedonija).
CPL: Lesjak, Rezar, Alilovic 16 obramb; Potočnik, Prieto, Poteko, Mlakar 1, Marguč 10 (2), Razgor 5, Toskic 6, Ranevski, Poklar 2, Metličic 2, Rnic 4, Savič. Trener Miro Požun.
KIELCE: Cleverly 12 obramb, Kotlinski 1; Grabarczyk 1, Zaremba 1, Podsiadlo 1, Kuc-hczynski 2, Džomba 4 (1), Jurasik 4, Jachlewski 3, Stojkovic 2, Glinski, Zoltak, Knudsen 5, Rosinski 6, Nat. Trener Bogdan Wenta.
Sedemmetrovke: Celje 3 (2), Kielce 2 (2).
Izključitve: Celje 4, Kielce 6 minut.
Bistveni potek rezultata: 1:0, 1; 2, 4:3, 4:7, 5:8, 8:8, 9:11, 11:11, 11:13, 12:14, 13:15, 15:18, 16:19, 19:20, 21:20, 22:22, 24:22, 25:25, 28:26, 29:27, 30:28, 30:29.
Preostala izida skupine A: Chambery - Kiel 26:28 (16:12), Rhein-Neckar Löwen - Barcelona 38:38 (22:17). Kiel ima 12 točk, RN Löwen 11, Barcelona 9, Celje in Chambery 6, Kielce 4.
bo opravil tako, kot je dogovorjeno. »Vesel sem predvsem zaradi kluba, ki je v težki situaciji, zaradi igralcev, ki so ostali v Celju, prav tako tudi zaradi sebe in sodelavcev. Dobili smo potrditev, da smo na pravi poti in da moramo graditi naprej,« je razmišljal pol ure po obračunu. »Najbolj pa me je razveselilo, da smo v zadnjem delu tekme v napadu igrali zelo tekoč rokomet, zaradi česar smo prihajali do več priložnosti in tudi dosegali zadetke. Vsi so pričakovali naš poraz, zato smo lahko bili sproščeni. Kljub temu smo preveč spoštovali nasprotnike. Ko pa smo začutili, da Kielce vendarle niso bavbav, smo zaigrali bolje, gledalci pa so nam z navijanjem dali dodatno spodbudo.«
Celjane v zadnjih dveh krogih čaka težko delo, Kiel v gosteh in Barcelona doma. V boju za četrto mesto lahko Chambery v zadnji tekmi že z osvojeno točko (proti Rhein Neckar Lownu) pokvari njihove načrte, zato bodo skušali presenetiti še Katalonce. Vodstvo kluba se je odločilo, da bo vsakomur, ki je kupil vstopnico za tekmo s Poljaki in jo shranil, omogočilo prost vstop za obračun z Barcelono. Že danes jo lahko zamenjate z novo v klubskih prostorih.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Od enajstih strelov je Momir Rnic izkoristil štiri.
Nejc Poklar: »Lepo je pred takšno publiko doseči enega najpomembnejših golov v karieri.«
Serge Akakpo, ena redkih svetlih to
Spretn srečno
Spomladanski del prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi se je začel z zaostalo tekmo 19. kroga med CM Celjem in Domžalami.
V Areni Petrol so bili pred 800 gledalci boljši gostje, toda zaključilo se je brez golov. V tretjem medsebojnem dvoboju v tej sezoni so Celjani osvojili prvo točko proti Domžalčanom. Zdaj imajo na predzadnjem mestu 18 točk, za njimi je Primorje (16), pred njimi pa sta Triglav in Olim-pija (20).
Napadalec CM Celja Gorazd Zajc je v uvodu dvakrat ogrozil vrata tekmecev, nato pa je bilo vse v znamenju Domžal. Na srečo gostje niso imeli igralca, ki bi zatresel celjsko mrežo. Premalo spretni so bili predvsem Drevenšek, Šimu-novic, Zec in Horvat, razpoložen pa je bil celjski vratar
Šentjurčani bodo še trepetali
Uvodno tekmo 16. kroga je že sredi tedna odigral Zlatorog, ki je bil boljši od Slovana. Sosedski derbi so igrali Hopsi in Šentjurčani, Elektra je bila prosta.
V lokalnem derbiju na Polzeli sta se udarila drugouvr-ščena Polzela in Šentjur, ki se še vedno bori za vstop v ligo za prvaka, a se mu ta vse bolj izmika. Vodilni ostaja Zlatorog, ki se je precej namučil s Slovanom.
Pipanova četa še vedno na čelu
Laščani in Ljubljančani so se v enem tednu srečali dvakrat, prvič v četrtfinalu pokala Slovenije, obakrat so bili boljši »pivovarji«. Srečanje moštev zgornjega dela razpredelnice so začeli bolje gostitelji, prvih deset minut zaključili s petimi točkami prednosti. Tekma se je nadaljevala v ostrejšem ritmu, kjer sta se ekipi ves čas izmenjevali v vodstvu. Prvi polčas se je končal s prednostjo gostov, ki so jo z največ štirimi točkami držali tudi v 3. četrtini. Igralci Aleša Pipana so se zbrali šele v zadnjih desetih minutah, ko so po osmih zaporednih točkah Vladimir-ja Panica po zadnjem zao-
Nikola Ivanovič je bil pred dvema letoma član Elektre. Šentjurju bo moral krepko pomagati, če se bo želel priključiti ligi za prvaka, kamor so že uvrščeni Zlatorog, Hopsi in Elektra.
stanku s 64:65 pobegnili na 70:65. V zadnjih sekundah je Slobodan Božovic prestregel podajo Kodeljevčanov. Danijel Vujasinovič, ki je organiziral zadnji napad, je nato žogo nesebično podal do Panica, ki je potrdil zmago svojega moštva. »Na srečo smo bili ponovno boljši, čeprav je bilo na trenutke zelo napeto,« je po zmagi dejal »Vujo« in dodal, da cilji kluba ostajajo jasni, to je uvrstitev med najboljša štiri moštva v Sloveniji.
Šentjurčani bodo še trepetali
Lokalni derbi je bil na Polzeli, kjer so Hopsi po dramatični končnici slavili deseto zmago. Šentjurčani bodo zadnji vlak za ligo za prvaka lovili v soboto proti Mariboru. V 1. delu je že vse kazalo, da domači ne bodo imeli težkega dela, saj so vodili za 16 točk. Pestra je bila zlasti zadnja četrtina. Četudi so Hopsi povedli za šest točk, so Šentjurčani dobro minuto pred koncem uspeli izenačiti, sedem sekund pred koncem pa so po izjemni trojki Ivana Držica prišli do preobrata, po-vedli so s 75:74. Domači trener Tonči Mašina je v minuti odmora sestavil zmagovalno
Sobota, dan senzacij
Za final-four padel vodilni Gospic - Turčinoviceva MVP-lige
čk pri CM Celju
o ne, pa!
Amel Mujčinovic. Izkazal se je tudi novinec v obrambi vrsti Serge Akakpo. Po 0:0 je domači trener Stane Bevc dejal: »Sreča je bila na naši strani. Domžale so ob Mariboru najboljše slovensko moštvo. To so gostje znova dokazali, na dlani so imeli vse tri točke. Zadovoljen sem, ker smo uspeli zdržati brez prejetega zadetka. Načrt se nam je porušil zaradi poškodbe Pavlo-viča.« Naslednji tekmec bo v nedeljo Triglav. »Vsaka točka je za nas zlata, ali proti prvemu ali proti zadnjemu klubu. Tako bomo razmišljali tudi v Kranju. Nimamo kvalitete, da bi lahko napovedovali igro na zmago!« Danes bo še edina preostala tekma iz jesenskega dela, med Olimpijo in velenjskim Rudarjem.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
akcijo. Primož Kobale je podal pod koš, dobro sekundo pred koncem pa je uspelo zadeti Stanku Sebiču. Začelo se je slavje domačih navijačev, ki so prej nekajkrat vzklikali: »Maribor, Maribor!« Šentjur se namreč prav z Mariborom bori za uvrstitev med šest najboljših ekip. Odločal bo prav medsebojni obračun v soboto v dvorani Hruševec. Pri Hopsih je bil z 22 točkami najučinkovitejši Igor Mijajlovic, na drugi strani jih je za Šentjur Teo Šimovic vpisal 18. Domači trener Tonči Mašina je bil kljub zmagi zaskrbljen: »Zadovoljen sem z dvema točkama, nikakor pa ne z igro. Že velikokrat se nam je zgodilo, da smo prvi polčas odigrali zelo dobro, zatem pa imeli takšne luknje v igri, da ne vem, kaj naj storim. Gledalcem to načenja živce. Fantje se morajo zamisliti, saj tako ne gre več naprej, kajti čakajo nas veliko kvalitetnejši nasprotniki.« Razočaranja ni skrival trener Šentjurja Da-
mjan Novakovič: »Po takšni končnici je težko biti pameten, poraz je boleč. Po medlem prvem polčasu in zelo dobrem drugem smo nekajkrat prišli v položaj, ko bi lahko povedli, to pa nam je uspelo tik pred koncem. V zadnjem napadu domačih smo bili nepozorni v obrambi. Že tretjič smo doživeli poraz za točko v tej sezoni, sreča nas ne spremlja. Upam, da se bo to obrnilo in da bomo v prihodnje takšne tekme zmagovali. Šport ne prinaša vedno uspehov, življenje teče dalje. Imamo še vse v svojih rokah. Pričakujem, da bomo v soboto premagali Maribor in s tem pozabili na prvi del prvenstva. Ključ do uspeha bo prava obramba.« Šentjur torej čaka tekma leta. Zmaga bi ga popeljala v ligo za prvaka, poraz pa bi pomenil določen šok, saj je moštvo v pretekli sezoni osvojilo odlično četrto mesto.
MOJCA KNEZ MITJA KNEZ
Foto: SHERPA
Celjske košarkarice so se z zmago nad Gospicem že šestič v zgodovini kluba in tretjič zapored uvrstile na zaključni turnir Jadranske lige.
Srečanje zadnjega kroga je bilo odigrano v dvorani Gimnazije Celje - Center, kjer je maloštevilno občinstvo bodrilo mlade košarkarice. Že začetek tekme je nakazal zmago domačih, ki so prvo četrtino zaključile z 32:9, na odmor pa so odšle s prednostjo 19 točk. Pred drugim delom je trener Damir Grgič svoje varovanke opozoril, da ne smejo popuščati, čeprav so si nabrale veliko prednost: »Vedeli smo, da nas ta tekma pelje na finalni turnir, ki smo si ga zaslužili. Čeprav smo po novem letu malce padli, smo vseeno premagali Partizan, Gospic in Šibenik na domačem parketu. To je velik uspeh, saj so te ekipe med najboljšimi tridesetimi v Evropi.« Celjanke so imele izvrsten strelski dan, prav tako so bile odlične v obrambi. Najboljša strelka je bila tudi tokrat Nika Barič s 23 točkami, s točko manj ji je sledila Ana Turčinovic, ki je najkoristnejša igralka (MVP) Jadranske lige. »Ana je s svojimi 17 leti resnično dobra košarkarica in se razvija v pravo smer, vendar bo treba še veliko dela tako z njo kot z ostalo ekipo. Dokazali smo, da se da z mladimi dekleti veliko narediti in uspeti, le pravi pristop moraš imeti,« dodaja Grgic, ki je ponosen na mlado ekipo, kjer je povprečna starost igralk 18 let. Zaključni turnir najboljše četverice bo od 4. do 6. marca v Beogradu.
Celjanke so že dosegle cilj, ki se jim je na začetku sezone zdel zelo oddaljen, če ne celo nemogoč. Grgič, ki daje poudarek delu z mladimi, od finalnega turnirja pričakuje presenečenje na kakšen drugačen način: »Naredili smo skoraj nemogoče, napovedovali so nam, da ne bomo zmagali niti na eni tekmi. Mi bomo neobremenjeni, ponovno se bomo srečali z Gospicem in v polfinalu bomo odigrali kvalitetno. Za moja dekleta je nastop v Beogradu zagotovo nagrada.« Pred odhodom v Srbijo bodo Celjanke nastopile na zaključnem turnirju slovenskega pokala, v petek se bodo v Kranjski Gori v polfinalu pomerile z Mariborčankami.
MOJCA KNEZ Foto: TimE
Ano Turčinovic kljub izrednim igram čaka še veliko dela, da se razvije v še boljšo košarkarico. - Št. 15 - 22. februar 2011
PANORAMA
NOGOMET
1.	SL, zaostala tekma 19. kroga: CM Celje - Domžale 0:0.
MALI NOGOMET
2.	SL, 16. krog: Slovenske gorice - Nazarje 4:12 (2:5); Hren (7, 31), Oblak (8), Metulj (9, 13, 24, 26, 28, 34, 3610 m, 39), Urtelj (16). Vrstni red: Nazarje 33, Benedikt 30, Kebelj 26, Viktobirit 24, Ajdovščina 22, Slovenske gorice 21, Velike Lašče 20, Maribor Branik 15, Weber 14, Zavrh 13, Tomaž 9.
KOŠARKA
1. SL, 16. krog: Hopsi - Šentjur 76:75; Mijajlovic 22, S. Se-bič 18, Vrsaljko 10, Thondique 9, Podvršnik 7, Sviridov 6, Kobale, Vašl 2; Šimovic 18, Hohler 16, Držic 12, Ivanovič 11, Soldo
9,	Ručigaj 5, Pelc, M. Sebič 2. Vrstni red: Zlatorog 27, Hopsi 25, Helios 24, Elektra, Geoplin Slovan 23, Šentjur, Maribor 20, Mercator 16, Parklji 14.
1.	B SL, 19. krog: Konjice
-	Radovljica 74:79. Vrstni red: Rogaška, Šenčur 36, Kraški zidar 35, Portorož 32, Grosuplje, Hrastnik, Litija 30, Radovljica 28, Postojna 26, Nova Gorica, Primorac Branik, Medvode 25, Konjice, Triglav 22.
2.	SL - vzhod, 16. krog: Fenomeni - Vrani Vransko 67:61, Terme Olimia - Radenska Cre-ativ 84:68. Vrstni red: Radenska Creativ 31, Terme Olimia, Bistrica 29, Rodd 28, Calcit, Je-žica 24, Posavje 23, Lastovka, Vrani 22, Fenomeni 21, Nazarje 19, Union Olimpija B 16.
Jadranska liga (ž), 22. krog: Celje - Gospic 88:67; Barič 23, Turčinovic 22, Abramovič, Ja-godič 16, Bosilj 8, Klavžar 2, Klein 1; Reid 22, Maslowski 12. Vrstni red: Gospic 41, Partizan 39, Jolly, Celje 38, Jedinstvo 36, Radivoj Korac 33, Lupa Promotion 32, Čelik 31, Voždovac 29, Vojvodina 28, Maribor 27, Medveščak 24.
