LOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-8667 Bs. Aires AÑO (Leto) VIII. BUENOS AIRES, 7. DE AGOSTO (avgusta) DE 1937 Núm. (Štev.) 31. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Nova politika Jugoslavije Takoj ko je 24. junija 1935. 1. prevzel vodstvo jugoslovanske zunanje politike, je dr. Stojadinovic sicer izjavil, da bo temelj jugoslovanske politike ostal tudi nadalje isti, to je, zveza z Malo antanto, Balkanskim sporazumom in s Francijo ter da bo jugoslovanska zunanja politika spoštovala mednarodne obveze ter se razvijala v duhu tistih načel, na katerih sloni Društvo narodov. Toda dr. Stojadinovic je ze tedaj dodal, da bo Jugoslavija jugoslovansko-italijanskih odnoša-jili, hkrati pa predstavlja izhodišče za ureditev splošnih razmer v srednji in v vzhodni Evropi. Pri sklepanju tega sporazuma, kakor tudi ob drugíli prilikah, je dr. Stojadinovic na jasen in odločen način poudarjal, da po njem stara jugoslovanska prijateljstva in zveze nikakor ne morejo biti omajane. Ta spora-zupm je bil sklenjen v trenotku, ko je bila mednarodna politična situacija do skrajne mere negotova, in je pomenil definitivno pomiritev Vzhodne Evrope, ki je bila že poprej pripravljena z jugoslovansko-bolgarskim dogovorom o večnem Kitajsko - japonska vojna KITAJCI POŠILJAJO ČETE PROTI SEVERU IN NJIHOVI GENERALI SE V NANKINGU POGAJAJO, KAKO BI SKUPNO _ NASTOPILI PROTI VPADNIKU — VOJNO NAVDUŠENJE NA JAPONSKEM skušala stopiti v zunanjo politične, ..,.,., ... „ , v • , \ ■ ■ , prijateljstvu, podpisana 'v Beogra- odnose z državami, s katerimi do- \ . . , , l x | tlej ni bila v prijateljstvu, ter da bo 2 njimi skušala skleniti pogodbe, ki naj bi končale to brezprijatelj- sko stanje. Mednarodna politika je bila v te- ku zadnjih dveh let, ki sta od tega casa pretekli, izredno meglena in je .........., Pogosto vodila do težkih zapletlja-! prijateljskiega sporazuma z Dolgan- du 24. januarja tek. leta. Dogovor o večnem prijateljstvu 1 z Bolgarijo je dobro izpolnil tisto vrzel, ki je bila nastala v medbal- j kanskih odnošajih, ko je Bolgari- i ja odklonila svoje sodelovanje v balkanskem sporazumu. S podpisom Že za časa prejšnjih konfliktov med Kitajsko in Japonsko smo imeli priliko ugotoviti, da je treba dogodke na Dajnem vzhodu meriti z drugačnimi merili nego dogodke v Evropi, že večkrat se je pripetilo, da so Japonci na kitajskih tleh klali kitajske vojščake in širili svojo posest na škodo kitajske oblasti, a sta vladi obeh držav vendarle vzdrževali diplomatične odnose in se potom svojih diplomatov razgovarjali, virati z letali, ki obstreljujejo transporte. Po kitajski zemlji gre val domoljubnega navdušenja, a vojno razpoloženje je zajelo tudi Japonce. Zastopniki vseh japonskih strank, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu, so sklenili podpreti politiko vlade v Severni Kitajski ter jo pozivajo, naj "temeljito" reši vpraša-. tam, katere prihajajo iz središča dežele, ter bodo te kazenske ukrepe začele brž izvajati, če bodo Kitajci le količkaj izzivali". Po japonskem pojmovanju je mogoče urediti razmerje s Kitajsko le tako, da morajo Kitajci mirno gledati, kako\jim tujec jemlje zemljo in kako se jim vsiljuje za gospodarja. Japonci so namreč že začeli gospodovati v Tientsinu in v Pekingu, in sicer prav oblastno. Vojaške pa-trole obiskujejo hiše ter uničujejo slike kitajskega narodnega prebu-ditelja Sunjatsena, slike maršala Čankajšeka in nacionalno kitajsko literaturo. Vse kar more Kitajce spominjati na to, da. so Kitajci, sku- nje odnosov z rumeno republiko. 1 šajo japonske okupacijske čete od-Kako si Japonci, ki so vpadli v tujo straniti. kako bi se taki in podobni "inciden- j zemlja, predstavljajo tako "téme-ti" poravnali. Mnogo hujši dogodki Ijito reševanje" odnosov, je v če-nego taki, ki bi v Evropi sprožili I trtek povedal pred zbornično prora- Jev in do nevarnosti za svetovni mir. Zaradi tega je Jugoslavija mo-rala takoj in odločno odbiti vsako Približevanje enemu izmed obeh velikih evropskih državnih blokov, ki sta se hotela, kakor je kazalo, izoblikovati; jugoslovanska zunanja I Politika je odločno vztrajala na poti neodvisnosti kakor od fašističnega, tako od protifašističnega bloka, in ,si je ohranila to neodvisnost tudi v trenutku, ko so koristi, ki bi JA imela, če bi se bila prislonila eni ali drugi skupini držav, zanjo Zelo vabljive. Zaradi tega stališča, jugoslovanske zunanje politike je inozemstvo Vcasi očital Stojadinovicu, da pre-Vela načela Društva narodov, zako-^'tost odnosov v mednarodnem živ-Jenju in je odklanjala silo kot v mednarodnih za.pletkih. ' ugoslavija je šla po poti odpovedi 0 skrajnih mej, ko je na vprašanje Velike Britanije, ki je branila ruštvo narodov v abesinskem v-Prašanju, izjavila, da bo srvojo celo-upno oboroženo silo dala na razpolago v obrambo ženevske ustano-Ve- Zaradi skupne meje z Italijo na *uhem in na morju je bilo to stali-Ce Jugoslavije zanjo zelo tvegano. T°da, čeprav je Jugoslavija bra-® a ^t svopjega podpisa pod pak-°m Društva narodov do skrajnih se jjfj dr. Sfcojadinovic ven-Uar trudil, da. najde osnovo za ju-jjoslovansko-italijanski sporazum, ** ko bi ga razmere omogočile. Ko 80 take' razmere nastale, se je 25. ^arca letošnjega leta podpisal spo-^um med Italijo in Jugoslavijo. a sporazum zagotavlja mir in var-tt0Bt na Jadranu in v neposrednih ; jo je Jugoslavija nadaljevala in dovršila ono balkansko politiko, ki jo je leta 1934. odločno začel kralj Aleksander I. in s katero so se za bodočnost onemogočile komplikacije na Balkanu, komplikacije, kakršnih se je bilo izza svetovne vojske vedno bati in ki bi se ne bile omejile samo na balkansko ozemlje. S tem sporazumom je bila končana žalostna doba stalnega nasprotovanja dveh balkanskih, dveh slovanskih, dveh bratskim narodov. Toda ti dve pogodbi nista edini uspeh nove jugoslovanske politike. Reči 'smemo, da so v zadnjem času zaradi odkritega, in jasnega stališča dr. Stojadinovica razčiščeni tudi francosko-jugoslovanski odnošaji. V razmerju med Francijo in Jugoslavijo sb realne sodbe zamenjale prejšnjo politično čustvenost, ki je ze- lo pogosto pretiravala medsebojne francosko-jugoslovanske obveze in je napak gledala na bistvo jugoslo-vansko-francoskega prijateljstva. Eno izmed najvažnejših točk v programu nove jugoslovanske politike predstavljajo prijateljski odnošaji med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Še nikoli doslej niso bili odnošaji Kraljevine do Velike Britanije tako ugodni, tako zelo