1. SL (ž), 20. krog: Rogaška
-	Kranjska Gora 33:106; Baloh
10,	Svetič 7, Vodeb, Colnarič
5, Muhovic 4, Starček 2; Radu-lovič 29, Osterman 24. Vrstni red: Kranjska Gora 36, Celje 34, Ilirija 29, AJM 28, Ježica 27, Triglav, Grosuplje 26, GVT 24, Odeja 23, Rogaška 20, Domžale 18.
ROKOMET
1. B SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško B - Železniki 23:17. Vrstni red: Krško 25, Izola 22, Sevnica, Grosuplje 19, Ajdovščina 14, Škofljica, Kočevje 13, Celje B 12, Grosuplje 9, Železniki 8, Mokerc 7, Velika Nedelja 5.
Pokal EHF, 1. tekma osmine finala: Gorenje - Bregenz 32:15 (16:9); Golčar, Šimič 5, Miklavčič 4, Medved, Musa, Bajram 3, Bezjak, Manojlovic, Štefanič 2, Stanojevic, Cehte, Gams 1; Watzl 4, Arnaduo-vski, Tyrner 3.
1. SL (ž), 18. krog: Celje Celjske mesnine - Piran 24:24 (12:13), Žalec - Velenje 29:29 (12:14). Vrstni red: Krim Mer-cator 34, Zagorje 28, Krka 23, Olimpija 17, Ptuj 16, Celje, Velenje 15, Izola 12, Piran 9, Ajdovščina 8, Žalec 3.
ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 5. krog: Aliansa - Luka Koper 3:2. Vrstni red: Branik 22, Calcit 21, Aliansa 14, Koper 7, Nova Gorica 6, Sloving Vital 5. (MiK)
Torek, 22. 2.
NOGOMET
1. SL, zaostala tekma 19. kroga, Ljubljana: Olimpija - Rudar Velenje (18).
Sreda, 23. 2.
ROKOMET
1. SL, 21. krog: Celje Pivovarna Laško - Krka (18.30), Velenje: Gorenje - Ormož (19).
ODBOJKA
1. SL (ž), končnica, 6. krog, Maribor: Branik - Aliansa (19).
Vse življenje v iskanju popolne mešanice
Z državnega prvenstva barmanov v Velenju - Vrhunski gostitelj med zabavljačem in psihoterapevtom
Skratka: vzamete osnovo - vodko, gin, viski, konjak ali kaj podobnega, pri dodatkih pa ni omejitev. Le žganih pijač ne mešajte skupaj, na primer viskija in vodke. »No, lahko tudi, če boste sami pili,« pomenljivo doda eden od sogovornikov.
Redko katera beseda vzbudi toliko različnih, a vedno prijetnih asociacij. Pa naj bodo peščena plaža ob turkiznem morju, dolge noge usodne ženske v diskretno osvetljenem baru ali Tom Cruise v istoimenskem filmu - vse se začne in konča z dobrim koktajlom. In Velenje je bilo v preteklih dneh nič manj kot slovenska koktajl prestolnica. V Hotelu Paka so se na 20. državnem prvenstvu v mešanju pijač ter 44. občnem zboru Društva barmanov Slovenije (DBS) zbrali vsi, ki v tem poslu kaj veljajo.
Naj so uglajeni sivolasi gospodje ali malodane srednješolski mulci, srajca z rdečo kravato in iglo DBS je očitno obvezna. Barmani Slovenije svoj poklic in svojo skupnost jemljejo še kako resno. »Trenutno imamo malo več kot sto članov,« pravi predsednik Dušan Furar. Prav hudih pogojev za vključitev menda ni, vendar - kot pravi z vsem spoštovanjem - vsak zidar tega dela tudi ne more opravljati. Gostinska šola ali vsaj dolgoletne izkušnje v tem poklicu so dober začetek. Iz dobrohotnih pokroviteljskih pogledov starejših članov na mlajše kolege pa je hitro jasno - to je zgolj začetek! »Odličen je tisti, ki ve vse o pijačah, likerjih, sokovih, sirupih in kombinacijah, ter ima natakarske veščine v malem prstu. Poleg tega obvlada vsaj dva ali tri jezike, se spozna na šport, politiko, dnevne trače in osebne travme,« pravi Furar. Vedeti mora, kdaj in kaj reči, kdaj samo poslušati. »Da so barmani tudi psihoterapevti? Res je. Pa še kako je res.«
Lepotica s koktajli na pladnju - »za dol past«!
»Neskončno mi je žal, da se dandanes za ta poklic odločajo tudi otroci, ki jim je to edina, ne pa tudi najboljša možnost. Sam sem se z barman-stvom začel ukvarjati pri 21 letih. Pri 65 letih vam povem, da ne bi nikdar izbral drugega poklica,« zgodbo nadaljuje starosta slovenskih barmanov Štefan Horvat z Bleda. 25-krat je tekmoval za Jugoslavijo, enkrat za Slovenijo, sodeloval je na 11 svetovnih prvenstvih, brez njegovega sodelovanja v komisiji ali organizaciji ni bilo do danes skoraj nobenega srečanja. »Od treh otrok ni nihče šel po mojih stopinjah, zdaj pa je vnuk iz ekonomske stroke prestopil v gostinstvo in turizem. Kot pravi, ga bo barmanstva naučil dedi. In ga tudi bom!« Poseben užitek se je pogovarjati z ljudmi, ki še na vratih upokojitve s takšnim žarom govorijo o svojem poklicu in že pri naslednjem sogovorniku me spreleti, da je takih meda barma-ni očitno veliko. »Pladenj pisanih koktajlov s čudovito dekoracijo, ki ga na mizo za nameček prinese še
Branko Lepoša z Obale je tokrat samozavestno pripravil rdeč long drink Ciganska duša. Kot je dejal, je že pozabil, kako je zašel na to pot, mu je pa še danes v izziv ustvariti v kozarcu nekaj posebnega. »Še vedno iščem popoln koktajl. Nisem ga še našel ...«
Med domačini na tokratnem tekmovanju smo zasledili predvsem Velenjčane; med organizatorji je bila Anica Oblak, v komisiji Mitja Acman in med tekmovalci Rok Potisek. Zmago v klasičnem mešanju pijač je osvojil Rok Logar, državni prvak v atraktivnem mešanju ali fleru pa je Boris Šimbera.
postavna in lepa natakarica ... To je to! Da človeku čeljust na tla pade. Noben gost ne ostane ravnodušen,« pravi Franci Pišek, sicer dolgoletni gostinec in podžupan Vrhnike. Njegovim novincem tovrstne šole ne uidejo in njegov natakar Rok Logar je tokrat v klasičnem mešanju postal celo državni prvak.
Obredno mešanje v posvečenem krogu
Če imaš recept, vse zahtevane sestavine, verodostojno merico, »šej-ker« in obilico ledu, vse skupaj res ne more biti poseben »kunšt«, sama pri sebi pametujem ob robu finalnega tekmovanja. »Če bi se štirje lotili istega recepta ... verjemite, da bi se na koncu razlikovali. Med njimi bi lahko našli vrhunskega, povprečnega in tudi kakšnega ponesrečenega,« me na realna tla postavi Štefan Horvat. Strogi pogledi sodnikov pod prste tekmovalcev pa njegove besede več kot potrjujejo. Mislim, da bi me od treme pobralo, tako resno so vzeli svojo nalogo. Gospodje - v društvu so v večini, čeprav kakšno desetino predstavnic lepšega spola vseeno premorejo - tekočine zlivajo skupaj s prav obredno natančnostjo. Nekateri že s kar umetelnimi kretnjami. Tudi to je del nastopa, a na koncu zares štejejo okus, harmonija in videz. Slednje se ocenjuje v sosednji sobi, kamor umetelne kreacije na pladnjih odnašajo dekleta. Joj, če bi se zdajle
Med prestižno druščino slovenskih barmanov sem poizkusila izvrtati kak recept za učinkovit in enostaven domač koktajl, s katerim lahko po potrebi tudi laik naredi vtis. Medtem ko so gospodje precej ljubosumno varovali svoje zvarke, pa je domačinka Anica Oblak, dobrodušno natresla kup nasvetov. Sama je že več kot 40 let z dušo v tem poklicu in med najbolj zaslužnimi, da je bilo tokratno tekmovanje prav v Velenju. »V vsakem hladilniku se kaj najde. Samega gina ali vodke skoraj nikoli ne ponudimo gostom, če pa zraven dodamo kakšen liker, sirup ali sok, pravilno ohladimo, zlijemo v primeren kozarec in lepo okrasimo, naredimo iz navadne pijače doživetje. Pravo bogastvo je tudi pri brezalkoholnih koktajlih, ki lahko nadomestijo tudi lažji obrok.«
spotaknila, me kar zmrazi ob misli, da bi meni naložili tako odgovorno nalogo. Pa naj še kdo reče, da je lahko natakar vsak, ki ima pet minut časa ... A to je že iz druge zgodbe.
Ko križate cirkusanta z gostincem
Vmes se dvorana napolni do zadnjega kotička, zrak se naelektri, prizorišče pa zaščiti z gumijasto mrežo. Iz komorno obvladanega obnašanja v klasičnem delu tekmovanja človek pravzaprav ne ve dobro, kaj ga je zadelo, ko se začne t.i. fler program ali atraktivno mešanje pijač. Kaj dobite, če križate cirkusanta z dijakom gostinske šole? Precej divjega >kelnarja<, vam rečem. Vse leti, frči, teče in kaplja. Obsedim z odprtimi usti in ko prva steklenica trešči na tla - ni se razbila, sicer pa kaj keglji za žongli-ranje, steklenice malibuja so dosti bolj pripravne - se mi v grlu zatakne krik. A se nihče drug ne vznemirja. Tudi to je namreč del šova. Med štirimi fanti se pomeri tudi Mateja Pangerc. »Tega se naučiš sčasoma, povsod malo. Predvsem pa v dolgih letih vztrajnosti in vaje. Biti dekle v tej igri sploh ni slabo. To je dodana vrednost, ki jo gledalci še posebej nagradijo. Ne bom rekla, da je v tem manj truda, se pa včasih zgodi, da dobim za kakšen lažji trik kakšno točko več,« smeje doda simpatična sogovornica. Priznati moram, da so mi tistega večera še dolgo v ušesih odmevali glasna glasba, žvižganje, vpitje ter ploskanje ob steklenicah in kozarcih, ki so leteli na vse konce in kraje. To bi bilo pa res nekaj, če bi človek znal kaj takega ... Ampak bodimo realni. Veste, kaj bom ob prvi priložnosti pa vseeno ukrenila? Kupila si bom »šejker«. »Kofetkanje« je sicer zakon, kava pa čisto iz mode. Po novem se menda reče: »Pridi na kavo. Pripravila bom koktajl!«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Najboljših Celjskih 5 in Slovenskih 5 z voditeljem Tonetom Vrablom
Na varnem Vrtiljaku več kot 900-krat
prvi na lestvici Miro Klinc, nato pa Modrijani, Zapeljivke, Unikat in Fantje izpod Lisce in zmagovalec Slovenskih 5 v minulem letu Boris Kopitar z ansamblom Braneta Klav-žarja, so kot posebni gostje nastopili tudi župani, ki so s svojimi prvimi pevskimi na-
stopili začeli prav na pobudo Toneta Vrabla. Predstavil se je tudi Domen Jevšenak, absolutni zmagovalec Ljubečne, ki je navdušil kot odličen harmonikar in skupaj s svojim ansamblom Vižarji.
SB
Foto: GrupA
900-krat in še sedemkrat zraven se je doslej zavrtel Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje, če bo vse po sreči, pa se bo zavrtel tudi 1000-krat. Voditelj Tone Vrabl, ki oddajo pripravlja vsak ponedeljek zvečer, se na pravem vrtiljaku še ni zavrtel, a od Vrtiljaka polk in valčkov se mu še ne vrti, saj je varen!
V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu se je praznovanje 900. oddaje začelo s skladbo Polke valčke špilamo, himno oddaje, ki so jo pripravili Okrogli muzikanti. Na prireditvi, kjer so nastopili tudi najboljši na lestvici Celjskih 5 in sicer
Boris Kopitar in voditelj Tone Vrabl sta simbolično pokazala, da se na vrtiljaku Radia Celje polke in valčki vrtijo 900-krat in več. Očitno masti, ki jo je Boris Tonetu podaril na 100. vrtiljaku še ni zmanjkalo.
Dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bila razprodana.
Vrhunec večera je bil prav gotovo nastop posebne gostje Elde Viler, ki je zapela skupaj z Modrijani. Darilo poslano od Boga, kot je rekla Elda, je bilo sodelovanje s temi odličnimi glasbeniki.
V nošah, ki jih je naredila Marjeta Planko iz Hotunja, so nastopile Klara Lorger iz ansambla Vihar, Eva	SE
Šolinc članica polka punc (ki je sicer nosila obleko mame Vere Šolinc) in Sanja Planko, pevka ansambla	°
Domen z Vižarji. Njene noše nosijo tudi Sandra Križan, nova članica Saša Avsenika, in Klavdija Felicijan	£ iz ansambla Sredenšek.
Koga boste še ovadili, Esad Čehajic?
Človek, ki je Slovenijo dvignil na noge zaradi prijave domnevne korupcije na celjskem sodišču, v intervjuju za Novi tednik napoveduje: »Še kdo se bo prijel za glavo!«
Esad Čehajic. Celjan, znan kot prodajalec sadja in zelenjave ter lastnik za nekatere grešnega Vega-sa. Zaradi njega, ki bi mu
pred dnevi morali soditi
zaradi posredovanja pri prostituciji, je celjski okrožni sodnik Milko Škoberne tri tedne sedel v priporu. Prijavil ga je zaradi jemanja podkupnine, da bi mu odpravil pripor in tiralico. Čehajic vztraja pri vsaki izrečeni besedi in če bi bil danes 28. november 2010, bi se odločil enako: pismo z ovadbo in s podatki, kdo in kako naj bi ga izsiljeval, bi še enkrat poslal vsem uradnikom.
»Ko se je začelo izsiljevanje, sem se odločil, da se mora to končati. Počutil sem se kot drug človek, ko sem pismo poslal ... Ni mi žal, da sem to storil.«
Vas je strah?
Zase ne. Za svoje otroke.
Dobivate grožnje?
Prejemal sem SMS-sporo-čila ... Grozili so mi tudi na drugačen način. Policija je nekaj od tega že preiskala, ne pa še vsega.
Vas še vedno varujejo policisti?
Da.
Pred dnevi vam še niso začeli soditi zaradi posredovanja pri prostituciji (o tem smo pisali v torek). Govorite o zaroti.
Da. In to je od 1994 že četrtič, da so mi posamezniki to namestili. Vem, da mi v Celju ne morejo pošteno soditi. Upam, da bodo odločili pravil-
Z Esadom Čehajicem smo se pogovarjali v uredništvu Novega tednika.
no in bodo sojenje po vsem, kar se je zgodilo celjskemu sodniku, prestavili drugam.
Zakaj ves čas omenjate, da vas želijo uničiti, kdaj ste to prvič posumili?
Pred leti, ko so me vozili k preiskovalnem sodniku, pri čemer sploh nisem vedel, kaj mi očitajo! Potem mi je znanec s policije povedal, kaj vse se mi bo zgodilo,
kaj vse načrtujejo. Veliko sem izvedel tudi od sodnika (Škoberneta, op. p.), ko me je obiskal v priporu.
Kako ne veste, katero kaznivo dejanje so vam očitali?
Najprej naj bi šlo za goljufijo. Češ da sem za okoli 15 milijonov takratnih tolarjev ogoljufal dobavitelje. Potem je prišlo do ovadbe zaradi
Sodnik Milko Škoberne, ki izjav za javnost ne daje, je osumljen jemanja podkupnine. Esad Ramič in Marjan Salobir pa sta osumljena posredovanja pri tem kaznivem dejanju. Za vse velja, da so nedolžni, dokler jim krivde pravnomočno ne dokaže sodišče. Postopek je namreč še vedno v fazi preiskave.
posredovanja pri prostituciji. Tega sploh ni več v sedanjem kazenskem zakoniku, obtožnice za ostale so umaknili, le moje ne. Vsi pravni strokovnjaki, s katerimi se pogovarjam, menijo, da je vendar logično, da bi morali postopek ustaviti, četudi bi obtožbo spremenili, v Celju pa še vedno vztrajajo.
Vsi omenjajo tiralico. In podkupnino, da bi vam jo odpravili. Kolikor vem, tiralica ni bila aktivirana.
Potoval sem po svetu, nikjer niso videli, da je za menoj razpisana tiralica! Res je. Ni bila aktivirana. >Ker naj bi se te nekateri ljudje v Celju
bali. V interesu jim je, da te držijo čim dlje od Slovenije.< Tako mi je bilo rečeno. Ko pa so se naši sestanki z akterji zadnje afere začeli, se je tiralica nenadoma aktivirala! Mislim, da je bil to le s razlog, na podlagi katerega bi me lahko bolj izsiljevali.
Še zaupate slovenskemu sodstvu?
Ne morem reči, da je vse sodstvo črno, verjamem, da ni tako. Posamezniki niso celota, ne glede na to, kaj se je zgodilo in dogajalo meni. Če ne bi verjel v sodstvo, ne bi prišel nazaj v Slovenijo.
Vsi, ki jim očitate jemanje podkupnine in posredovanje pri tem, so na prostosti ...
... tega ne morem komentirati. Takšna je pač odločitev sodišča. Se mi pa zdi čudno, da je v priporu nekdo, ker naj bi naredil za 200 ali 300 evrov škode, tisti, ki storijo večje škode, pa niso .
Pred tedni smo poročali, da se obetajo nove ovadbe. Smo imeli prav?
Da.
Koga boste ovadili. In zaradi česa?
Nekaj sodnikov in odvetnikov. Več ne morem povedati.
So vsi iz Celja?
Da.
So to vidnejši odvetniki?
Res ne morem povedati. Lahko pa rečem, da se bo še kdo prijel za glavo. Kmalu.
Govorili ste o grožnjah. So še kakšni pritiski na vas?
Zaenkrat ne. Ne morem pa vedeti, kako bo naprej. Sem ključna priča. Če ne bom pričal, se bo vse podrlo.
Se lahko zgodi, da boste umaknili svojo izjavo, to, kar ste napisali v pismu?
Ne, ne more se zgoditi nič takega. 17 let življenja je uničenih. Otroci od leta 1994 niso mogli normalno hoditi v šolo, zaradi priimka so bili zaničevani. Če tega ne bi naredil, ne bi bilo tega nikoli konec! Dejali so mi, da sem »izbrisan in odpisan«, in sem se ob tem spomnil na film Odpisani. Pozabili pa so, da je bil tudi film Vrnitev odpisanih . Ne morejo mi nič, nikogar se ne bojim. Uničili so me, več mi ne morejo vzeti.
Ampak rekli ste, da denarja neposredno niste izročili sodniku.
Denarja mu nisem dal osebno. Vse je šlo preko posrednikov. Enkrat sem izročil pet tisoč, drugič štiri tisoč, nato osemnajst tisoč evrov.
Vas niso ovadili, ker ste podkupnino dali.
Prej tega nisem vedel, danes pa vem, da ni razloga za ovadbo, če na primer podkupnino izročiš, nato pa to policiji prijaviš.
Ampak denar ste dali. Ste že prej kdaj koga podkupili?
Ne.
Res ne?
Res. Morda je bilo kdaj kakšno darilo, da so mi kaj naredili hitreje. Podkupnine pa nikoli nisem dal nikomur.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Čehajic naj bi v 90. letih poskušal izterjati denar, ki mu ga je dolgoval znan celjski podjetnik. Ker je ta imel vplivne starše, ti pa vplivne znance, naj bi Čehajic s tem dregnil v navezo vidnejših Celjanov. Takrat naj bi vsa zarota tudi začela kovati, meni Čehajic.
Pristavila hrano in umrla
Prostovoljni gasilci iz Žalca so morali v nedeljo dopoldne posredovati v bloku v Čopovi ulici, kjer je prišlo do požara. Gasilce so poklicali stanovalci, saj je bil blok popolnoma v dimu, vrata pritličnega stanovanja, v katerem naj bi zagorelo pa so bila zaklenjena. Gasilci so s tehničnim posegom vendarle uspeli vstopiti v stanovanje, kjer pa so našli žensko truplo. Kljub hitremu posredovanju ženski ni bilo pomoči. Umrla je 46-letna ženska, poleg nje so našli tudi poginulega psa. Po do zdaj znanih podatkih naj bi si 46-letnica na štedilnik pristavila hrano, nato pa zaspala ali pa na hrano pozabila. Vročina in tlenje sta naredila svoje, ženska naj bi se zastrupila zaradi izgorevanja plinov. Pri gašenju je sodelovalo 12 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Žalec.
Foto: PGD Žalec
INFO113
Spet nezakoniti dokazi?
Na celjskem okrožnem sodišču se je včeraj začelo sojenje petim mladeničem iz Velenja, ki jih obtožnica bremeni preprodaje mamil. Dva, Selvir Muratovic in Dalibor Jovic, sta že od lani v priporu, trije, Siniša Radojevic, Enes Omerovic in Denis Džafic pa se branijo s prostosti. Skupina naj bi preprodajala predvsem kokain in amfetamine, v kriminalistično preiskavo pa so se ujeli, ker so jim policisti pri prodaji oziroma nakupu droge nastavili tajnega policijskega sodelavca. Radojevic in Muratovic sta dejanje priznala in ga tudi obžalovala, drugi se včeraj niso zagovarjali ali odgovarjali na vprašanja. Včeraj so zaslišali tudi celjskega kriminalista Boštjana Hmelaka, ki je vodil preiskavo. Kot je v navadi pri tovrstnih sojenjih, je zagovornica enega izmed obtoženih že podala predlog, da se iz kazenskega spisa odstranijo nekateri dokazi, ki so po njenem mnenju pridobljeni nezakonito. Sodni senat bo o tem predlogu odločal na naslednjih obravnavah.
Zbil jo je avtobus
V	petek zjutraj se je na Partizanski cesti v Velenju poškodovala 51-letna peška. Ta je na dovozni poti pri podjetju Gorenje izstopila iz avtomobila 55-letnega voznika. Vanjo je takrat trčil 25-letni voznik avtobusa, ki je pripeljal mimo. Ženska je dobila hude telesne poškodbe.
Štirikolesnika ni več pod kozolcem
V	preteklih dneh so na Jenkovi cesti v Velenju ukradli modri renault clio z registrsko številko CE P3-098. Škode je za okoli štiri tisoč evrov. V Šentjurju pa so neznanci odpeljali štirikolesnik, ki je bil parkiran pod kozilcem na Šedini, in s tem storili za dva tisočaka škode. Vlom so prijavili tudi lastniki kletnih prostorov bloka na Milčinskega ulici v Celju. Tam so namreč izginile pnevmatike. V zadnjih 14 dneh je bilo vlomljeno še v zidanico v Zagradu, kjer pogrešajo dve kosilnici in električne vrtne škarje.
SŠol
KRONIKA
Med gašenjem našli truplo
Požar, ki se je na Rečici ob Savinji spremenil v grozo - Gasilci našli mrtvega 31-letnika
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje je na Rečici ob Savinji v soboto ob 5.48 zagorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil približno 15 kvadratnih metrov ostrešja in 20 kvadratnih metrov notranjosti objekta. Požar, ki je poškodoval cel objekt, je najprej lokaliziralo več kot deset domačih gasilcev, pri dokončnem gašenju objekta in varovanju več okoliških zgradb pa so jim na pomoč priskočili še gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Grušovlje in Pobrežje ob Savinji. Pri gašenju so gasilci v objektu našli truplo. Po neuradnih podatkih, in sicer po govoricah, gre za 31-letnega domačina S. B., ki so ga pripadniki civilne zaščite iskali lani za božič, naslednje jutro pa se je sam vrnil domov.
Če se je sobotno jutro na Rečici začelo s sireno, je bil lanski božični dan, bila je prav tako sobota, skoraj še bolj srhljiv. Pred gasilskim domom se je namreč v skoraj popolni tišini zbralo več kot 70 gasilcev, lovcev, policistov in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja, ki so nato ves božični dan iskali izginulega. Reševalna akcija je bila ovrednotena na
15 tisoč evrov. Dogajanje ob božiču je še vedno, vsaj uradno, zavito v tančico skrivnosti. Mladenič naj bi se potem vrnil in pripovedoval različne zgodbe, kje je preživel dneve od četrtka, ko je izginil, do nedelje, ko se je pojavil doma. Kje je bil tiste dni, se uradno ni izvedelo, med ljudmi pa so krožile različne zgodbe, tudi ta, da naj bi s prijatelji slavil rojstni dan. Potem so domači-
Prizorišče požara je bilo skrito pred radovednimi očmi.
ni fanta znova normalno srečevali na Rečici. Morebiti mu je kdo kdaj namenil očitek o
iskalni akciji in uničenem božičnem dnevu, kdo ve. Toda 31-letnik je s psom vsak dan
odhajal na sprehod, pozdrav z nasmehom namenil mimoidočim ... In morebiti ob tem raz-
mišljal, kako doseči, da bi se, kot je enkrat zapisal na eno od spletnih strani, o njem še govorilo in pisalo. Potem je v sobotno jutro zarezal zvok gasilske sirene ...
Okoliščine sobotnega požara kriminalisti in policisti še raziskujejo, med krajani pa je mogoče slišati, da naj bi si nesrečni 31-letnik vzel življenje. Kot ob lanskem božiču tudi tokrat naj ne bi razmišljal o posledicah - če ne bi bil leseni del poslopja dokaj moker, bi se lahko zgodilo, da gasilci v boju z ognjem v precej strnjenem zaselku ne bi bili uspešni. Na srečo pa so uspeli obvarovati okoliške hiše in druge stavbe. Tudi o tem, kaj so našli v notranjosti pogorelega objekta, je med ljudmi mogoče slišati veliko govoric.
US
Roparske hitre noge z maskami in orožjem
Četrtkovi roparji iz Šempetra še vedno neznanci - Na Celjskem se kopičijo neraziskani ropi
Četrtkov rop poslovalnice Banke Celje v Šempetru je še eden v vrsti (zaenkrat) neraziskanih ropov na Celjskem. Trije neznanci, ki so od uslužbenk tik pred koncem delovnega časa z orožjem zahtevali denar, so še na prostosti. Koliko denarja so odnesli, ni znano, morda niti ni šlo za visok znesek glede na to, da gre za manjšo bančno poslovalnico. Poškodovali niso nikogar, v katero smer so zbežali ali se odpeljali, je prav tako neznanka. Čeprav so kriminalisti pri preiskavi ropov dokaj uspešni, se seznam neraziskanih ropov vseeno daljša ...
Kriminalisti so že pregledali posnetke videoka-mer v banki, jim pa to ni uspelo pri videonadzoru celotnega objekta, v katerem je banka. V objektu je namreč tudi trgovina, ki sicer kamere ima, a menda niso delovale . Policija zato že prosi vse, ki so v četrtek okoli 17. ure opazili koga sumljivega v bližnji okolici, naj ji to sporočijo, toda v tistem času v bližini banke ni bilo ravno veliko ljudi. Tudi v lokalu, ki je v neposredni bližini, kakšnih oprijemljivih podatkov nismo slišali. Kriminalisti so več ur pregledovali okolico, predvsem parkirišče ob banki in trgovini, spraševali so tudi delavke v prodajalni. Preiskovalci v teh primerih
So roparji morda tukaj parkirali?
zagotovo odprejo in primerjajo tudi ostale kartoteke ropov, saj ne morejo mimo ugibanj, ali so morda ropi med seboj povezani. Možno je tudi, da so storilci tujci, zato je del teh preiskav pogosto usmerjen v tujino in v sodelovanje s tujimi policijami. Pri ropih tudi ni redkost, da je nekdo, ki sodeluje pri ropu, celo zaposlen v objektu, ki so ga okradli, ali je z njim kako povezan. To se je na primer zgodilo pri lanskem ropu Lidla. In četudi kriminalisti roparje najdejo, to ne pomeni, da najdejo ukraden denar. V večini primerov ga namreč nikoli ne izsledijo ..
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Neraziskani ropi na Celjskem
December 2000 - Rop pošte na Lavi v Celju. Zamaskiran neznanec je odnesel malo več kot 850 tisoč takratnih tolarjev. Ko je zapuščal kraj dejanja, je s solzivcem napadel občana, ki sta ga poskušala zadržati.
Marec 2001 - Rop Banke Celje v Vojniku. Oborožen moški je iz banke odnesel dva milijona tolarjev. Kljub hitremu odzivu policistov in cestnim zaporam je ropar zbežal. Peš.
Junij 2001 - Rop Banke Celje v Vitanju. Roparja s čeladama in v delavskih oblekah sta s hrvaškim naglasom grozila delavkam, odnesla sta šest milijonov tolarjev ter se v neznano odpeljala s kros motorjem. Eden naj bi celo streljal, ranjen ni bil nihče.