prijateljski kakor v zadnjih dveh letih. To prijateljstvo, ki se je najbolj utrdilo v trenutku,' ko je nevarnost za svetovni mir bila največja, je za nekaj časa dovedlo tudi do zveze med Veliko Britanijo in Jugoslavijo v okviru takoimenova-ne sredozemne pogodbe. A tudi potem, ko je stanje, zaradi katerega se je bila ona pogodba sklenila, prenehalo in je bil sklenjeni dogovor odpovedan, je jugoslovansko prijateljstvo z Veliko Britanjio ostalo in je še nadalje važen, če ne najvaž-nejái činitelj v jugoslovanski zunanji politiki. Iz iste težnje, da razširi krog jugoslovanskih prijateljstev, se je dr. Stojadinovic trudil, da zgradi od-nošaje med Jugoslavijo in Nemčijo na temelju prijateljstva. O priliki nedavnega obiska nemškega ministra zunanjih zadev von Neu-ratha se je v medsebojnih razgovorih ugotvilo, da so jugoslovansko vojsko na življenje in smrt, pomenijo na Daljnem vzhodu le incidente. .. In tudi sedaj, ko so Japonci zasedli Peking in Tientsin, ko je padlo že nekoliko tisoč Kitajcev ter je bilo okrog 400 Japoncev ubitih in približno 1000 ranejnih, se v Toki-ju in Nankingu vprašujejo, ali bo vojna ali ne, čeprav za evropske pojme vojno stanje med obema državama že obstoja. Takrat pa izgleda, da bo vojna res v izbruhnila tudi tako, kakor to čunsko komisijo .vojni minister Su-gižama: "Ni rečeno", je dejal japonski minister, "da bodo mogle japonske posadke v Severni Kitajski ostati pri svojem sedanjem zadržanju; domenili, kaj in kako morajo nare-res je namreč, da se pripravljajo na ! diti, da vržejo iz svoje hiše oblast-kazenske ukrepe proti kitajskim če- ¡ nega tujca ? In Kitajci naj mirno gledajo vse to, če si nočejo nakopati "kazenskih ukrepov" japonske vojske, ki razpolaga z enim od najbolj modernih morilnih aparatov... Ali se bodo generali v Nankingu PREOKRET V ITALIJANSKI POLITIKI? NOV POSKUS ZBLIŽAN J A Z LONDONOM — VLJUDNA PISMA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV OBEH DRŽAV PRIPRAVLJAJO SESTANEK MED EDENOM IN CIANOM Izgleda, da je italijanska politika, ¡ ško-italijan^ko prijateljstvo" obno-reč na Daljnem vzhodu pojmujejo, j ki je še pred nedavnim kazala pro- j vilo? Angleži imajo mnogo denar Po dosedanjih vesteh je dovoljeno sklepati, da se kitajski generali takrat vendarle z večo resnobo pri-pravlajo na odpor. Razni veljaki, ki so se še pred nedavnim prerekali in borili med seboj, so se zbrali v Nankingu pii čankajšeku, najbolj v-plivnem kitajskem možu, in se po-I svetujejo, kaj in kako bi ukrenili. Vlaki so že začeli prevažati kitajske čete iz južnih krajev proti severu; Japonci utr jujeo svoje postojanke v Pekingu in Tientsinu ter skušajo zbiranje kitajske vojske o- ti Londonu jezno svoje zobe, zaprla ja in začeli so se s tako veliko ra-sedaj usta in jih zaokrožila v prija- čunarsko vnemo oboroževaiti, da je zen nasmeh. Mussolini, ki so gai bili razni Farinacciji nahujskali, da se je postavil v jezno pozo, odpoklical vse italijanske novinarje iz Anglije, angleškim poročevalcem pokazal vrata, začel demonstrativno utrjevali Pantellerijo ter pošiljati ojače-nja v Libijo, .58 je premislil. Sedel je k mizi in napisal ljubeznivo pismo novemu angleškemu ministrskemu predsedniku Chamberlainu. vsako tekmovanje v tem pogledu izključeno. Musso^nijevo pismo je Chamberlainu izročil poslanik Grandi. Cham-berlain je z gentlemenako vljudnostjo odpisal, da je Anglija zmerom pripravljena vzdrževati najboljše stike z Italijo, obenem pa je z di-plomatično previdnostjo naročil zuna® j emu ministru Edenu, naj pove, da se angleška politika zaradi tega nemški odnošaji polnoma redni in da veje v njih duh prijateljstva, ki izhaja iz zelo razvitih medsebojnih gospodarskih koristi. Ta obisk nemškega zunanjega ministra v Beogradu dne 8. junija tek. leta je obenem dal povoda, da se ugotovi eno-dušnost nemškega in jugoslovanskega presojanja mednarodnih političnih vprašanj, čeprav je Jugoslavija ob vsaki priliki, ko je Nemčija odpovedala katero izmed svojih obvez, sprejetih po versailleski mirovni pogodbi, izjavila, da se s tem 'ravnanjem ne strinja. V vrsto teh prizadevanj, da Jugoslavija pridobi čimveč in čim uplivnejših prijateljev, je treba šteti tudi obisk poljskega zunanjega ministra Becka 27. maja 1937. Čeprav Jugoslavija nima s Poljsko skupnih meja, more zbliževanje obeh držav samo koristiti Kraljevini na torišču mednarodne politike. Vsi se še dobro spominjamo dramatičnih zapletljajev, ki so tolikokrat grozili splošnemu miru v Ev- tako zavarovala pred onimi nevarnostmi, in ko je v veliki meri uredila notranje-politične razmere, je Jugoslavija s polno avtoriteto prevzela .vlogo en eizmed vodečih držav na jugovzhodu Evrope. Od tod postaja razumljivo dejstvo, da je Beograd v zadnjih dveh letih postal eno izmed najživahnejših diplomatskih evropskih središč, postal je mesto, h kateremu so vodila mnoga inozemska potovanja in iz katerega so prihajale mnoge koristne spodbude, ko je bilo treba pomirjevati razplamtele politične strasti in ohraniti mir na svetu. Obiski v Beogradu so bili mnogoštevilni in važni, delali pa so te obiske načelniki držav, ministrski predsedniki, zunanji ministri in dolga vrsta važnejših ali manj važnih mednarodnih politikov. Vsi ti obiskovalci so odnesli iz prestolnice živ vtis, da se Jugoslavija najskrbneje varuje mednarodnih zapletljajev in spopadov, a da hkrati najbudneje pazi na svoje lastne koristi in jih odločno brani. Ta dojem je bil pravi- ropi. Ko je utrdila svoj položaj na len in je za novo zunanjo politiko - Balkanu in v Osrednji Evropi in se Jugoslavije laskav. Kaj, ko bi se "tradicionalno angle- pisma ni prav nič spremenila. Italijanski ministrski predsednik je spet prijel za pero in napisal še eno pismo za gospoda Chamberlai-na, po čemer je dovoljeno sklepati, da ima res trdne namene ugladiti svojo sredozemno politiko tako, da se Angleži ne bodo na njej spotikali. Listi so polni ugibanj, kaj in kako bo, in napovedujejo, da se bosta v doglednem času sestala zunanja ministra obeh držav, ki bosta pripravila vse potrebno za sestanek šefov obeh vlad. Pišejo, da bosta Italija in Nemčija prenehali s svojim vmešavanjem v špansko državljansko vojno in da bo vse to razpršilo vse vojne nevarnosti, ki so se v zadnjem času zbirale nad Evropo. In morda se bo res zgodilo, da bodo nova pogajanja med Italijo in Anglijo obrodila boljši sad, nego je bil oni lanski piškaivi sredozemni sporazum. Prilike so sedaj pač drugačne, ker razpolaga angleška vlada z ogromnimi vsotami za oboroževanje