September 2001 - Rop Nove Ljubljanske banke v Žalcu. Nasilen ropar je razbil steklo na pultu, ga preskočil in iz blagajne vzel približno 15 milijonov tolarjev in skoraj 700 tisoč tolarjev deviz. Med begom je na žalski obvoznici neki ženski vzel avto in se odpeljal. Ko je bežal, naj bi nekaj denarja celo izgubil.
Marec 2005 - Brutalen rop varnostnika Prosignala v Tepanju. Varnostnika sta pretepla roparja, ki sta odnesla tri milijone tolarjev.
Marec 2005 - Rop Nove Ljubljanske banke v Šmartnem ob Paki. Zamaskiran moški je po ropu med begom poskušal ukrasti dve vozili, a mu to ni uspelo. Jezen je nato streljal v mimo vozečega moškega, mu ukradel vozilo in odpeljal. Voznik, ki je bil ustreljen v prsi, je preživel. Denar, ki naj bi ga ropar odnesel, naj bi bil neuporaben, saj je varovalni sistem, ki v primeru ropa denar poškropi s posebno barvo, opravil svojo nalogo.
December 2008 - Rop pred pošto v Dramljah. Roparja sta napadla poštarja, ki je razvažal pokojnine. Po grožnjah s pištolo sta iz vozila ukradla denar in se odpeljala s svojim avtomobilom. Vsota ukradenega denarja ni znana.
Preiskava je trajala več ur. Govorilo se je, da so neko žensko odpeljali v bolnišnico, vendar to naj ne bi bilo res.
Na Celjskem je bilo največ ropov, v katerih so imeli storilci maske ali kapo z izrezom za oči, grozili pa so največkrat s pištolami in z noži. Glede na statistiko ropov na Celjskem traja rop finančne ustanove približno tri minute. Ropar si ponavadi pred dejanjem večkrat ogleda objekt in njegovo notranjost, tako ve, kje so postavljene kamere. Med roparji na Celjskem, ki so jih izsledili, so bili tudi ljudje, ki so se v preteklosti že zagovarjali zaradi nasilja, vlomov. Med storilci enega največjih ropov na našem območju je bil tudi sin nekega uspešnega podjetnika.

Medobčinski parlament v Žalcu
Savinjski učenci v parlamentu
V prostorih Glasbene šole Rista Savina v Žalcu je bil medobčinski otroški parlament z naslovom Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Organizator je bila OŠ Bra-slovče, pokrovitelj pa žalski župan Janko Kos. Udeležilo se ga je 64 parlamentarcev iz OŠ Braslovče, Polzela, Petrovče, Griže, Vransko, Šempeter v Savinjski dolini, Prebold ter I. in II. OŠ Žalec z mentorji in ravnatelji.
V uvodu je zapel mladinski pevski zbor OŠ Braslovče, v imenu občinske zveze društev prijateljev mladine jih je pozdravila predsednica Danica Vončina, govorila sta tudi pokrovitelj, žalski župan Janko Kos, in ravnateljica OŠ Braslovče Andreja Zupan.
Otroški parlament je del programa vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo in se vsako leto konča na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani. Par-
lamente pripravljajo že 21 let, s čimer želijo spodbuditi k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem postopku izberejo sami. Mladi parlamentarci so razpravljali pod vodstvom moderatorke Anje Tratnik in ob koncu sprejeli naslednje sklepe: zasvojenost z mediji in nevarnost zlorabe sta v večji meri možni v sodobnem načinu življenja, kjer so zaradi hitrega tempa in potrošniškega načina življenja medsebojni odnosi površni, brez čustev, topline in je osamljenost pogosta; prižgani televizorji delujejo kot
magnet, celo slab spored gledalca s čim pritegne; nikoli se ne smem srečati z osebo, ki sem jo spoznal na spletu, če prej za dovoljenje na vprašam staršev; uporaba računalnika in interneta vpliva na povišano težo mladostnikov, povzroča težave s komunikacijo in slabši besedni zaklad, socialne stiske ...
Regijski parlament bo predvidoma 3. marca v Velenju, udeležili pa se ga bodo Polona Turnšek, Lara Helbel (OŠ Polzela), Anže Primožič (OŠ Prebold), Matic Grešak, Lara Safran, Sara Kovač (OŠ Petrovče), Jan Rebec (OŠ Šempeter), Jure Macuh (I. OŠ Žalec) in Alen Podkrajšek (II. OŠ Žalec).
TT
Prešeren na OŠ Šempeter
V petek, 4. februarja, je bila na OŠ Šempeter osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili devetošolci pod mentorstvom Katarine Čokl. K sodelovanju so povabili tudi mladinski pevski zbor pod vodstvom Valerije Dolar, zborček prvošolčkov z učiteljico Leo Napotnik, drugošolce z mentorico Simono Kučer ter tri glasbeno nadarjene učence, Nežo Pogačar, Jureta Jordana Kozjaka in Kristjana Terglava, ki so poskrbeli za glasbeno spremljavo recitatorjev in pevcev.
Tako se je prireditev, namenjena učencem 1.-9. razreda, začela z Zdravljico, ki jo je ubrano zapel MPZ. Nato so ustvarjalci zavrteli časovni stroj za približno 180 let nazaj in se sprehodili skozi Prešernovo dobo. Ustavili so se na nekaterih njegovih življenjskih postajah in razpotjih ter na duhovit način z dramatizacijo, recitacijo, petjem, igranjem in izraznim plesom prikazali, kakšen človek je bil pesnik, kaj vse je doživljal pri iskanju zaposlitve, kakšne ljubezenske težave je imel s svojo Julijo in ne nazadnje, kako je dobil vzdevek Doktor Fig. Skozi vse to pa se je prepletal delček njegovih pesniških stvaritev.
Rdeča nit letošnje prireditve je bila predstaviti učencem to, da je potrebno ljudi bolj ceniti po tem, kar delajo in kar znajo, ne pa zgolj po napakah in tračih, ki jih slišimo vsepovsod. Namreč o Prešernu poslušamo različne zgodbe, pa vendar nam ni 200 let ostal v spominu zaradi le-teh. Prešeren je bil pesniški in jezikovni genij, ki je našemu narodu dal neizbrisljiv pečat.
O Prešernovi veličini in o pomembnosti zavedanja svoje kulture ter kulture nasploh je na koncu spregovorila tudi ravnateljica, mag. Petra Stepišnik. Ob tem se ji je v podobi Franceta Prešerna pridružil devetošolec Nino Kuzma, ki je vsem navzočim razdelil sladke fige.	KČ
Prvošolce sprejeli v kulturno društvo
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, smo se tudi v Domu krajanov na Gomilskem spomnili našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Ob programu, ki ga je pripravilo KD Gomilsko, so nastopili tudi učenci POŠ Gomilsko, ki so v sodobni različici pripravili zgodbo o povodnem možu in lepi Urški. S slovensko himno pa je proslavo začel otroški pevski zbor. Predsednik kulturnega društva Andrej Šram ter župan občine Braslovče Branimir Strojanšek sta med člane kulturnega društva sprejela 12 prvošolcev, ki so v dar prejeli knjigo ter simbol slovenstva - nagelj.	MV
www,>0¥itednilLC0ni
Spoznavali igralski poklic
Na I. OŠ Žalec so gostili igralca Konrada Pižorna Kondija, ki je z učenci delil svoje igralske izkušnje.
Učencem je na zanimiv način predstavil igralski poklic, ki ga je začinil s humorjem ter pristnim in prepričljivim nastopom. S predstavljenim svetom gledališča in filma je učence navdušil, hkrati pa je nanizal veliko življenjskih resnic, ki odlikujejo tudi igralski poklic in so v današnjem času morda vse premalo postavljene v ospredje. Tako je mlade nagovoril, da bodo s trdim delom in vztrajnostjo zagotovo uspeli v katerem koli poklicu ter naj vse, kar počnejo, počnejo s srcem.
Igralec in humorist, ki sedaj živi na Gorenjskem, ima korenine v naših krajih in je otroštvo večkrat med počitnicami preživljal tudi v Gotovljah pri sorodnikih.
TT
Se na vaši šoli »ful« dogaja?
Napišite prispevek, da bodo o tem brali še drugi! Objavili ga bomo na strani Otroški časopis.
, f Krajše besedilo in fotografijo OV? v čim večji resoluciji pošljite na naš ^ elektronski naslov tednik@nt-rc.si
Kondi med žalskimi učenci
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Praznovala na kulturni praznik
V celjskem domu upokojencev je bil Prešernov dan letos še posebej slovesen, saj je svoj 104. rojstni dan slavila njihova stanovalka Emilija Hercog.
Ena najstarejših Slovenk je zadnja leta sicer bolj slabotna in vezana na posteljo, še vedno pa se razveseli obiskov svoje družine. Ta ji je vselej pomenila največ v življenju. Tudi za rojstni dan je niso pozabili. Tako kot je že nekoč povezovala sorodnike, da so se ob različnih priložnostih zbirali pri njej ob okusnih dobrotah, so prišli tudi tokrat. Za-
želeli so ji predvsem veliko zdravja. Nato je zbrane na druženje in pogostitev povabilo tudi vodstvo doma.
Emilija Hercog se je kot druga po vrsti rodila v družini z devetimi otroki in ker je bil oče zaradi službe veliko odsoten, je bila mamina »desna roka«. Poleg nje je danes živ še njen 95-letni brat Dušan. Sama se ni poročila, rodila pa je sina Mirana, ki živi z družino v Ljubljani. Kot šivilja je delala v Topru in večino življenja preživela v Celju.
CT
Svojci so v Domu ob Savinji voščili 104-letni Emiliji Hercog.
Miro Klinc navdušil Slovenijo
Znan glasbenik, humorist, mentor in voditelj Miro Klinc iz Liboj si je za kraj praznovanja 25-letnice ansambla izbral vedno bolj priljubljeno dvorano na Vranskem. Čeprav je na koncert vabil sam z le nekaj gosti, je uspel, saj se je v dvorani zbralo več kot 1.500 občudovalcev njegove glasbe, ki so prišli iz vse Slovenije, kar je bilo mogoče ugotoviti po avtomobilskih registracijah. Za dva avtobusa ljudi je - žal - ostalo pred dvorano.
Skozi 25-letno igralno in ustvarjalno obdobje Mira Klinca in njegovih glasbenikov sta spretno vodila vse bolj priljubljena televizijska voditelja Smiljan Graif in Blaž Švab, ki sta se hitro otresla
začetne treme in zavladala na velikem odru v prijetni sproščenosti tudi z dosti humorja. Ansambel Mira Klinca je nizal svoje uspešnice od začetka do danes, ko je izšla tudi jubilejna plošča Vse enkrat mine, kot se tudi imenuje uvodna melodija, sicer zmagovalka Celjskih 5 v letu 2010 na Radiu Celje. Miro Klinc se je predstavil tudi z zabavnim delom programa in s humorjem ter z novimi skladbami, ki bodo kmalu izšle na zgoščenki. Presenečenje večera je bil nastop dueta Mirove hčere Marine, ki je zapela s Franjem Osetom. Bila sta edina, ki sta svojo točko na željo navdušenega občinstva ponavljala. Z dvema točkama je nastopil tudi gost z Gorenjske Kondi
Pižorn, ki bi vsaj prvo točko lahko brez vsake pomembne škode izpustil, saj ne sodi v dobro pripravljen slavnostni program.
Organizacija koncerta je bila odlična, še enkrat pa smo se lahko prepričali o velikih sposobnostih vsestranskega glasbenika Mira Klinca, ki je ostal zvest tradiciji, da jubilejne koncerte pripravlja izključno sam brez posebnih gostov. Da je njegova odločitev pravilna in da dela dobro in prav, je tudi rezultat jubilejnega večera na Vranskem. Miro Klinc se je tudi zahvalil vsem, ki so z njim v dolgih letih ustvarjanja sodelovali, še posebej ženi Mileni in piscu večine tekstov Tonetu Gaberšku.
TV
Slavljenci so ob zaključku koncerta dobili veliko torto.
Tone Kuntner
Lep večer v Škofji vasi
Kot vsako leto so tudi letos kulturniki v Škofji vasi pripravili nepozaben večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Že v vabilu so nam obljubili, da bo zanimivo, kulturno in lepo. Polna dvorana obiskovalcev je pričala, da so še ljudje, ki si želijo lepih kulturnih trenutkov.
Program so pričeli mali re-citatorji domačega društva, Anja Špegel, ter brata Izak in Luka Ravnak. Nato se je oglasil mili glas harfe, ki je pod spretnimi prsti Veronike Tadina čudovito zvenela. Da smo lažje dočakali osrednjega gosta Toneta Kuntnerja, gre zahvala zakoncema Luciji
in Mihi Lenarčiču, ki sta ob klavirski spremljavi Tomaža Marčiča nadvse čuteče in nežno zapela. Lucija Prešernovo Nezakonsko mater, mož Miha pa večno lepo N'mau čez Izaro, kasneje pa še skupaj Prešernovo Pod oknom. Napočil je čas, ko je na oder stopil Tone Kuntner. Med njegovim izvajanjem Prešerna, Cankarja in lastne poezije je bila v dvorani popolna tišina. Njegovo izvajanje nam je seglo globoko v srce. Razumljivo je, da smo ga nagradili z močnim aplavzom. Kar žal nam je bilo, da se je njegov program iztekel. Za lep in prijeten zaključek so se nam predstavili še člani
domačega društva in sicer tri generacije družine Pečnik. Oče Martin, njegova hči Breda Bračič in vnukinja Špela. Zares zanimivo in ganljivo jih je bilo slišati. Za vesel zaključek je na koncu poskrbela folklorna skupina učencev Osnovne šole Vojnik, pod vodstvom Milanke Kralj. Celoten program je z veliko mero okusa in izbranih misli vodil Tomaž Kmecl, tudi član domačega društva.
Odhajali smo zadovoljni in polni lepih doživetij. Vsi smo bili mnenja, da moramo biti hvaležni vsem v društvu, ki se znova in znova trudijo, da nam polepšajo dni.
MIRA MILEC
Glasbeno potovanje skozi čas
»Glasba nastaja, odkar živi človek. Iz preprostih zvokov, ki jih je izvabljal iz svojega telesa, prvih glasbil, ki jih je izdeloval, in do pisanja prvih znakov je minilo na tisoče let ...« so besede, s katerimi so v glasbeni šoli v Šentjurju v začetku februarja začeli prvo klavirsko delavnico z naslovom Glasbeno potovanje skozi čas.
Cilj delavnice je bil vsem otrokom omogočiti, da skozi nastopanje, poslušanje drugih in sodelovanje pridobivajo nove ideje in glasbena spoznanja, skratka da pridobijo dodatno glasbeno izkušnjo;
da se na malce drugačen način naučijo nekaj novega, pravi vodja projekta Mojca Krajnc, profesorica, ki si je delavnico z učitelji klavirskega oddelka zamislila kot potovanje po glasbenih obdobjih. Tako so učenci predstavili obdobja od baroka do moderne dobe - skupaj z domiselnimi anekdotami in zgodbami.
V goste so povabili Veroniko Hauptman, ki poučuje v glasbeni šoli v Celju in Šmartnem pri Litiji in ima na glasbenem področju številne izkušnje, zato je svoje široko glasbeno znanje z veseljem
predajala mladim glasbenikom. Predavateljica je bila nad znanjem učencev kot tudi z delom učiteljev (učence so za seminar pripravili Jelka Iskra, Bojan Draksler, Tina Pečar, Simona Zdol-šek, Mitja Mastnak in Mojca Krajnc) in organizacijo delavnice zelo zadovoljna.
Ob koncu delavnice je za poslastico sledil še koncert mladih pianistov nagrajencev lanskega državnega klavirskega tekmovanja, učencev iz razreda Veronike Hauptman in Mojce Krajnc.
MK
PRAV(N)I KORAKI
ISCEMO TOPEL DOM
Nevrnjen denar
Vprašanje: Leta 2009 sem prijatelju posodila denar. Pri notarju je overil podpis na posojilni pogodbi, na žigu pa izrecno piše, da notar ne odgovarja za vsebino. Denar bi mi moral vrniti že maja 2010, pa mi ga ni. Na klice se nekaj tednov ni oglašal, zdaj je celo spremenil telefonsko številko. In vsakič, ko pridem k njemu, starši govorijo, da ga ni doma. Zanima me, kaj naj naredim, da mi bo denar vrnil. Lahko ta posojilna pogodba zastara?
Odgovor: Glede na to, da je rok za vračilo posojila že pred nekaj meseci iztekel in vaš prijatelj ne odgovarja na klice, je očitno, da se (vsaj trenutno) izogiba vračilu posojila in s tem namenom kakršnemuko-li stiku z vami. Svetujem, da prijatelja čim prej in s pisnim pozivom po kurirju ali z osebno vročitvijo po pošti pozovete k vračilu zneska, ki ste mu ga posodili ter zakonskih zamudnih obresti od dneva zapadlosti do plačila. V opominu se sklicujte na pogodbo, navedite transakcijski račun, na katerega naj denar nakaže in rok ter opozorilo, da boste v primeru neplačila vložili tožbo.
V kolikor bo prijatelj po pozivu le stopil v stik z vami, imate
več možnosti - lahko vztrajate in zahtevate takojšnje plačilo v skladu s pogodbo ali pa se z njim dogovorite o načinu vračila, ki bo odgovarjal obema (npr. če je na tesnem z denarjem, da vrača posojilo obročno in plača tudi zamudne obresti, morebiti sporazumno določite nov rok vračila, itd.). V vsakem primeru, ko se boste dogovorili drugače kot v pogodbi, svetujem podpis aneksa v pisni obliki.
drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Prav tako pretrga zastaranje dolžnikovo pripoznanje dolga.
Obligacijski zakonik v 336. členu določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega. V vašem primeru je torej zastaranje začelo teči s prvim dne, ko bi od prijatelja v skladu s pogodbo lahko zahtevali vračilo posojila.
Vprašanja za pravnega strokovnjaka lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Svoje vprašanje lahko sporočite tudi v tajništvo uredništva na telefon 4225-154.
Če dogovor o plačilu ne bo mogoč in vam prijatelj ne bo vrnil posojila, bo sprožitev sodnega postopka najverjetneje neizogibna. Svetujem, da se za sestavo in vložitev tožbe ter zastopanje na sodišču obrnete na odvetnika oz. pravnega strokovnjaka.
Kar zadeva zastaranje terjatve, naj najprej opozorim, da opomin zastaranja ne pretrga. Zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
* * ★
• AS
M ★
Torek, 22. februar: Luna vstopa v Škorpijona dopoldne. Na finančnem področju boste želeli dosegati konkretne rezultate, ravno tako tudi na ljubezenskem področju. Energija in elan bosta vaš moto v naslednjih dneh. Čustva in razum si bosta podajala roke. Povečana bo potreba po ljubezni, čustvenih užitkih, pojavila pa se bo tudi povečana želja po harmoniji. Ozračje bo prijetno, obetajo se vam harmonični odnosi.
Sreda, 23. februar: Sonce in Merkur, združena na isti stopinji v znamenju Ribe, je položaj, ki bo povečal intuitivno
lz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana
je dosegljiva na facebook astrologinja.Gordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EURzDDV, in na www.dolores.si
zaznavo, vendar vas bo čustvenost prej obremenjevala, kot prinašala dobre rezultate. V istem dnevu bo Luna tudi v kvadratu z Neptunom in Saturnom, kar vas svari pred morebitnimi pastmi. Energije vam ne bo primanjkovalo zaradi trigona Lune z Marsom, vendar jo pravilno usmerite.
Četrtek, 24. februar: Ob 3.07 vstopa Mars v znamenje Ribi, kar bo močno dvignilo stopnjo čustvenosti. Mars bo bival v Ribi vse do 10. marca. Povečana bo komunikacija in želja doseči dobre rezultate. Luna bo ob 14.37 vstopila v Strelca. Zaradi povečane živčne obremenjenosti lahko naredite kakšno napako. Zmerni morate biti pri besedah in se potruditi tudi poslušati sogovornika.
Petek, 25. februar: Zaradi Lune v Strelcu in njenega trigona z Jupitrom ter srečanjem Sonca in Merkurja boste težko zdržali na enem mestu. Višek živčne energije, ki jo boste občutili, morate čim bolj koristno porabiti s težjimi fizičnimi napori, športom ali rekreacijo. Na svoj račun boste prišli tudi vsi, ki imate poudarjeno
Preden se odločite za hišnega ljubljenčka
V skladu s 346. členom OZ znaša splošni zastaralni rok pet let, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. Ker ni naveden podatek, ali ste pogodbo sklenili kot fizična oseba ali morebiti kot gospodarski subjekt, naj navedem še, da terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v treh letih.
Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), prav tako zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve (na primer terjatev obresti, terjatev preživljanja). Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.
PAVLA BOLNER BOLARIČ, dipl. univ. pravnica
umetniško žilico, navdiha vam ne bo manjkalo.
Sobota, 26. februar: Sonce bo v prijetnem sekstilu z Plutonom in kasneje bo Luna v dobrem aspektu z Neptunom. To bo prebudilo vašo zaščitniško stran narave, zato se boste za pravico borili za vsako ceno. Povečana bo tudi potreba po izražanju čustev, čeprav lahko to naredite na nekoliko plašen način. Ne obremenjujte se z malenkostmi, ki vas lahko pripeljejo do nezadovoljstva.
Nedelja, 27. februar: Luna se bo srečala s Plutonom, kar je nekoliko težji aspekt. Treba se bo ozreti nazaj in ugotoviti, kaj ste pozabili urediti v preteklosti. Sedaj je odličen čas, da to nadgradite. Sonce bo v sekstilu z Luno, Luna pa v sekstilu z Merkurjem. Prisluhnite svojim notranjim glasnikom in dovolite, da vas vodijo.
Ponedeljek, 28. februar: Luna bo v napetem kvadratu s Saturnom, kar lahko povzroči nekaj blokad in težav, predvsem v nočnem času, kar pomeni, da lahko črpate iz zakladnice nezavednega. Prepustite se mislim in me-ditirajte, do zelo zanimivih ugotovitev lahko pridete. Nekoliko bolj nemirne bodo popoldanske urice, zaposlite se s čim bolj konkretnimi opravili, pa bo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Verjetno je vsakdo kdaj razmišljal, da bi si nabavil hišnega ljubljenčka. Takšna odločitev prinaša poleg velikega veselja tudi odgovornost. Zavedati se moramo, da žival ni igračka in je ne moremo kar tako zavreči, če se je naveličamo. Živali potrebujejo veliko nege in pozornosti in nenazadnje tudi vso našo ljubezen. A to še zdaleč ni vse.
Pred nabavo živali se je treba vprašati marsikaj. Ali doma že imamo kakšno žival? Kako se bosta novi in stari hišni ljubljenček ujela? Mogoče v kratkem pričakujemo naraščaj v družini? Zelo pomembno je tudi, koliko prostora imamo v stanovanju ali na prostem. Na osnovi tega se odločimo, ali naj bo žival majhna ali velika. Prav tako, ali bo ljubljenček pasemski, z rodovnikom, ali mogoče mešanec. Kakšen je njegov temperament in kako se ujema z otroki in drugimi živalmi, je naslednje zelo pogosto vprašanje. Kakšnega
Poglej, poglej - a si tu di ti videl? (Paf)
spola naj bo žival? Pri psih se razlika med moškim in ženskim spolom kaže predvsem v tem, da so kužki bolj igrivi ter tudi nekoliko bolj agresivni in neredko branijo teritorij, na katerem živijo. Psičke so običajno veliko mirnejše
Laž ima kratke noge - tudi jaz sem na njih, čeprav ne lažem! (Tika)
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7,-19. ure
sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Sem plaha in mala Gaja - veselje imam rada!
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
ter prilagodljive in tudi lažje vodljive. Razlik pri mucah pa skoraj ni. Mucki so običajno večji potepini kot mucke, zato žival kastriramo.
Treba je poskrbeti za pravočasno kastracijo ali sterilizacijo ljubljenčkov. Zaradi
Treba je vedeti, da nas bo ljubljenček vsako leto tudi nekaj stal. Poleg kvalitetne prehrane mu moramo nuditi še redna cepljenja in ostale veterinarske usluge, ovratnice, povodce, kakšne igrače za živali ...
prevelikega števila živali je v Sloveniji vsako leto zavrženih več tisoč psov in mačk, veliko teh živali, tako mladičev kot tudi odraslih živali, žalostno konča. Nezaželene, odvržene ali najdene živali je najbolje odpeljati v najbližje zavetišče za živali. Tam zanje poskrbijo ter jim nudijo vse potrebno, da se prilagodijo in so pripravljene na nove lastnike in novo okolje. V zavetiščih tako lahko posvojimo že sterilizirane in kastrirane živali, ki so tudi cepljene in veterinarsko pregledane. Mogoče je prav posvojitev živali iz zavetišča najboljša odločitev, saj običajno te živali nudijo novemu lastniku zelo veliko. Preden pripeljemo domov novega kužka, muco ali drugo žival, se moramo na to pripraviti. Preberimo nekaj literature o tem, nabavimo posodice za hrano, ovratnico in povodec. Na ovratnico tudi ne pozabimo namestiti obeska z osnovnimi podatki o lastništvu, v primeru če se ljubljenček izgubi. Pozanimamo se tudi o hrani in poiščemo si veterinarja, ki mu zaupamo. Če upoštevamo osnovne nasvete in se ravnamo po njih, bomo z ljubljenčkom preživeli veliko lepih trenutkov, ki bodo v veselje obeh.
ZORAN FLIS
Prav lepo mi je - pridruži se mi! (Car)
radiocelje tfimsm
TO
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Delo in srčni bolnik
Vprašanje: Vedno sem rad in veliko delal. Zdaj sem bil operiran na srcu in me zanima, ali dolgotrajno delo lahko škodi srčnemu bolniku in kako naj se z delom izogne bolezni in zapletom? Ali priporočate delo kot eno od oblik rehabilitacije?
Odgovor: Finska raziskovalka dr. Marijana Virtain-en je pred kratkim objavila raziskavo, ki povezuje delo in bolezni srca in ožilja. 80 odstotkov na novo odkritih bolezni srca in ožilja je posledica povišanega krvnega tlaka, povečanega holesterola in kajenja. To velja za aktivno populacijo, ki opravlja svoje delo normalno. Če pa človek dela več kot tri ure več kot običajnih sedem delovnih ur, se verjetnost, da se bodo pojavile bolezni srca ali ožilja, zviša za 60 odstotkov. Med zaplete štejemo nenadno srčno smrt, miokardni infarkt in angino pektoris.
Zdravilo je dopust
Povezava dela in bolezni srca ni niti toliko povezana
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
z drugimi prisotnimi dejavniki tveganja. Podaljšano zlasti stresno delo že predstavlja samostojen dejavnik tveganja. Ker pa še ne moremo zagotovo trditi, da sta ta dva parametra povezana, se raziskave nadaljujejo tudi v Angliji in Franciji. V zadnjih 12 letih, kolikor trajajo raziskave, so potrdili, da delo, ki je daljše od normalnega dela za dobre tri do štiri ure, poveča število kardiovasku-larnih dogodkov. Medtem ko delo, le za uro do dve daljše od rednega delovnega časa, ne pomeni pomembno povečanega tveganja.
Raziskava je pokazala, da ljudje s tipom obnaša-
nja A (osebe so agresivne, tekmovalne, napete, sovražnega razpoloženja, napete, depresivne, imajo premalo spanca in ne najdejo časa za sproščanje) pogosteje zbolijo na srcu. Ljudje tipa A imajo pogosteje povišan krvni tlak, ki je povezan s stresnim načinom življenja. Pri njih so pogosto povečane maščobe v krvi, kar je posledica tudi neredne prehrane in neredne fizične aktivnosti.
Raziskava je tudi pokazala, da ljudje, ki opravljajo delo z več svobode in kreativnosti ter imajo možnost samostojnega odločanja, kljub podaljšanemu delu ne obolevajo pogosteje za boleznimi srca, kot se to dogaja z ljudmi, ki so pod psihološkim pritiskom, z neurejenimi odnosi v službi, s prisotnim mobin-gom ...
Tako lahko ta del socialne epidemiologije pokaže, da dolgoročno delo, daljše kot 10 ur dnevno, poveča nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja, je pa še treba proučiti, kako lahko spremenjeni odnosi na delu
izboljšajo to prognozo. Tako bodo ta odkritja dobila nov smisel pri oceni ogroženosti na delovnem mestu. Večina avtorjev meni, da je problem podaljšanega dela resnejši problem, kot se zastavlja, zato bi morali zdravniki resno proučiti in oceniti tudi samo delo in delovno mesto bolnika, še posebno pa pri ljudeh, ki imajo določene nespecifične težave s srcem. Ti nespecifični znaki se pogosto pojavijo še pred nenadnim izbruhom bolezni, ki je pogosto usodna.
Redko pomislimo na zdravilo, ki ga je za ljudi s prekomerno željo do dela priporočal znani filozof Bertrand Russell: »Če bi bil zdravnik, bi vsakemu bolniku, ki ne more živeti brez dela, predpisal letni dopust!«
O delu kot obliki rehabilitacije pa prihodnjič.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
KUHAJMO SKUPAJ
Pečemo palačinke
Ob iskanju idej, kaj bi jedli, in listanju receptov je tako kot drugje. Pozabimo na preproste stvari in iščemo nekaj posebnega. Zato smo se v sredini radijski oddaji Kuhajmo skupaj lotili osnovnih zadev, ki naj bi jih znala vsaka kuharica ali kuhar, in to so gotovo palačinke.
Tudi v Kuharskih bukvah slovenskih gospodinj najdete recept zanje in potem še številne izpeljanke ali nadgradnje recepta. Osnovne sestavine so jajca, tekočina, moka in ščep soli. Začetniki boste delali po receptu, nadaljevalni tečaj pa dovoljuje
uporabo domišljije. Tekočina je lahko pomarančni ali jabolčni sok, tekoč jogurt, kefir, za odrasle dodajte malo ruma ali kaj podobnega, da zadiši, belo moko lahko zamenja kakšna druga. Za rahljanje primešajte gazirano vodo, pecilni prašek ali sodo bikarbono. Ne pozabite na dobro ponev in tisto, da se prva palačinka ponesreči, ker se prime, bo le še mit. Dober tek!
Palačinke
(poslušalka
Marjeta)
Sestavine: 1,5 dl mleka ali vode (lahko tudi vsakega
pol), 1 jajce, malo soli, 10 dag moke, olje za peko
Priprava: Razžvrkljamo jajce, malo posolimo in dodamo tekočino in moko. Testo dobro zmešamo, da je gladko in brez grudic. Ponev naoljimo in jo razgrejemo na ognju. Vlijemo maso (najlažje z zajemalko) in spečemo. Iz te mase dobimo pet palačink.
Praženec ali »šmorn« (poslušalka Martina)
Sestavine: 3 jajca, pol mleka, pol vode, toliko moke, da
se testo lepo vliva, sol, olje za peko
Priprava: Jajca, mleko, vodo, sol in moko stepamo z mešalcem ali ročno toliko časa, da dobimo gladko testo. Na rahlo pomaščeno ponev vlivamo manjše količine testa, jih malo razli-jemo in zapečemo na obeh straneh. »Šmorn« mora biti precej debelejši od palačink. Če testo vlijemo v pekač naenkrat in potem z vilicami raztrgamo, dobimo praženec. Če mu dodamo rozine, je to carski praženec. Po želji lahko mleko zamenjamo z jogurtom. V tem primeru testu dodamo malo pecilnega praška.
Ameriške palačinke
Sestavine: 1 lonček moke, ščep soli, 3 žlice sladkorja, 1 lonček mleka, 1 jajce, 1 žlička pecilnega, 1 žlica olja, olje za peko
Priprava: Jajce ločimo in rumenjak dobro stepemo s sladkorjem. Dodamo mleko, moko s presejanim pecilnim praškom, ščep soli in olje. K rumenjakovi zmesi narahlo primešamo dobro stepen beljakov sneg. Naprej je postopek enak kot pri klasičnih palačinkah, le da so te manjše. To pomeni, da vlijemo le toliko mase, da je za krog premera do 10 centimetrov. Nanje lahko, ko se pečejo na spodnji strani, damo na koleščke narezane banane. Obrnemo in spečemo do konca. Po želji jih lahko pred serviranjem malo osvežimo z limoninim sokom, medom, s smetano in z jagodami.
NL
ROŽICE IN ČAJČKI
Zelišča po meri vsake ženske (2)
Kljub svoji nežnosti so zelišča lahko v veliko pomoč pri težavah, ki tarejo nežnejši spol - najsi bo najstnice, ženske pri tridesetih ali zrele ženske. Najboljše zaveznice ženskega zdravja so poleg prejšnji teden predstavljenih grozdna-te svetlike, plahtice, črne mete in smetlike še rman, Piše: PAVLA KLINER soja, šentjanževka, žajbelj,
kon°pljika, p°pr°va meta, st0 gramov svežega ali suhe-črna detelja, kajenski poper, ga rmana na liter vode, ki ga ingver in seveda kamilica. pripravimo v obliki poparka.
Pokrit naj stoji dvajset minut, nato ga dodamo kopeli. Z rmanom lahko zdravimo tudi krvavečo zlato žilo, ki muči marsikatero žensko po porodu, in močno potenje, ki nagaja ženskam v menopavzi.
Čaj pripravimo kot popa-rek: žličko ali dve posušenega rmanovega cveta poparimo s skodelico vrele vode, pustimo Nežna kamilica za nežnejši spol stati pet minut, precedimo in
pijemo po požirkih dve do šti-
Kamilica lajša PMS ri skodelice čaja na dan.
Čeravno je v našem ljudskem zdravilstvu kamilica (Matricaria recutita) še vedno na samem vrhu največkrat uporabljenih zdravilnih rastlin, o njej na naših straneh že dolgo nismo nič zapisali. Danes bomo to vsaj nekoliko popravili. Najbolj priljubljena rastlina naših babic je namreč v veliko pomoč pri celi vrsti ženskih tegob in bolezni. No, najbolje se izkaže pri odpravljanju menstrualnih krčev in slabosti pred menstruacijo. Zelo dobro se obnese tudi za lajšanje PMS-a oziroma pred-menstrualnega sindroma. Ženske naj bi imele doma vedno na zalogi kamilice, saj jim bodo v pomoč pri ginekoloških vnetjih in krčih.
Čaj pripravimo kot popa-rek: dve žlički cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pokrijemo in po petih do desetih minutah precedimo. Spijemo tri do štiri skodelice čaja na dan.
Rman pomaga proti belemu toku.
Rman proti belemu toku
Rman (Achillea millefolium) je poleg kamilice najbolj cenjen zaveznik ženskega zdravja v našem ljudskem zdravilstvu. To prvovrstno zdravilo za vse ženske tegobe med drugim ureja premočno ali prešibko menstruacijo ter koristi za izpiranje pri belem toku in krčih maternice. Zunanje ga uporabimo za sedeče kopeli pri menstrualnih težavah, krvavitvah in krčevitih bolečinah psihovegeta-tivnega izvora pri ženskah. Za sedežno kopel uporabimo
Konopljika pomaga zoper motnje menstrualnega ciklusa.
Konopljika zoper neredno menstruacijo
Čedalje pogosteje slišimo, da naj bi ženske težave učinkovito lajšala tudi konopljika (Vitex agnus-castus). Pri obolenjih ženskih spolnih organov naj bi jo uporabljale že ženske v antiki in srednjem veku, a pri nas ni najbolj poznana. Za čaj se ne uporablja, v lekarnah pa jo dobimo v obliki tablet, kapsul, raztopine ali kapljic. Izredno dobro naj bi lajšala predmenstrualni sindrom, motnje menstruacijskega ciklusa in bolečo napetost v dojkah pri doječih materah. Z znanstvenimi raziskavami so potrdili, da konopljika spodbija izločanje prolaktina, hormona, ki ga povezujejo z izostankom menstruacije ali ovulacije, prav tako pa tudi njen ugoden vpliv na simptome PMS.
8-12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 fif^
u	www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor
n
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
DELAVECV GRADBENIŠTVU -TESAR -M/Ž: GRADBENA TESARSKA DELA, POSTAVLJANJE OPAŽA, PRISOTEN PRI DOBAVI IN MONTAŽI LESA, IZDELAVA LESENIH KONSTRUKCIJ.DELO Z TESARSKIMI STROJI KOT SO: MOTORNA ŽAGA, KROŽNA ŽAGA, DVIGALA, REZ-KAR, SKDBELNI STROJ; DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 25.2.2011: INTINVEST, GRADBENE IN OSTALE STORITVE, D.O.O., NA ZELENICI 9.3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA - M/Ž: SLIKOPLESKAR-SKA, FASADERSKA, TESARSKA IN KROVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.3.2011; ELI POSREDNIŠTVO ELVIRA HADŽIČ S.P., TRUBARJEVA ULICA 53 B, 3000 CELJE
DELAVECV GRADBENIŠTVU -TESAR -M/Ž; GRADBENA TESARSKA DELA, POSTAVLJANJE OPAŽA, PRISOTEN PRI DOBAVI IN MONTAŽI LESA, IZDELAVA LESENIH KONSTRUKCIJ, DELO Z TESARSKIMI STROJI KOT SO: MOTORNA ŽAGA, KROŽNA ŽAGA, DVIGALA, REZ-KAR, SKDBELNI STROJ, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 25.2.2011; INTINVEST, GRADBENE IN OSTALE STORITVE, D.0.0., NA ZELENICI 9.3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
MONTER - M/Ž; IZVAJA POSTAVLJANJE IN PODIRANJE ŠOTOROV, HAL, ODROV, NATOVARJA, RAZT0VARJA, MONTIRA, DEMONTIRA) V SKLADU Z DELOVNO DOKUMENTACIJO IN POSTAVITVENIMI LISTI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2011; BIRO 0GIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0., TEHARJE 50,3221 TEHARJE KLEPAR
SKUPIN0V0DJA KROVCEV IN KLEPARJEV - M/Ž; VODENJE SKUPINE KR0VSK0 KLEPARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 11 MESECEV, 24.2.2011; M0SKK KR0-VSTV0, KLEPARSTV0 IN VELETRGOVINA, D.0.0, NOVA CERKEV 127,3203 NOVA CERKEV STAVBNI KLEPAR
STAVBNI KLEPAR - M/Ž; STAVNI KLEPAR, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.2.2011; JAVNI PREVOZ BLAGA, STAVBNO KLEPARSTV0-M0NTERSTV0, KR0VSTV0 IN TESARSTVO BORIS ČATER S.P., ZAD0BR0VA 100, 3211ŠK0FJAVAS
STAVBNI KLEPAR TESAR - M/Ž; KLEPARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 23.2.2011; MIRNIK TRADE, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0. CELJE, LOPATA 44, LOPATA 44, 3000 CELJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; AVTOMEHANIČNE IN SERVISNE STORITVE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 5.3.2011; DR SERVIS IN VZDRŽEVANJE VOZIL, RAJK0 D0RNIK S.P., L0KR0VEC 38 B, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
DELAVEC V PR0IZ0DNJI - M/Ž; VARJENJE, VRTANJE KOVINSKIH KONSTRUKCIJ; OSTALA POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2011; BIRO 0GIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.0.0..TEHARJE 50,3221 TEHARJE OBLIKOVALEC KOVIN UPRAVLJALEC BRUSILNEGA STROJA MAUS - M/Ž; BRUŠENJE ODLITKOV NA CNC BRUSILNEM STROJU - MAUS, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.2.2011; K0VIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE SNAŽILKA
ČIST1LKAII. V ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE - ZDRAVSTVENA POSTAJA V0JNIK - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH IN AMBULANTNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.2.2011; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5,3000 CELJE VOZNIKAVTOBUSA
VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBUS, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS 30.0.2011,20.2.2011; IZLETNIK CELJE D.D. PROMETNO IN TURISTIČNO PODJETJE, AŠKERČEVA ULICA 20,3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA "SCENSKI DELAVEC IV - M/Ž; POSTAVLJANJE IN PODIRANJE SCENE, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE SCENSKIH ELEMENTOV, POMOŽNA VZDRŽEVALNA DELA NA ODRU, POSTAVLJANJE IN NAMEŠČANJE OSTALIH ELEMENTOV, JAVLJANJE NAPAK V DELOVANJU ODRSKIH NAPRAV, VZDRŽEVALNA DELA V ZAVODU, POMOČ PRI VZDRŽEVANJU ODRSKIH NAPRAV, MANIPULIRANJE Z VLAKI PO NAVODILU VRVIŠČARJA ALI ODRSKEGA MOJSTRA, PO POTREBI NADOMEŠČANJE VRVIŠČARJA, POJAVLJANJE NA ODRU PRI SCENSKIH SPREMEMBAH PREDSTAV, KADAR NE GRE ZA REŽIRAN ALI K0STUMIRAN NASTOP, SKRB ZA KULISE, ZAVESE, POHIŠTVO IN DELOVNO ORODJE, POMOČ PRI ČIŠČENJU SNEGA, MANJŠA POPRAVILA SCENSKIH ELEMENTOV PO NALOGU NADREJENIH, POMOČ PRI FIZIČNIH OPRAVILIH V GLEDALIŠČU ZA POTREBE MARKETINGA, VZDRŽEVANJA IN NORMALNEGA FUNKCIONIRANJA ZAVODA, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2011; SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE, GLEDALIŠKI TRG 5,3000 CELJE KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2011; Zl 6 M TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.0.0. MARIBORSKA 118, CELJE, MARIBORSKA CESTA 118,3000 CELJE NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN HRANE, NEDOLOČEN ČAS, 1.3.2011; Zl 6 M TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, D.0.0. MARIBORSKA 118, CELJE, MARIBORSKA CESTA 118,3000 CELJE UPRAVLJALEC STROJA III. - M/Ž; IZDELOVANJE VSEH VRST BRUSOV IN DRUGIH IZDELKOV TER POLIZDELKOV NA STROJU, SPLOŠNE NASTAVITVE STROJEV ALI NAPRAV NA KATERIH DELA TER OSTALA DELA PO
NAVODILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.2.2011; ADECC0 H.R. D.0.0.; ADECC0 H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 0,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SKLADIŠČNIK, ŽERJAVIST IN VILIČARIST - M/Ž; PRIPRAVA MATERIALA IN NALAGANJE V SKLADIŠČU Z JEKLENIMI POLIZDELKI (PROFILI, CEVI, PLOČEVINA). ZA PRIPRAVO SE UPORABLJA MOSTNO DVIGALO/ŽERJAV IN VILIČAR, NEDOLOČEN ČAS, 25.2.2011; TINK TRGOVINA, PB0IZV0DNJA, TRGOVINA IN STORITVE. D.0.0., KOSOVELOVA ULICA 10,3000 CELJE ZAVAB0VALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - SVETOVALEC PB0DAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRANKAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV. PRIPRAVA IZRAČUNOV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 13.3.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOB POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMEN-SKEGA ULICA 4,1000 LJUBLJANA PEK
PEK, PEK I - ZAHTEVNA PEKOVSKA OPHAVILA - M/Ž; PBIPBAVA TESTNIH IZDELKOV ZA PEČENJE, NAJBOLJ ZAHTEVNO OBLIKOVANJE TESTNIH IZDELKOV, ZAHTEVNO HOČNO IN STBOJNO TEHTANJE, ZAHTEVNO PEČENJE, MEŠANJE TESTA, PAKIRANJE IZDELKOV, PEKA KRUHA IN PECIVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.2.2011; KLASJE MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CELJE, D.D., RESLJEVA ULICA 18,3000 CELJE EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; TRŽENJE ZAVABOVALNIH STORITEV. NEDOLOČEN ČAS, 11.3.2011; PRIMA ZASTOPSTVO ZAVAROVALNA ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.0.0, PARTIZANSKA ULICA 10,1000 LJUBLJANA EKONOMSKITEHNIK ADMINISTRATOR - M/Ž; SPREJEM TELEFONSKIH KLICEV, VLAGANJE, ODLAGANJE, SKENIRANJE DOKUMENTOV, PISANJE PONUDB, PAKIRANJE NAROČENIH IZDELKOV, SPREJEM POŠTE, VNOS PREJETIH RAČUNOV V RAČUNALNIK, SPREJEM STRANK.... V ČASU ODSOTNOSTI KOMERCIALISTA PA TUDI OBDELAVA OSNOVNIH NAHOČIL IPD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.2.2011; ELASTOMERI, GUMIBANI VALJI IN KOLUTI, D.0.0, BEŽIGRAJSKA CESTA 4,3000 CELJE STROJNITEHNIK
VODJA SKUPINE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI OBDELOVANJE OBBAZCEV ZA IZVBŠENO DELO V SKUPINI, VODNJE DNEVNIKA 0 OKVABAH STBOJEV ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA VABNO DELO IN IZVAJANJE PBEDPISOV IZ VARSTVA PRI DELU SODELOVANJE PRI INVENTURAH NADZOR NAD OBRATOVANJEM ČISTILNE NAPRAVE IN RECIRKULACIJE HLADILNIH VOD TER SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE LE TEH POSLUŽEVANJE TALILNE PEČI, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 23.2.2011; EMO FRITE PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE, D.0.0, MARIBOBSKA CESTA 80,3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTBIKAB ELEKTBONIK - M/Ž; POZNAVANJE ELEKTROTEHNIČNIH ZNANJ, POUDAHEK JE NA ANALOGNI IN DIGITALNI ELEKTRONIKI, POZNAVANJE SODOBNE ELEKTBONIKE, DOLOČEN ČAS,0 MESECEV, 20.2.2011; A2S, AVTOHIŠA, TRGOVINA, SEHVIS IN STORITVE D.0.0, MARIBOBSKA CESTA 140,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ARHEOLOG