in bo zato italijanska sprav-ljivost sorazmerno večja. Nov sporazum, temelječ na takih novih osnovah, bi res mogel pomeniti temeljito okrepitev miru v Evropi, ki je miru gotovo potrebna. JUTRI, v nedeljo, ob 4,30 pop.: „UCITELJICA" v Alsina 2832 STRANKE NA DELU Dočim sta kandidata "Concordan-ce" prirejala svoje volilne shode po deželi, kakor v provinci Mendozi, San Luisu, San Juanu, La Rio ji in Catamarki, sta radikalska in socialistična stranka imeli zborovanje v glavnem mestu. V petek pa sta se dr. Alvear in Mosca že v tretjič odpeljala na deželo. Posetila boste pro- j vinco Cordoba, kjer bosta v raznili krajih imeila volilne govore. V ponedeljek se pa. zopet vrneta v Buenos Aires. i , i.j ( ...,,. i 2.768.713 VOLILCEV Volilni imeniki so končani. Vpisanih je 'vsega 2.768.713 volilnih upravičencev. Skrutiniju bo predsedoval dr. Del Campillo. NOVO STRELIŠČE V novembru se otvori novo strelišče, ki se bo raztezalo med ulicami Blandengues, Quesada, Arroyo Whi-te in progo kordobske centralne železnice. Za to strelišče, v katerem bo prostora tudi za telovadbo in sport na prostem, je bilo investiranih 3.000.000 pesov. KUHARICE, BODITE PREVIDNE! Maria Fernandez, stara 20 let, u-službena v hiši štev. 1556, ulica Posadas, je pustila plinovo cev pri štedilniku odprto. Plin je kuharico o-mamil in zadušil. ŠPANSKI PARNIK "IBAI" ODPLUL Sodnik dr. Saúl M. Escobar, je odredil, da se dovoli španskemu parniku "Ibaiu", katerega je tukaj- ! šnja pomorska oblast že pred več meseci zadržala, odpluti. V ponedeljek je "Ibai", ki se je pred revolucijo imenoval "Cabo Quilates", zapustil pristanišče 'v smeri proti Meksiku. i ZAKON O ČASNIKARSTVU IN | TISKARNAH Provincialiia vlada v Sta. Fe je objavila zakon o časnikarstvu, ki omejuje svobodo tiska ter določa cenzuro in kazni. Enak predlog je OBČINSKI DOLG BUENOS AERESA V sredo se je pričelo s podpisovanjem za občinsko posojilo, ki ga je občina razpisala, v znesku 40 milijonov, da plača svoj zunanji dolg v dolarjih. Takoj prvi dan je bilo kritega črez polovico posojila, in sicer 20.044.800 pesov. To vsoto so podpisale 604 osebe. PRAZNIK 12. AVGUSTA Centro Popular Reconquista je poslal na izvršno oblast spomenico, v kateri prosi, da bi se dan 12. avgusta proglasil za državni praznik. To udruženje je pisalo tudi vsem guvernerjem, da bi njihovo prošnjo podprli. Y DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T .«uu DOCK SUD stavil v tukajšnjem senatu tudi Scriciiez Sorondo. Od vseh strani prihajajo protesti radi novega za- ¡ kona pokr. Santa Pe. ŠVEDSKI PARNIK BO VOZIL V BUENOS AIRES Z 10. septembrom bo pričel z redno vožnjo za Buenos Aires novi švedski potniški parnik "Colombia". PRILIKO JE IZRABIL Anibal Lopez Cot, star 27 let, ki je bil radi mnora v preiskovalnem zaporu, je bil nekaj bolan, pa so ga zato odpeljali v bolnišnico Alvear, da ga bodo zdravili. V nedeljo zvečer je zaprosil svojega stražnika Andresa Valverrdeja, da ga pusti po nekem opravilu v drug odelek, kar mu je stražnik tudi dovolil. Ko je ' pa preteklo že precej časa, nfe da bi ; se jetnik zopet vrnil, je šel stražnik pogledat, toda o Cotu že ni bilo ne duha ne sluha. Pobrisal jo je iz bolnišnice in izginil v noč. Predobri stražnik bo pa radi tega imel še sitnosti. Veliki zavod "RAMOS MEJIA" PREDSEDNIK JUSTO SE UDE LEŽI SLAVNOSTI V CORDOBI Prihodnji torek se slavnostno o-tvori nova vojaška letalska šola v Cordobi. Te slavnosti se na povabilo morn. ministra odeleži tudi državni predsednik Justo. Odpeljal se bo tja v letalu "Junker" ter se bo z istim letalom drugi dan zjutraj vrnil v Buenos Aires. "MAŠINICO" ZA IZDELOVANJE DENARJA SO PRODAJALI Ž'e pred dvemi leti smo pisali, kako so neki premeteni tički prodajali našim ljudem "čudežni stroj", s katerim je mogoče kar črez noč obogateti. Mnogo rojakov je nasedlo tem sleparjem. Policiji je bilo že dolgo znano, da se gotovi ljudje pečajo s tem sleparskim poslom in tudi imena nekaterih so ji bila znana, toda nobenega ni mogla prijeti, tako dobro so se znali skrivati pred roko pravice. Sedaj pa se je le posrečilo, da je enega dobila. Imenuje se Tomaž Babic. Star je 31 let ter je natakar po poklicu. Druga dva, se pa še skrivate. Toda tudi ta dva bosta sedaj kmalu padla policiji v roke.. Edeu od njiju je 46 Milan Savič, katerega tudi Slovenci dobro poznajo, saj je živel precej časa na Paternalu. Drugi je Emil Gnjatovic, star 36 let; ta možakar ima že razne grehe na 'vesti; sleparil je svoje bližnje že v Kanadi in v Južni Ameriki je svoj čas iskal kaline, ki bi se vjeli na "akcije" nekega severnoameriškega zlatega rudnika. Kolikor je do sedaj znano, &o bili na ta način osieparjeni sledeči: Tomaž Mihalič, za 600 pesov, Valentin Paniček, za 1.500, Velimir Kosano-vič, za 300, Jakob Herbat, za 2.060, in Josip Sekelt, za 750 pesov. Razen teh navedenih je bil za več tisoč pe-sičkov oskubljen tudi neki naš rojak, katerega ime pa ne bomo izdali. GROZNA NESREČA PRI DELU V ponedeljek zjutraj se je zgodila velika nesreča. Zidarska delavca, ki sta delala pri novi stavbi v ulici OBJAVE KR. POSLANIŠTVA CÉKVENI VESTNIK Kr. Jugoslovansko poslaništvo, poziva, da se pri njem zglase sledeči izseljenci: Franjo Malnar iz Zelina, štev. 5. Dospel je v Argentino 1929 ieta. Išče ga njegova žena Ivka. Antun Miličic, sin pokojnega Viška, iz Trstenika, občina Janjina, na Peljescu. Aleksij Vuksanovic, mehanik. Stevan Tandara, rodom iz Livan in kateremu je sedaj 64 let. Prišel je v Argentino 1903 leta. Če bi pa kdo naših rojakov vedel za naslov od katerega zgoraj imenovanih, je tudi naprošen, da ga sporoči nagemu poslaništvu, ulica Charcas 1705 — Buenos Aires. ZAHVALA Odbor SDD. Triglav mi je daroval svoto $ 84.30 kot pomoč za pogrebne stroške mojega rajnega moža Est. Sila. Najiskrenejša zahvala vsem, ki so v ta namen prispevali in mi tako pripomogli v hudi stiski. Vse priznanje pa gre društvu Triglav, ki se je nesebično potrudilo zame. S tem je naše društvo v Rosariu pokazalo, da pomaga vsakemu, ki je v stiski in potrebi. Še enkrat vsme najlepša hvala! Marija Sila. Lavalle 1631, sta našla pri tem delu strašno smrt. Bila sta to 38-let-ni Nicolás Foto in 31-letni Demetrio Stillaco. Utrgalo se je dvigalo za materijal, podrlo grušt, na katerem sta delala imenovana zidarja, in Foto je nesrečno padel, da se je ubil, na Stillaca pa je padel materijal in ga pokopal. 8. aug. ob 10 uri maša na Avell. za Simona Melinc. Molitev ob 4 uri na Paternalu. 15. aug. maša na Paternalu za nadkofa A. B. Jegliča. Molitev na Paternalu. 