ABHEOLOG - M/Ž; TERENSKO DELO, PISANJE POROČIL, RAZISKOVALNO DELO NA RELACIJI LJUBLJANA Z OKOLICO IN DOLENJSKA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2011; ABHEOLOŠKE RAZISKAVE IN TRŽENJE KULTUBNE DEDIŠČINE, PBIMOŽ STERGAR S.P, LJUBLJANSKA CESTA 54.3000 CELJE
UE LAŠKO
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; BOČNA DELA, PRANJE STROJEV IN VSA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.3.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRU-PERT
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK. NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT VOZNIK
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, VOZNIK - M/Ž; STROJNIK, VOZNIK, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 22.3.2011; MSV ŽOHAR, STORITVE IN TRGOVINA, D.0.0, TROBNI DOL 34,3271 ŠENTRUPERT
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - M/Ž; ZAHTEVNEJŠA NEGA BOLNIKA NA NEGOVALNEM ODDELKU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.2.2011; TREBMANA D.D, DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 0, 3270 LAŠKO
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
PRODAJALEC POHIŠTVA - M/Ž; KONTAKTI S KUPCI, SVETOVANJE, IZMERE IN PRIPRAVA NAČRTA, ODLIKOVANJE IN PRIPRAVA PONUDB, SPREJEM IN OBDELAVA NAROČIL, SODELOVANJE PRI REŠEVANJU REKLAMACIJ, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, MARKETINŠKE AKTIVNOSTI; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.2.2011; PARON LESNA INDUSTRIJA D.0.0.., SPODNJA REČICA 100,3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOČNIK GRADBENIH DEL - M/Ž; POMOČNIK PRI
IZDELAVI FASAD, PRI POSTAVLJANJU GRADDENEGA ODRA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.3.2011; FASADER-STVO IN MANJŠA GRADDENA DELA, IVAN KLASIČ, S.P, ŠOLSKA ULICA 30,3330 MOZIRJE ZIDAR
POSLOVODJA GRADDIŠČA (ZIDAR-FASADER) - M/Ž; VODI GRADDIŠČE, OPRAVLJA ZIDARSKO FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 2.3.2011; FASADER-STVO IN MANJŠA GRADDENA DELA, IVAN KLASIČ, S.P, ŠOLSKA ULICA 30,3330 MOZIRJE KUHAR
KUHAR - PRIPRAVA HRANE - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, PONAVADI KOSILA IN VEČERJE, DELO SE OPRAVLJA OD PONEDELJKA DO PETKA, ODČASNO SODOTE, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.2.2011; ZGORNJI ZA-VRATNIK PODJETJE ZA STORITVE IN PROIZVODNJO D.0.0, RADUHA 40 A, 3334 LUČE
UE SLOVENSKE KONJICE
STROJNI MEHANIK
OPRAVLJANJE CNC STROJA - M/Ž; OBDELAVA NA STROJU ZAREZANJE KOVIN PO NAČRTIH (B0RWERK), NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2011; TRUNKL, STROJEGRADNJA, INŽENIRING, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO, D.0.0., ZGORNJE LAŽE 1,3215 LOČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE .... DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 20.2.2011; MABOVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55.3206 STRANICE TRČENJE PIJAČ - M/Ž; TOČENJE PIJAČ IN HLADNIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.2.2011; NIKA DOVER S.P, POSREDNIŠTVO, LIPTOVSKA ULICA 30 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
DELO V AGENCIJI ZA TURIZEM - M/Ž; DELO V AGENCIJI ZA TURIZEM, ORGANIZACIJA IN PRODAJA ARANŽMAJEV DOMA IN V TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 6.3.2011; CURIOUS TURISTIČNO, GOSTINSKO IN PROMETNO PODJETJE, D.0.0, KRIŽEVEC 44 A, STRANICE, KRIŽE-VEC44A, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
GRADBENIK
KV ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.2.2011; DOMGRAD GRADBENIŠTVO. TRGOVINA IN STOBITVE D.0.0. ČBNOLICA 32 D, ŠENTJUB, ČBNOLICA 32 D, 3230 ŠENTJUB
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NA PRIMER DITCH WITCH, PERFORATOR ...), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.2.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
"STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH GRADDENIH STROJEV, GRADDENIH STROJEV KOT SO NA PRIMER: RAGER, KOPAČ, NAKLADALEC, STROJ ZA REZANJE ASFALTA, VIRRO PLOŠČA... VZDRŽEVANJE STROJEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDDI DIREKTORJA OZ. VODJE DELA", DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.2.2011; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.0.0, ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
POMOŽNA DELA PRI POLAGANJU PLOŠČIC - M/Ž; POLAGANJE PLOŠČIC IN POMOČ PRI POLAGANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.3.2011; VZDRŽEVALNA DELA MARJAN PEKOŠAK S.P, STOPČE 21,3231 GRODELNO
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
UPRAVLJALEC KMETIJSKE MEHANIZACIJE
VARILEC - M/Ž; VARJENJE NA TERENU IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.3.2011; KLENOMETAL STROJNI INŽENIRING, D.0.0, ROGATEC, SLOMŠKOVA ULICA 18,3252 ROGATEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA MASER - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEJ VRST MASAŽ, OPRAVLJANJE DOLOČENIH NEGOVALNO KOZMETIČNIH POSTOPKOV, OPRAVLJANJE DOLOČENIH NEGOVALNO TERAPEVTSKIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.2.2011; TERME OLIMIA D.D, ZDRAVILIŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK LESAR
POLAGALEC PARKETA - M/Ž; POLAGANJE TALNIH LESENIH ODLOG, TESAR, MIZAR, OBDELOVALEC LESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.2.2011; FINGAR TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE, D.0.0. ROGAŠKA SLATINA, TRŽAŠKI HRIB 11,3250 ROGAŠKA SLATINA SLAŠČIČAR
SLAŠČIČARKA - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HLADNIH IN TOPLIH SLADIC, PRIPRAVA SLADOLEDA, PRIPRAVA SLADIC ZA TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.2.2011; TERME OLIMIA D.D, ZDRAVILIŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V GOSTINSKEM LOKALU, PBIPBAVA NAPITKOV- DELO V PODČETRTKU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 13.3.2011; ALONSO GOSTINSTVO D.0.0, MALI OBREZ 6,8257 DODOVA KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA GOTOVIH JEDI TER JEDI PO NAROČILU, NEDOLOČEN ČAS, 23.2.2011; GASTCOM, PODJETJE ZA PRIPRAVO HRANE D.0.0, CESTE 54,3252 ROGATEC ZDRAVSTVENI TEHNIK SREDNJA MEDICINSKA SESTRA- M/Ž; DELO SREDNJE-MEDICINSKE SESTRE - ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA V REŠEVALNI POSTAJI ŠMARJE PRI JELŠAH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.2.2011; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA
VODJA ANIMACIJE - M/Ž; IZVAJANJE IN KOORDINIRANJE TER NADZOR ŠPORTNE IN KULTURNO ZABAVNE DEJAVNOSTI, VODENJE IN ORGANIZIRANJE KULTURNO ZABAVNIH PRIREDITEV, SPREJEM IN VODENJE DOMAČIH IN TUJIH SKUPIN TER VODENJE IZLETOV ZA GOSTE TERM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.2.2011; TERME OLIMIA D.D, ZDRAVILIŠKA CESTA 24.3254 PODČETRTEK
VISOKOSOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
FIZIOTERAPEVT - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH VRST TERAPIJ S PODROČJA FIZIOTERAPIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.2.2011; TERME OLIMIA D.D, ZDRAVILIŠKA CESTA 24,3254 PODČETRTEK INŽENIRSTROJNIŠTVA KONSTRUKTER ORODIJ I. - M/Ž; KONSTRUIRANJE ORODIJ IN PRIPOMOČKOV PO LASTNI ZAMISLI IN PREDLOGU TEHNOLOGA IZDELOVANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA ORODJA IN PRIPOMOČKE, PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO ORODJA IN PRIPOMOČKOV NUDENJE STROKOVNE POMOČI IZDELOVALCEM ORODJA SPREMLJANJE NOVOSTI NA PODROČJU RAZVOJA ORODIJ IN PRIPOMOČKOV SPROTNO PROGRAMSKO IZOBRAŽEVANJE IN OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.2.2011;STEKLARNAROGAŠKAD.D,ULICATALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
TEHNOLOG NORMIREC AVTOMATSKE PROIZVODNJE - M/Ž; PREDPISOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA IZDELAVO STEKLENIH IZDELKOV IN DAJANJE SPROTNIH USTNIH IN PISNIH TEHNOLOŠKIH NAVODIL ZA AVTOMATSKI DEL VROČE PROIZVODNJE, UVAJANJE NOVIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, UVAJANJE IZDELAVE NOVIH ARTIKLOV IZDELKOV SPREMLJANJE NJIHOVE REALIZACIJE, SODELOVANJE PRI ODLIKOVANJU IN IZVEDBI INVESTICIJSKIH PROGRAMOV, IZDELAVA TEHNIČNO TEHNOLOŠKIH LISTOV IN SKRB ZA PRAVILNI VNOS LE TEH V RAČUNALNIŠKI PROGRAM SAP, POSTAVITEV NORMIRNIH ČASOV V PODROČJU KATEREGA POKRIVAJO, IZDELAVA PREDKALKULA-CIJ ZA IZRAČUN LASTNE CENE IZDELKA, TEKOČE SPREMLJANJE ODMIKOV V PREDVIDENIH STROŠKIH PROIZVODNJE TER POROČANJE NADREJENEMU, OPRAVLJANJE DRUGIH PRIMERNIH DEL PO NAVODILU NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2011;STEKLARNAROGAŠKAD.D,ULICATALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOL-SKIHOTROK(VS)
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž; VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK, DOLOČEN ČAS, 23.2.2011; JAVNI ZAVOD OTROŠKI VRTEC ŠMARJE PRI JELŠAH, SLOMŠKOVA ULICA 13,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN Hl-DROIZOLACIJSKA DELA - M/Ž; POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA IN HIDROIZOLACIJSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B. 3320 VELENJE
KROVEC-KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZO-LACIJSKIH DEL, POKRIVANJE OSTREŠJA Z VSEMI VRSTAMI KRITIN, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 15.3.2011; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.2.2011; AŽUR KONTU D.O.O.; AŽUR KONTO, D.0.0, PE BISTRO JAKA, KIDRIČEVA CESTA 2 B. 3320 VELENJE PRODAJALEC
SKLADIŠČNIK - VILIČARIST - M/Ž; OPRAVLJA ROČNO RAZKLADANJE IN NAKLADANJE BLAGA TEB NAKLADANJE IN RAZKLADANJE BLAGA Z VILIČARJEM ZLAGA IN SORTIRA BLAGOV PRODAJNEM PROSTORU IN SKLADIŠČU POMAGA PRI PRODAJI BLAGA KOLIČINSKI PREVZEM BLAGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.3.2011; KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA, Z.O.O., METLEČE 7,3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; MONTAŽA KAROSERIJ, POPRAVILA POKVARJENIH DELOV KAROSERIJ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2011; ENES DRAGANOVIČ S.P.; TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES, CESTA OD ŽELEZNICI 4.3310 ŽALEC
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.2.2011; DID LOGISTIKA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O..CESTANALAV011,3310 ŽALEC VOZNIKAVTOBUSA
VOZNIK AVTOBUSA V MEDNARODNEM PROMETU - M/ Ž; VOŽNJA AVTOBUSA, VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE AVTOBUSA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 23.2.2011; PEMIAVTOŠOLA IN PREVOZI, D.0.0, BREG PRI POLZEL114,3313 POLZELA ELEKTROMEHANIK
OBRATNI ELEKTRIKAR V VZDRŽEVANJU - M/Ž; VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH STROJEV, ELEKTROMEHAN-SKIH NAPRAV IN INŠTALACIJ, VZDRŽEVANJE DRUGIH STROJEV IN NAPRAV, PASIVNO DEŽURSTVO V DELA PROSTIH DNEVIH IN MED TEDNOM, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC .... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.2.2011; OMCO FENIKS SLOVENIJA LIVARSTVO, MODELARSTVO, OBDELAVA IN TRGOVINA D.0.0, CESTA ŽALSKEGA TABORA 10,3310 ŽALEC PRODAJALEC
POSLOVODJA - M/Ž; VODJA TRGOVINE Z VODOVODNIM MATERIALOM TER OGREVALNO TEHNIKO, NEDOLOČEN ČAS, 27.2.2011; TERMO SHOP D.0.0, TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PROMETNITEHNIK
PROMETNI TEHNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.2.2011; ENES DRAGANOVIČ S.P.; TRANSPORTI DRAGANOVIČ ENES, CESTA OD ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC
KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST-M/Ž; ODGOVORNI ROSTE ZA TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV NAMENJENIH PODZEMNI INFRASTRUKTURI ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV O TRŽNIH RAZMERAH PRIPRAVO PONUDB IN POGODB IPD, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.3.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.0.0, PETROVČE 115 A.3301 PETROVČE
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec
Počitniške ustvarjalnice
izdelovanje mozaikov na temo hmelja
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkovo filmsko dopoldne
10.00 do 18.00 Vila Mojca Velenje
Zimske počitnice v Vili Mojca
16.00 Knjižnica Šoštanj V deželi barv
pravljico pripoveduje Andreja Kolenc
16.00 do 20.00 Mladinski center Velenje
Želim spoznati svoj bodoči poklic
mladi v popoldanskem centru INKUBUS
17.00 SLG Celje_
Kajetan Kovič: Maček Muri
izven abonmaja 18.00 Osrednja knjižnica Celje
Zoran Božič: Slovenska literatura v šoli in Prešeren
pogovor z avtorjem knjige vodi Janko Germadnik
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Humanitarna odprava Kenija 2010
pogovor s članicami odprave, mladimi zdravnicami, Saro Onuk, Mihaelo Gartner in Mojco Stres
18.00 Muzej usnjarstva Šoštanj Klepet pod pustim gradom
19.00 Dom sv. Jožef Celje Stanko Premrl
o velikih likih med slovenskimi duhovniki predava dr. Edo Škulj
19.00 Plesni forum Celje_
Biodanza
predstavitev uveljavljene plesne metode za vse generacije
19.00 Knjižnica Laško Pakistan
potopisno predavanje Zorana Furmana
19.19 Knjižnica Velenje
Alenka Rebula
pogovor iz cikla Učeča se skupnost; pogovor bo vodila Sonja Bercko
19.30 Dom kulture Velenje Tašča.com
komedija v izvedbi Gledališke skupine Veseli oder Ptuj
21.00 eMCe plac Velenje_
Horda grdih
koncert
KINO
PLANET TUŠ
Spored 22. 2. in 23. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Samova pustolovščina - animirana družinska komedija, sinh. 3D
11.05, 16.00
Zeleni sršen - akcijski triler
3D
21.30
Dilema - komedija 21.05
Zlatolaska - animirana družinska komedija 3D 10.40, 13.00, 15.00, 17.10, 19.20 Zlatolaska - animirana družinska komedija 12.10, (torek 14.20, 16.30) Črni labod - drama/triler 14.25, 16.45, 21.10 Gulliverjeva popotovanja- pustolovska komedija 3D 13.05, 18.00, 20.00 Burleska - muzikal drama 18.40
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Celjska koča nudi naročnikom Novega tednika 20 % popust za nakup smučarske karte!