10. avgusta je god mučenca sv. Lavrencija. Med Španci je ta svetnik zelo češčen, posebno v Eskori-alu, nekdanji kraljevski letni pre-stolici, kjer je veličastni grad zgrajen v obliki ražnja. Sv. Lovrenc je namreč umrl mučeniške smrti pečen na ražnju. Šagro na Saavedri smo lepo praznovali. Pevci so prekrasno zapeli, štruklji so bili pa tudi prav izborni. Nekatere gospodinje so pa menda bile v skrbeh, da štrukljev ne bi več speči znale, zato pa iz nekaterih družin tudi nikogar ni bilo na cerkveno slavesnost... Pa je bila vseeno vdeležba zadovoljiva. 15. avgusta pa le nikar ne pozabite na našega velikega, učitelja in narodnega buditlja nadškofa Antona Bonaventura Jegliča. Ob 10 uri! Hladnik Janez. < t ZOBOZDRAVNIKA • I Dra. Samoilovič de Falicov !¡ ;; in Dr. Feliks Falicov < > Sprejemata od 10 do 12 in od ¡ ¡ 15—20 ure «> DONATO ALVAREZ 2181 J \ D. T. by - i723 EXPRESO "GORIZIA" MIZARSKA DELAVNICA JONKE & FERJANčič Izdeluje vsa v stroko spadajoča dela. Zaloga panjev žni-daršičevega sistema. — Delo prvovrstno. — Cene nizke. RIO CEBALLOS, S. de Córdoba VENEREAS % ZDRAVNIKI SPECIJALI8TI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vaeh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (9.141 KOtA: Kronifni izpahi, mozoljčki. Izpa danie lai. Ultravioletni žarki. ZLATO ftILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA" 8TBKOST: Hitra regeneracij« ivi nrof CirureMijn. MVfiNE BOLEZNI: Nevrastema, izguba «rvnmtnn in Sibkoat. REVMATTZBM- kila. naduha, gota, ilb-kont srca zdravimo po modernem nem Skem načinu. PLXC6A: Kaielj, Šibka pljuča. ÍET.ODEO; npndel. raiirieni. k:«line, tei ka prebava, bruhanje, rane. ÍREVA: colitis, razSirjenj«, kronična za ppka. ORLO NOS, U8EBA, vnetje, polipi: brei operacije ln bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— n° teden. Nai zavod s svollml modernimi napravami ln z izvrstnimi SPTirciJALISTT le •din- te vrste v Argentini. — Leienlf cajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanj«. P'"? Once Pivadavia 3070 Od 9- 21 ob nedeljah od 8—12 Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samó pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko se je cena znatno znffiala. DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele sveta, izvršujte samó potom BANCO GERMANICO. ŠTEVILNO ÜRADNISTVO VASE NARODNOSTI Vam je ▼ jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANIKO najboljše posluženi. Obiščite nas in prepričali se boste! Uradne ure: ob delavnikih od 8 1(2 zjutraj do 7. zvečer, ob sobotah od 8 1)2 do 12 1(2. FRANC LOJK Galle VUJLAROEIi 1476 U. T. 54 Darwin 5172 ln 2094 KROJAČNICA "GORICA" Vam nudi vsakovrstno blago za obleko ln povrnile po najnižjih cenah Delo prvofltno. Se priporoča rojakom FRANC LEBAN Warnes 2191 Buenos Aires IZKUŠENA BABICA ANA CHRPOVA Diplomirana v Pragi in v Buenos Airesu z mnogo letno prakso v bolnici Rawson Vsem slovenskim materam vedno na razpolago in za malo plačo ENTRE RIOS 621 V. T. 88 Mayo 8182 Reklamo» c?na .JA^IE. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Buenos Aires Vesti iz organizacij ca:central europea 469 5 AN MARTIN 469 Dr. J. HAHN Zdravnik bolnišnice Durand ■ Notranje bolezni — Pljuča — Katar — Jetika — Naduha — Srce Ženske bolezni — Neredno perilo — Vnetje in slabokrvnost. Ultravioletični žarki Nizko plačevanje na tedenske obroke Sprejema od 3 do 8 ure zvečer TUCUMAN 2729 esq. Pueyrredón u. t. 4? cuyo tboi v dvorani ÜL. ALSINA 2832, BUENOS AIRES (blizu Plaza Once) in na kateri se uprizori prelepa trodejanka Daria NiccodemiJa: 'UČITELJICA" Genljiva zgodba nezakonske matere, izpod peresa svetovno-znanega dramaturga, kateri je tudi avtor "Scampola", igre, ki je lani na našem odru Žela izreden uspeh. LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. Kabino za gotovimo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah Osebe Filip pl. Blagaj, posestnik, graščak in župan .................... Karlo Tišlar Jakob Brdin, posestnik ......• •.......... Martin Keber Vohán, policijski svetnik ................. Lojze Brajnik Sluga .................................. Gustav Dečman Marija Svetina, učiteljica................. Jelai Novinčeva Šolska ravnateljica ...........>.......... Rozina Nanutova Klopčič, šolski sluga................Ivan Berginc Liza, učiteljica .......................... Dana Mozetičeva Anica .................................. Olga Laknerjeva Šolarke. Začetek točno ob 4.30 popoldne. I Po igri: PROSTA ZABAVA s PLESOM m CVETLIČNIM VALČKOM K udeležbi vljudno vabi vse rojake Odbor. DOMAČA ZABAVA V PRID ŠOLE Slovensko prosvetno društvo priredi dne 15. avgusta ob 4 uri pop. lepo domačo zabavo s petjem v prid slovenske šole na Paternalu. Na tej zabavi bo društvo razdelilo večjo število šolskih knjig med vse otroke, ki bodo prisotni v spremstvu «taršev. Dolžnost nas vseh je, cla podpre- ; '»o edino slovensko šolo. Zato pri- ; dite vsi 1 Vljudno vabimo cenj. rojakinje in rojake na prireditev, ki se bo vršila V NEDELJO 8. AVGUSTA 1937. Jutri bomo videli « II v • , I • • » Uciteljico Vsi oni, ki se lani niso mogli pre-čuditi Scampolu, so .sedaj kakor na trnju: ali bo tudi Niccodemijeva "UČITELJICA" tako lepa, tako zanimiva, tako privlačna, kakor je bil Scampolo? Ni naša navadal pretiravati v nobenem oziru, ampak z mirno vestjo lahko zagotovimo, da "UČITELJICA" v marsikaterem prizoru še prekaša "Scampolo" in smo zato več ko gotovi, da bo prav tako in še bolj ugajala. Vsem, ki se j prireditve udeležijo, se obeta res lep užitek. Ker je Taborov dramski odsek na dobrem glasu zaradi svojih resnih prizadevanj, je za jutrišnjo prireditev prav mnogo zanimanja. Tudi g. poslanik dr. Izidor Cankar je obljubil, da jo bo počastil s svojo navzočnostjo. Prireditev prične ob 4. in pol popoldne in vršila se bo v znani dvorani ul. Alsina 2832, blizu trga Plaza Once, jutri v nedeljo 8. avgusta. Nasvidenje/ ODBOR TABORA. IZGUBLJENI RAJ" 'In kaj je bilo v njej? — Dvorjan- Ofroci Slovenske šole na Paterna- ke kakor tudi palčki nagajivčki lu uprizore dne 22. avgusta popol- -¡e norčujejo iz njiju. Zapravili sta dne ob 4 uri, v dvorani "Centro Ar- raj! RADIO URA S prvo nedeljo prihodnjega me-seca se bo zopet pričelo s slovanskim Petjem na x-adio. O tem bomo obširne poročali v prihodnji številki. ZOPET SE JE VRNIL Pred časom smo* poročali, da je i'adi družinskih razmer odpotoval v Mackenuo, tajnik SPD. 1. in član konsorcije S. L. Ta teden pa se je v'rnil ter bo zopet prevzel svoje ^esto. Dobrodošel! IZ LOME NEGRE l^ne 24. julija sta se poročila An-tou Stuler, doma iz Radovic pri Metliki in Amalija Žlemberger, do-111)1 in Nemške vasi pri Trebnjem. Priči sta bila Jože Vuksinič in Ci-žlemberger, kumovala pa sta ^°že Mežnaršič in Marice Mežnar-Svatba se je vršila ob velikem stevilu povabljenih sorodnikov in ^'jateljev na nevestinem domu. Bilo srečno! j Vodnik, potom katerega Lahko najdeš dvorano v ulici Acevedo 1353, kjer se bo vršila' prireditev. bosta, najudobnejše življenje, vse bo koj osvojila vsa srca, in ji boste jima na razpolago, poleg tega bosta sledili z zanimanjem do konca, podučeni o dvornih šegah in obre- ¡ Ker je nastop naših otrok zdru-dlh. 1'rve dneve po preselitvi na žen z velikimi stroški, smo prepri-grad, sta bili srečni in zadovoljni, čani, da udeleženci bodo znali to Polagoma se opaža, da to življenje ' vpoštevati ter nas bodo po možno-ni z« hjigU, pa tudi ženska rado- I sti gmotno podprli, za kar se toplo vednost se oglasi, dokler ju spak priporoča. ne premoti, da pogledati v skledo. I Odbor šolskega Društva. Skupina otrok in gojencev, ki bodo nastopili na šolski prireditvi 22. avgusta menio" zanimivo in podučljivo igro-trodejanko "Izgubljeni raj". Mati in hčerka se naveličati večnega dela in trpljenja na kmetih. Hrepenita po raju-paradižu. Kraljica ju usliši ter povabi obe na grad pod pogojem, da. nikdar ne pogledati v pokrito skledo, katera bo sítala pri vsaki jedi na mizi. Dalje živeli Revež naj ostane v svoji bajti in v zadovoljnem delu naj išče sreče. Igra je prepletena s komičnimi prizori. Nastopi kraljica s svojimi dvorjankaini v prekrasnih oblekah pred kateremi bodo plesale naše male baletke, pa tudi palčki nagajivčki nas obiščejo. Prepričani smo, da si bo igra ta- SMRTNA KOSA Po dvajsetih dneh mučne bolezni je dne 24. julija preminula na, A-vellanedi Oretta N. Klun stara šele 5 let. Po njej žalujejo starši Lojze in Franica roj. Brezovec ter strica Ivan in Boško, teta Angela in IZ MONTEVIDEA Montevideo, dne 5. avgusta 1937. Naša društva se prav marljivoi gibljejo. Deluje se odločno na to, da se "Zajednica" in "Bratstvo" zdru-Milka ter sestrične Adelija, in Neli- : žita v eno samo močno društvo, kar bi bilo vsekakor želeti. Pri "Bratstvu" je vsak večer, posebno ob sobotah in nedeljah, zelo živahno. Pri "Zajednici" imajo redno vsakih 14 dni čajanko. Naših Slovencev je pri teh bratskih prireditvah tudi vedno v čednem številu, iz česar smemo sklepati na dobre odnošaje med vsemi našimi Jugoslovani. Tudi naša jugoslovanska radioura skrbi, da se to vzajemno sodelovanje in Poleg naslova na ovitku imate vsi bratsko razpoloženje čim bolj po- da. ,v _a* Naše najiskrenejše sožalje! RADI ODHODA V DOMOVINO prodam harmoniko štirivrstno, trikrat uglašeno, znamke "Lubas". Interesanti naj se obrnejo po informacije na uredništvo lista. PAZITE NA ŠTEVILKE NASLOVA POLEG označeno do kdaj imate poravnano naročnino. Pr,va številka pomeni dan, druga mesec in tretja, leto. To naj bo obenem tudi opomin, da kadar potee naročnina, jo je treba obnoviti, ker drugače, bo vsak razu- globi. Pri slovenskih čajankah, zadnja je bila preteklo nedeljo, je ve¿ dno več ljudi, tako da so novi prostori kai tesni. Kakšne pa gospodarske razmere med našimi kolonisti? Ne more- mel, da ne gre. Nihče ne mara, da mo nič kaj prav dobrega povedati, bi mu list ustavili, vendar smo v to ' Moški s kmetov so veliki reževi. prisiljeni, če se vsak sam ne zaveda j če sploh dobijo zaposlitev v mestu svoje dolžnosti. Izdajanje lista je j samem, se pa morajo zadovoljiti z draga reč in če bi uprava ne skr- ¡ najslabšimi mezdami, če gredó na bela, da se točno plačuje naročnina ' deželo, živijo prav pasje življenje: bi kmalu ne imeli lista. Tega pa ! v kočah iz blata spijo na tleh, vsa-gotovo nihe ne želi. Zato ,vsi točni. bodimo ¡ ki dan "pučero" in na pol sirov kos NOVI NAROČNIKI Bensa, Andrej, Marija Krpan, A-lojzija Rogelja, Ema Rogelja in A-lojz Klun. Naročniki in naročnice 1 S tem mesecem smo pričeli z nabiranjem novih naročnikov. Kjerkoli pridete v stike s svojimi prijatelji in znanci, vprašajte, če imajo naročen S. L. Par številk pošljemo vsakemu brezplačno na ogled. Če bo dober odmev v tej kampanji bomo izdajali list tudi vsako peto soboto na osmih straneh in če le mogoče ,vsak mesec enkrat z literarno prilogo iz našega izseljeskega življenja. Doslej so prijavili po dva naroč-ka Keber Cvetko in Milan Lozej ter enega Ivan Klun. ; mesa "asado" in 15 urugvajskili pe-sov na mesec. Družine doma pa čakajo zaman na podpore iz Amerike. Koliko tragike povzroča izseljeni-štvo našim razbitim družinam! 0-brtnikom, ki so že več let tu, gre še dobro, a zlatih časov že davno ni več. Tudi ženske so po večini preskrbljene, kar jih je iz prejšnjih boljših časov, a na novo prihajajočim ne cvetó več rožice. V zadnjem času se posebno starejši ljudje močno vračajo v domovino. A še marsikdo drugi bi rad zapustil Ameriko, a nima potrebnih sredstev. Dopfisnik. v vsako izseljensko hišo "Slovenski list" KROJAČNICA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Rio Bamba 879 — Bs. Aires t DRUŠTVO 'TABOR" Paz Soldán 4924 BUENOS AIRES (La Paternal) Slovenci doma in po svetu ZA VODOVOD V MOKRONOGU Tehnični oddelek banske uprave je že 1. 1933 izdelal splošni načrt vovoda za Mokronog in okolico, ki ga je banska uprava potrdila, pri čemer znašajo proračunski stroški okrog 1,500.000 Din. Po tem načrtu bi se oskrboval vodovod z vodo iz studencev "v Bezgovici", v dolini nad Gorenjo vasjo. Ti studenci imajo tudi ob izredni suši zadostno količino vode. Ker se je pa ugotovilo, da izvira severozahodno nad temi studenci pod vasjo Bačje izvir "Stara voda", ki je najbrž v podzemski zvezi s spodnjimi izviri, je treba tako spodnji kakor tudi zgornji izvir odkopati zato, da se točno dožene mesto izvira. Nadalje bo treba ugotoviti z barvanjem ali v resnici obstoja podzemska zveza med zgornjim in spodnjimi izviri. Da bo to mogoče izvršiti, je odredila bančna uprava, da občina Mokronog dobi potrebni prispevek in da izvrši ta predhodna dela, ki so potrebna za pristopitev k izdelavi podrobnega načrta za vodovod. ODKRITJE SPOMINSKIH PLOŠČ KRALJU UJEDINITELJU V LJUBLJANI V Ljubljani sta bili odkriti marmornati spominski plošči blagopo-kojnemu kralju Aleksandru I. Uedi-nitelju, in sicer na osnovnih šolah na Barju in na Grabnu. Odkritje se je v obeh primerih izvršilo zelo svečano ob številni udeležbi občinstva, šolarjev, nacionalnih društev in zastopnikov civilnih in vojaških oblastev. Pobudo za obe lepi prireditvi je dala Narodna odbrana. NAJSTAREJŠA SLOVENSKA LIPA Najstarejša slovenska lipa se nahaja sredi rožanskega Še nt Jakoba na Koroškem. V obsegu ji je okrog 10 metrov, dolžina v premeru pa dobrih 6 metrov. Nedavno je častitljivo drevo, ki je najlepši o-kras rožanske vasice pod Golico, ogledoval neki učenjak in ji je določil starost nad 800 let. Njeno deblo je votlo in 'V votlini je prostora za 15 oseb. Lipa še vsako leto čvrsto poganja. DVE MILIJARDI LITROV MLEKA pridobe vsako leto v Jugoslaviji. To so ugotovili v Zagrebu na ustanovnem občnem zboru mlekarskega združenja za savsko banovino. Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, sploSno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultortjem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAOtTIRRK-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pl.lučah, obl. stih jetrah, žalortcM, iióevju Itd. Za bolnike iz notranjosti Imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moSke) s posteljami. Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismnnlm potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 IN NAJMODERNEJŠO BOLNIŠ NICO V JUGOSLAVIJI Blizu Maksimira v Zagrebu grade veliko, moderno bolnišnico, ki bo največja in najmodernejša v Jugoslaviji. Pod streho so že glavno poslopje in tri stranska. Gradbeni stroški bodo znašali kot se računa okrog 40 milijonov dinarjev. Bolnišnica bo imela 800 postelj. V Ljubljani pa se za novo bolnišnico zaman borimo. V ŠKAF VRELEGA LUGA JE PADEL Marija Smole v Mariboru je bila zaposlena pri perilu, drva pa ji je donašala v pralnico iz drvarnice njena mala hčerka Hedviga. Pri tem poslu pa je otrok nesrečno padel v škaf vrelega luga ter je zadobil strašne opekline. Mati je svojo hčerko takoj odnesla v bolnišnico, kjer pa ji niso mogli več pomagati. Po nekaj urah trpljenja je izdihnila. SOKOLSKI DOM OBMETALI Z JAJCI Neznani zlikovci so obmetali z jajci pročelje novozgrajenega So-kolsekaga doma v Št. Petru v Savinjski dolini. Ta dom bo letos slavnostno otvorjen in je posvečen spominu kralja Aleksandra I. Ue-dinitelja. Kolikor je znano, je orož-ništvo uvedlo stroge poizvedbe in je pričakovati,. da bodo krivci tudi prav kmalu izsledeni. SIROVEŽI NE PUŠČAJO PRI MIRU NITI GROBOV Ob obletnici smrti dr. Gregorja Žerjava, je bil položen na ljubljanskem pokopališču na grob tega velikega narodnega voditelja lep venec s trakovi v državnih barvah. Neznani siroveži so porabili opoldanske ure, ko na pokopališču ni 6koro nič ljudi, da so oba trakova zažgali. Naj je bilo dejanje namenjeno trakovoma kot takima ali pa grobu, v obeh slučajih je vredno stroge obsodbe in priča o grozni po-sirovelosti storilcev. UMRLA ZARADI SPLAVA Prejšnji mesec se je dogodil v Mariboru zopet en smrten slučaj, ki je pripravil državno pravdništvo do tega, da je posvetilo pojavu te ¡bele kuge ,več pažnje. V sanatoriju v Tomšičevem drevoredu je umrla 27 letna tekstilna delavka Marija Orozel. Bila je prepeljana v omenjeno zdravilišče zaradi silnih bolečin v trebuhu, ki so bile posledica splava. Državno tožilstvo je odredilo ogled trupla, obenem pa teče preiskava, kdo je izvršil prepovedan poseg, ki je zahteval življenje mlade žene. 600 RUDARJEV STAVKA Stavkati je začelo 600 rudarjev, zaposlenih pri boksitni družbi Continental v Drnišu. Rudarji so dober teden poprej stavili družbi zahtevo, da se jim povišajo mezde za 301%, a družba je njihove zahteve odklonila. V Drniš so odpotovali zastopniki splitske Delavske zbornice in rudarske inšpekcije, da posredujejo v sporu. NADEBUDNI MLADENIČI Sodišče v Sneboyganu je obsodilo tri mlade slovenske fante na težke zaporne kazni zaradi več roparskih napadov. Henry Štempihar, star 21 let, je bil obsojen na štiri ! do 30 let ječe, njegov 17-letni brat Rudolf na tri do pet let in 22-letni Stanley Jakovec na eno do petih let. UMRLI ROJAKI V SEVERNI AMERIKI Pittsburgh, Pa. — Lojze Kos, star 45 let, je podlegel težkim telesnim poškodbam, ki jih je dobil pri delu v tovarni. Doma je bil iz Šenčurja na Gorenjskem, v Ameriko je prišel še pred vojno in umrl je samec. — Dalje je umrla po kratki bolezni Antonija Mežnar, stara 46 let in rojena v Ljubljani. Tu zapušča moža in sedem otrok, v Farrellu, Pa., pa očeta. — V Sharpsburgu, Pa., je umrla Marija Lakner, stara 66 let in vdova, ki zapušča sina in hčer. Library, Pa., je umrl Rude Dolenc. Ubil ga je elelftričen tok, ko je delal v premogovniku, kjer je bil j zaposlen. Tu je umrla tudi petletna Jeni Jerman, bila je operirana radi bezgavk, ki pa operacije ni prestala. Cleveland. — Tudi je umrl Luis Pate, doma iz Repčega pri Treb-nju na Dolenjskem. Zapušča ženo in dva otroka, v starem kraju pa mater, brata in sestro. Barberton, O. — Dne 19. junija je tu preminul dUbro znani rojak Ivan Fidel, ki je bil doma iz Nove Sušice pri Št. Petru na Krasu. JUGOSLOVANSKA STROKOVNA ZVEZA Zadnjo nedeljo v junijo se je vršil v Ljubljani v Delavski zbornici ob lepi udeležbi delegatov z vse dežele in članstva občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, ki so mu prisostvovali tudi nekateri inteli-genti, simpatizerji te strokovne organizacije^ Ob^tii, .zbpr je. yodU načelnik g. Srečko Žumer, ki je imel obširen govor, v katerem je definiral stališče Jugoslovanske strokovne zveze do raznih sodobnih vprašanj. Predvsem je ugotovil, da so delovni sloji danes na tleh in da kapitalizem izrablja ljudsko gospodarsko stisko v svojo korist. Današnja industrija se ne vse načine izo-giblje izvajanju socialnih zakonov. Nekrščanski ustroj človeške družbe je povzročil moderni kapitalizem, gospodarsko ubožanje delovnih slojev pa ima tudi v duhovnem oziru hude posledice. Govornik je odločno poudaril, da je jugoslovanska strokovna zveza odločno za programe obeh znamenitih okrožnic, to je Leonove "Rerum novarum" in Pije-ve "Quadragesimo anno". Govornik je tudi preciziral stališče Jugoslovanske strokovne zveze do Zveze združenih delavcev. Zadnjo organizacijo smatra govornik zgrajeno na podlagi stransko-palitičnili .vidikov. Naglasil je krepko voljo Jugoslovanske strokovne zveze, naj nadaljuje svojo pot v duhu programa dr. Jan. Ev. Kreka. Sledila so razna druga poročila ter je bila sprejeta resolucija, ki v šestih točkah naglaša stališče Jugoslovanske strokovne zveze do sodobnih socialnih vprašanj. Delegati so poudarjali tudi zahtevo, naj se razpišejo svobodne volitve v delavske socialne in zaščitne ustanove. V načelstvo so bili izvoljeni: Jože Gostinčar, Srečko