HOTEL*'
CELJSKA

tcoW
IM.

Popust lahko uveljavljate s kartico Kluba naročnikov Novega tednika. Vabi vas smučišče Celjska koča.
STANOVANJE
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
CITROEN (k, letnik 1997, model 98, tip sport, reg. do 5. 6., z rezervnimi letnimi gumami (kolesi), prodam za 300 EUR. Telefon (03) 5805-332, 070 233-270. 704 705
STROJI
PRODAM
ZAPOSLIMO:
, mehanika gradbene mehanizacije in tovornih vozil
Sfe-
> šoferja kiper kamiona ■ strojnika gradbene mehanizacije.
Informacije na tel.: 041 625 913
AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
Kraljev govor - zgodovinska
drama
19.00, 21.25
Moja neprava žena - romantična komedija
11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15 Jutri, ko se je začela vojna - akcija 11.50, 19.05
Circus fantasticus - vojna drama 16.55
Debela mama 3 - komedija 11.30, 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 Guliverjeva potovanja - pustolovska komedija 11.20, 14.40, 17.00 Pravi pogum - vestern/drama 13.10, 18.35, 21.00
SREDA in ČETRTEK 20.00 Tovor 200 - drama
TOREK
17.00 Svet igrač - animirana komedija, sinh.
18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 19.00 Njuna družina - komedija SREDA
17.00 in 19.00 Zlatolaska - animirana dogodivščina, sinh. 19.00 Čarovnikov vajenec - akcijska komična dogodivščina ČETRTEK
17.00 Jaz, baraba - animirana komedija
18.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija 19.00 Izvor - ZF triler
KUPiM
TRAKTOR Imt ali Ursus kupim. Telefon 041 206-013.	p
FREZO za Gorenje Muta, okrogli priklop, kupim. Telefon 041 511-304. 659
POSEST
PRODAM
PNEVMATSKO sejalnico za koruzo prodam za 2.500 EUR. Telefon 041 878-010, Stanko Veber, Galicija 66, Žalec. 612
AGM NEMEC, d.0.0. Laško
ODDAM
CENTER mesta Celja. Lokal na elitni lokaciji, Ljubljanska cesta, velika izložbena okna, velikost 61 m2, oddamo. Telefon (03) 4915060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
SKLADIŠČE ali priročno delavnico, prostor, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 523-295, 041 262-063.	691
STAREJŠO hišo v Bukovžlaku, opremljeno, 190 m2, centralno ogrevanje, oddam. Telefon 031 231-096. 698 RIMSKE Terme, d. o. o., oddaja za nedoločen čas prostore frizerskega salona v izmeri 17 m2, v novozgrajenem Rimskem dvoru. Prostori frizerskega salona so vrhunsko opremljeni. Začetek obratovanja pričakujemo s 1. 4. 2011. Prijave pošljite do 24.2. 2011 na naslov: Rimske terme, d. o. o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. n
NAJAMEM
HIŠO ali manjšo kmetijo, v širši okolici Mozirja, do 20 km, najamem. Telefon 041 250-487.	p

ZASTAVLJALNICA TIAL
CEDE
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve
.,,11. M/l (.l | ;
Tel.: 031 503-140,051 633-832 ¿] Fax: 059 233-752	1|
E-mail: tial.sp@gmail.com	^J
PRODAM
CELJE, Lava. Trisobno stanovanje, 74,12 m2, 8. nadstropje, prodamo za 80.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n DVOSOBNO stanovanje, v centru Vojnika, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 427-636.	697
ODDAM
MENJAM
HIŠO v Lokrovcu, v izmeri 159 m2, zemljišče 1.929 m2, prodamo za 195.000 EUR. Telefon (03) 491-5060, 051 305432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n
CELJE, Teharska cesta. Prodajalno, servis in skladišče + 4.484 m2 stavbnega zemljišča, prodamo za 570.000 EUR, možna prodaja posameznega dela kompleksa - po dogovoru. Telefon (03) 491-5060, 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje.	n LESEN vikend v Dramljah-Vodule, z zemljiščem in vinogradom, v velikosti 75 m2 prodam za 15.000 EUR. Telefon 5792-075. 6 78
* A *
3&K
VZLAIARNIKRAGOLNIK VCITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIKAKRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
KUPiM
MENJAM
VINO menjam za seno v kockah ali okroglih balah. Telefon 070 714-569.676
OSTALO
PRODAM
STANOVANJE, v Celju, na Lavi, 34 m2, novo opremljeno in stanovanje, v Novi vasi, enoinpolsobno, 45 m2, oddam. Telefon 041 644-677.	p
V ŽALCU oddamo opremljeno dvosobno stanovanje. Telefon 041 342-400. 707
TRISOBNO stanovanje (last Nepremičnin) menjam za manjše. Telefon 041 600-016. 539
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostni bukovi briketi Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	p
BUKOVA ali gabrova metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 60 HLEVSKI gnoj, teličko ali bikca simentalca, prodam. Telefon 031 755-899. 658 TRAJNO gorečo peč na drva in manjšo prikolico za traktor Tomo Vinkovič ali kosilnico Muta, prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 5774-0 6 6 . 6 6 3 RABLJENE betonske stebre, sidra in modro frankinjo prodam po ugodni ceni. Telefon 041 256-625. 649 OSEM vrtnih aluminijastih stolov in mizico ter kosilnico Alpina, obnovljeno, prodam. Telefon 041 856-108. 695
Nikoli ni pravi čas, da se za vedno posloviš od nekoga, ki ti je blizu ..
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice in hčere
STANKE GREGORČIČ
(1946 - 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju uKc Ljubljana - oddelek Onit, sodelavcem Gorenja Slovenija in pogrebni službi Raj.
Žalujoči: hčerka Rosana in mama Pepca

PRODAM
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 do 120 kg, mesni tip, krmljene z domačo krmo, prodam. Telefon 031 839-090. š 56 PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 455-732.	Š 68
ČISTOKRVNEGA, mirnega burskega kozla, starega 2 leti, prodam. Telefon 031 753-595.	583
TRI telice sivke, od 200 do 420 kg, ena cika 220 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 61 PRAŠIČA, težkega 100 kg, krmljenega samo z domačo krmo, prodam. Telefon 031 328-990.	661
DVE telici simentalki, stari 4 mesece, prodam. Telefon (03) 5738-019. 677 TELIČKO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041 386-579. 692 BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 318-144. Š 72
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
POŠTENA, 52-letna ženska brez otrok želi spoznati moškega do 60 let ali več. Resno. Telefon 041 248-647; Agencija Alan. 703
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM natakarico ali študentko za delo v strežbi. Darko Turnšek, s..p., Dolharjeva 5, Celje, telefon 041 708-196. 602 IŠČEM delo v Celju in okolici: čiščenje, likanje, pospravljanje in druga gospodinjska dela. Telefon 041 857-309.	702
MASAŽO v Celju izvaja terapevtski in športni maser z 22-letnimi izkušnjami. Barbara Zupančič, s. p., Dunajska cesta 47, Ljubljana, naročila 040 774-411; www.masaza.net. n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MMii.iioiiitiilnl.coin
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.Š 832 DEBELE in suhe krave in telice, za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 47
I Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: |
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letnik 2011 ^^^^^ s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382-735. p VEČ nakladalk sena in otave, rinfuza, okolica Laškega, prodam. Telefon 031 748-020 .	619
SILAŽNE bale prodam. Telefon 5798-371.
688
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
696
n
RA
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Mateja Jazbec, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
g^KlAVt iV-frf t L
□3ZIED0ESÜD

Maturanti 4. b razreda Gimnazije Lava Šolskega centra Celje so imeli maturantski ples 22. januarja.
Sprednja vrsta z leve: Matjaž Vrešak, Lovro Gmajner, Uroš Cigljar, Luka Planinšek, Luka Čalasan Dorn, Blaž Pavič.
Prva vrsta: ravnateljica Marija Gubenšek Vezočnik, Lina Brajlih, Lucija Gajšek, Manca Suvajac, Maja Lorger, Katja Plaskan, razredničarka mag. Andreja Vipotnik Ravnak, Urška Marinčič, Alja Kosem, Manca Golčman, Sara Knez, Katja Videc.
Druga vrsta: Taja Zore, Anja Gologranc, Monika Galof, Tatjana Gradišnik, Lea Maria Drev, Kaja Čoh.
Zadnja vrsta: Gal Slemenšek, Luka Robida, Klemen Zagor-ščak, Klemen Kišek, Luka Romanic, Sebastijan Roš.
Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni in priimki vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslovu Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Več kot 200 cvetov
Cvetka Meznarič iz Dramelj, ki nas velikokrat preseneti s svojimi pekovskimi dobrotami, je našemu fotografu Andražu Purgu pokazala božični kaktus s kar okoli 200 cvetovi. Cvetka je tudi med tistimi poslušalci SNOP-a, ki komaj čakajo na 19. junij, ko bo piknik Katrce v Vojniku. Znova se bodo srečali SNOP-ovci, poslušalci skupnega nočnega programa radijskih postaj Slovenije, med katerimi je tudi Radio Celje.
SB, foto: GrupA
2. februarja je na svet prijokal Anej Flere mamici Esteri, očiju Benjaminu, sestrici Lari, babici Kseniji, dediju Darku, stricu Denisu, prababicam Evi in Ani ter pradedku Ediju.
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
FOTO TEDNA Foto: SHERPA
Na »ohcet« kar z avtobusom
Dinozaver v Tušu
Harmonika je pred dobrim tednom odmevala v Marijini vasi nad Jurklo-štrom, kjer sta v krogu najožjih praznovala 50 let skupnega življenja Roza-lija in Stanislav Vidic. 11. februarja je namreč minilo natančno pol stoletja, odkar sta prvič rekla usodni da. »Kot bi bilo včeraj, ko sva se vzela, tako hitro je minilo teh 50 let,« pravita zlatoporočenca.
Še ne 19-letna sta se Roza-lija in Stanislav spoznala v Lukovici, kjer sta pri takratnem Vodnem podjetju služila svoji prvi plači. Že po nekaj mesecih sta spoznala, da jima je usoda namenila skupno življenje, zato sta 11. februarja 1961 v Laškem dahnila »da«. Večkrat se pošalita, da si današnja mladina za pot k matičarju privošči limuzino, onadva pa sta si že takrat privoščila avtobus - ampak žal le kot potnika. Ljubezen je obrodila sadove in le dva dni pred Stanisla-vovim odhodom na služenje vojaškega roka se je marca isto leto rodila njuna hči Bernarda, 11 let kasneje pa še sin Srečko. Mož Stanislav je po prihodu iz vojske dobil delo v celjskem gozdnem gospodarstvu, tovornjak ga je tako po 35 letih dela pripeljal v zaslužen pokoj. Žena Rozalija je 12 let služila kruh v enoti
Tima Laško na Gračnici, po rojstvu sina pa je posvetila ves čas gospodinjskim opravilom. Skromnih je bilo teh skupnih 50 let, a z ljubeznijo in s skupnim veseljem sta premagala nemalo ovir.
Ob pomembnem jubileju in obisku najbližjih sta zakonca z iskrivimi očmi povedala, da sta se ravno vrnila s svojega prvega pravega medenega tedna, kajti pred 50 leti si tega nista mogla privoščiti in ne pozabita v šali povedati, da
sta se tudi v petek, na dan obletnico, peljala z avtobusom. Na vprašanje, kaj si ob tem jubileju najbolj želita, je njun odgovor enoglasen: »Zdravja ter čim več obiskov svojih najdražjih, saj nama vsak dan z dejanji povedo, da naju imajo zelo radi.« Ker bosta letos oba praznovala tudi 70 let, jima ob trojnem jubileju svojci iskreno čestitajo in jima želijo veliko sreče do biserne poroke.
SV