Žumer, Franco Velkavrh, Tone Fajfar, Mavricij Bore. Ignacij Nagode. Gašpar Štibelj in Matija Koprive, dalje namestniki ter nadzorniki. Občni zbor je tudi naglaša] važnost delavskega tiska. V ZAGREBU GRADE NAJVEČJO SMRTNE KAZNI RADI ŠIRJENJA LETAKOV Kakor poroča "Giustizia e Liberta", ki izhaja v Parizu, so ka.rabi-nerji aretirali trgovca Palmierija, njegovo ženo, tri brate Sciarre, študenta Robotija ter več delavcev, ker da so širili med delavstvom letake, ki so poživljali, naj se pozivu kot "dobrovljci" za Španoijo né odzovejo. Imenovani so bili že pred safiiščem ter so bili trgovec Palmie-ri in bratje Sciarre obsojeni na smrt ter tudi že ustreljeni. RoJjoti je dobil dve leta zapora, Palinjeri-jeva žena po eno leto. SLOVENSKE IN HRVATSKE PESMI NA EVHARISTIČNEM KONGRESU Prvo nedeljo julija se je vfšil vt Lovrani v reški škofiji evliaristiehF kongres. Na ta kongres je prišlo tudi veliko naših ljudi iz Istre, Hrvatov in Slovencev. Po dolgih letih se je zopet slišalo med procesijo tudi slovensko in hrvatsko petje. OČE IN SIN OBSOJENA NA SMRT ™ V Malem Mlunu pri Buzetu, v Istri, sta bila 14. januarja lanskega leta v svojem stanovanju, umorjena Josip Prukar, star 55 let, in njegova žena Marija, stara 38 let. Kot osumljenci so bili aretirani : Vivoda Mate, star 60 let, njegov sin Josip, star 27 let, Bajok Viktor, 23 let, Katarina Vivoda, roj. Prukar in Prukar Marija, vdova Bajok. Sedaj se je vršila pred sodiščem v Kopru razprava ter so bili Vivoda Mate in njegov sio radi roparskega umora obsojena na smrt. Bajok Viktor, ki je bil na straži ter za to dobil 100 lir, je bil obsojen na 30 let ječe, Marija Vivoda na 1 leto in pol, dočim sta bili Marija Bajok in Katarina Vivoda radi pomankanja dokazov oproščene. Ta roparski umor je provzro-9\\i med tamošnjim prebivalstvom veliko nevoljo, ker je s tem ta miren kraj prišel na slab glas. NAŠI POKOJNIKI V Bakru je umrl kompozitor in kapelnik Artur Gervajs, oče pesnika Draga Gervajsa, star 60 let. V Tolminu je umrla Marija Rejec, mati naših znanih emigrantov, Alberte in Maksa Rejec. V Svetinjah, 'v Jugoslaviji je umrl šolski upravitelj, Jazbec Ludvik, star komaj 30 let in doma iz Svetega pri Komnu. Zapušča mlado ženo in šele dobro leto staro hčerkico ter starše, ki svojega, sina niso videli, odkar je zapustil naše kraje, pač pa so ga videli mrtvega ter ga spremili na zadnji poti. V Ilirski Bistrici pa sta umrla Frančiška Benigar, žena zadnjega trnovskega, župana in dolgoletni ječar Pavšek. Vsem prizadetim naše sožalje. POSEBNO STROGA KONTROLA ZA LETOŠNJI PRVI MAJ Trst, junija 1937. — Letošnji prvi maj so oblasti prepovedale obhajati na kakršenkoli način. Zato so posebni fašistični oddelki kot tudi ka-rabinjerji in drugi organi javne varnosti kar najstrožje pazili na to, da so vsa podjetja obratovala in bili pri delu vsi delavci. Posebno strogo nadzorstvo so vršili po deželi, med malimi obrtniki in kmeti, malimi zidarskimi mojstri in sploh pováfrd, kjer je bilo na prostem kakšno delo v teku. V tržaških ladjedelnicah je bilo nadzorstvo pomnoženo, ponoči pa so bile zastražene s 50 možmi. Toda kljub straži je zjutraj vihrala na najvišjem žerjavp antifašistična zastava. Zastraženo pa je bilo tako dobro, da se je zjutraj izrazil poveljnik straže, da dotični, ki je uspel razobesiti zastavo pri tolikih možeh ne zasluži kazui, pač pa pošteno nagrado! Posebno dot^ro zastražena pa je bila meja, vsi organi civilni in uniformirani so bili alarmirani in vse QUILMES BOCK Mi Franjo Huspaor FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA Vam nudi najjboljša zdravila po nizki ceni, kakor tudi bree-plačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOBOttENI' Najbolj« ln najtraJnejU spomin je lepa ln dobro Izdelana povečana slika, ki Vam Jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene c velikim popustom s o žirom na številno slovensko kUJentelo. Pofitne slike od f 6.— dalj« ducat. Obličete nas lahko viti dan od osmih zvečer, tudi oh sobotah. — Ne poiabltl: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2679 Tele'on: 59-0522 Bs. Aire« je moralo biti zaposleno. Vendar ni bilo nikakih posebnih posledic, razen 9 aretacij v Divači in okilici, od katerih pa sta dva že na. svobodi. ŠESTNAJST ARETACIJ RADI NASILSTVA Št. Peter na: Krasu, junija 1937. — V Šembijah so aretirali 16 mla-deničev domačinov, ki so bili ovaje-ni karabinjerjem radi nasilstva nad Tiekim dekletom. Vseh šestnajst are-tiraneev so odvedli v reške zapore, kjer čakajo na zasluženo kazen. — To je prav za prav redek dogodek med našim ljudstvom. SAMOMOR PREMOŽNEGA POSESTNIKA V Dolgem Brdu pri Mlinšah, onstran Vač, je izvršil samomor premožni posestnik France Kokole. Ko-koletovi imajo veliko posestvo in posebno prostrane gozdove. Kokole se je zaradi tega mnogo bavil z lesno trgovino. Med vojno je bil gospodar Kokole na fronti ranjeni dobil je kroglo v glavo, vendar je ostal živ in na videz zdrav. Le včasih je .tožil o bolečinah v glavi. Kakih motenj v razumu ni bilo videti. Da je pred dnevi izvršil samomor, pa je verjetno v zvezi s to poškodbo. Ko so bili otroci na polju pri delu, je Kokole sedel doma za mizo in nekaj pisa.l Tedaj ga je obiskal so-.sed in mu dejal, da piše testament, •češ, da je sit življenja. Sosed je kajpada mislil, da se Kokole šali. Po njegovem odhodu pa je kmalu' Kokole izvršil samomr. Legel je na postijo in si pognal iz revolverja kroglo v glavo. Na mizi je ležal ^dokončan testament. Pokojni Kokole zapušča 9 otrok. ¡¡Velika moderna krojačnica' HERMINIO BIDINOST Ex cortador de el Jokey i < > ii i Če hočeš biti brezhibno in < > elegantno oblečen, prepričaj ° se sam. AV. SAN MARTIN 1544 Buenos Airea < * SMRT V POŽIRALNIKU V okolici Logatca se je pred nekaj tedni dogodila smrtna nesreča: mlado dekletce je padlo v požiralnik Jačko. Ta požiralnik je banska uprava lani očistila in tudi posekala grmovje in drevje, ki je raslo okrog njega. Kmetje so tedaj zahtevali, da bi požiralnik tudi zavarovali s škarpo, česar pa banska uprava ni storila. Dokler je stalo drevje in grmovje, je bil požiralnik pred ljudmi vsaj nekoliko zavarovan. Dne 12. t. m. pa so tamkaj v bližini nabirala jagode mlada dekleta, med njimi 8 letna Bernardka gustova. Tam, kjer je prej stalo drevje okrog požiralnika, rasto zdaj jagode. Žustova je nabirala jagode prav na robu, pa ji je nenadoma spodrsnilo in padla je v požiralnik in utonila. Druge deklice so pohitele po pomoč. Kmetje so nato s splavom začeli preiskovati požiralnik ter našli dekličino trupelce ter ga potegnili iz vode. SVEČANA OTVORITEV ŠKOCI-JANSKE JAME Postojna, julija 1937. — Pretekli mesec na nedeljo se je vršila, kakor vsako leto, svečana razsvetljena z elektriko in vse poti vanjo so preurejene, da omogočajo lahek dostop. Toda, ko je imelo priti do otvoritve, je nastalo v nedeljo zjutraj po vasi in okolici nemajhno razburjanje. Ponoči se je namreč nekdo vtiho-1 tapil v jamo in vso pot na skalah j namazal s prepovedanimi znaki. Ne- | ki vodnik, ki je prvi prišel zjutraj j v jamo in opazil zveže znake po ; skalah, ni vedel kaj bi storil. Šel je takoj domov in jih z apnom, koli-kor jih je mogel doseči premazal, ; ne da bi prele obvestil oblasti. Vsled tega je skoro prišel tudi sam v- zapor. Ko so karabinerji za to zvedeli so napravili v okoliških va- j seh preiskave in sedem aretacij. Največ aretirancev je iz Lokve in Bazovice in večinoma so po poklicu soboslikarji. Dva od teh so izpustili, a o ostalih petih pa še ne vemo. kaj je ž njimi. Izpuščena aretiran-ca, ki sta seveda, kakor ostali pri vsej stvari neprizadeta, sta prišla iz preiskovalnega zapora vsa pre- plašena in videlo se je na njih, da 6ta morala v teku nekaj noči zelo mnogo prestati. Znano je, da so ti kraji zelo mirni in do sedaj niso nikoli izzivali oblasti in sovraštva ter je gotovo, da bi morale oblasti iskali krivcev za to dejanje drugod. NAŠA DEKLETA. PRI MUSSOLI- NIJU V NARODNIH NOŠAH Trst, julija 193. — Sredi preteklega meseca je sprejel Mussolini dekleta iz Italije, ki so morala priti na svečanostni sprejem v svojih domačih in narodnih nošah. Med njimi je bilo tudi okoli 20 deklet s Krasa in okolice Trsta. Največ jih je bilo iz Bazovice in bližnjih vasi. Mussolini je udeleženkam držal primeren govor, ,v katerem je zlasti povdarjal da naj italijanska dekleta in žene rode in reffe čim več otrok, brez skrbi in bojazni, saj bo skrbela, za njih domovina. Udeleženke so prinesle iz tega sprejema in sploh iz vse ceremonije jako čudne vtise posebno, ko so se zopet znašle doma, kjer vlada velika mizerja in ni kruha niti za največje potrebe in za one, ki že žive, kaj šele za one, ki naj bi prišli šele na s,vet. GRADNJA VODOVODA PRI DIVAČI Trst, julija 1937. — Med Divačo iu Senožečani so pričeli polagati cevi za vodovod. Divaški kolodvor je do sedaj prejemal vodo izpod Nanosa, toda ta voda je bila le za najnujnejše potrebe kolodvora. Poleg tega so bile cevi položene zelo nizko pod zemljo, kar je pred vsem kvarilo vodo, v novih razmerah pa je poleg tega postalo nevarno za even-tuelne pokvarjene cevi. Glavna naloga nove gradnje je za to pred vsem postavitev cevi globje pod zemljo, eventuelno tudi povečanje kapacitete vodovoda, ki ttaij bi oskrboval z dobro vodo tudi vas in bližnjo okolico. TEŽAK POLOŽAJ SLOVENCEV, ZAPOSLENIH V OBČINSKIH URADIH II. Bistrica, junija 1937. — Pred kratkim je naš list poročal, da je bil občinski računovodja v H. Bistrici Caharija aretiran in odveden v reške zapore. Istočasno nekako pa je dobil nekam, čuden namig bivši občinski tajnik občine Trnovo Vičič Vladislav, ki je sedaj zaposlen pri ilirsko-bistriški občini kot uradnik. Hoteli bi ga bržkome poslati na daljši dopusf. Prizadeti se pa izgovorja, da ni še utrujen. Vendar ni še jasno kdo bo zmagal. RAZNO Francoski ekspresni vlak je skočil s tira pri Villenueve de Saint Geor-ge. Potniški vagoni so se vsi razbili in izpod ruševin so izvlekli mnogo mrtvecev in 30 ranjenih. Vatikan je "napoluradno prizn?! mons. Antoniuttija za "ofici-oznega" zastopnika Sv. Stolice v Bilbau, dočim je Vatikan v Burgo-su zastopan po toledskem kardinalu. — Vesti o priznanju uporniške vlade s strani Švice so bile pa pre-uranjene. Švica Franca še ni pri- znala. .Si! Italijanski novinarji, ki so po na- ročilu vlade morali zapustiti Anglijo, so sedaj dobili dovoljenje oziroma ukaz, naj se spet lepo vrnejo na svoja službena mesta. Več nemških vojnih ladij je zapustilo španske vode; med njimi sta tudi križarki "Admiral .Spee" .in "Nuernberg". Andrés Nin, vodja delavske marksistične stranke v Madridu, in pet njegovih tovarišev so pobegnili iz sanatorija, kjer so se zdravili. Policija jih išče, da jih spravi pred sodišče za zaščito republike, ker so obdolženi špijonaže v škodo ljudske j vojske in ker so pripravljali anarhistično revolucijo. Glavni Ninov sodelavec, Juan Andladi, je s 30 pristaši že v zaporu in čaka na obsod-| bo; osumljen je istih deliktov pro-¡ ti republiki V zvezi s temi dogodki j je vlada spet prepovedala nadalj-I nje izdajanje glasila organizacije "Confederación Nacional del Traba-¡i»". v VABILO Na veliko priredijtev slovenske šolske dece, ki se bo vršila v nedeljo dne 22. AVGUSTA, točno ob 4 uri popol., v veliki dvorani CENTRO ARMENIO Calle ACEVEDO 1353 (Višina RIVERA 800 — CANNING 1300) PROGRAM 1. Koračnica: Godb? 2. Nagovor Predsednika šole. 3. Pozdrav: (Gojenka otroškega vrtca) 4. Deklamacija "MORNAR"; (Učenec Slovenske šole) 5. Hajdrih: "SIROTA"; (Moški zbor, alt solo Slov. Pro- svetno Društvo). 6. Vodopivec: "IZGUBLJENI CVET"; (Mešan zbor Slov. Prosv. Društvo.) 7. Komičen igrokaz "TUDI MACICE IMAJO ŠOLO" (Iz vajajo gojenci otroškega Vrtca). 8. L. Turšič: "IZGUBLJENI RAJ". Krasna igra v treh dejanjih; (Ivajajo gojenci šole). Po končanem sporedu prosta zabava in ples IGRA OJAČEN SLOVENSKI ORKESTER Dvorana bo za slučaj mrzlega vremena zakurjena, ker ima centralno kurjavo. Žje sedaj opozarjamo na točnost, ker z izvajanjem programa ne bomo mogli čakati. Naj bo ta dan praznik ne samo za mladino, ampak tudi za vse ostale Slovence. K mnogobrojni udeležbi vabi ODBOR ŠOLSKEGA DRUŠTVA. FAVSTA Tedajci pa se je opotekel in telebn.il po tleh. Favstini opričniki so mu bili podložili zanko in so mu izpodne-sli noge!... Se na tleh se je izkušal braniti. Za. man! čutil je, kako teptajo po njem, kako mu stopajo na prsi in kako mu vežejo roke in noge. . . Kmalu se ni mo-Sel več ganiti. Vse okoli sebe Je slišal grgranje umirajočih, hripavo sikanje ln zasopli pogovor tistih, ki so ostali. Ubitih m ranjenih Je moralo biti p«t ali *est... Njegova poslednja jasna misel Je zbežala k Violettl. Nato se mu je zvrtilo v glavi. 8e enkrat se J« besno napol, da hi raztrgal vezi.... in v tem brezmejnem, brezupnem naporu »e J© onesve. •til. XXXVIII. Tajna sodba. Njegova nezavest Je trajala dolgo, vsekako nekaj ur. Ko se je zdramil, ga Je obdajal nožni hlad. Čutil Je tudi, da B& nekaj stresa in buta. iVaak stros-IjaJ mu je trgal meso, ki Je zatekalo pod vezmi Kam so ga peljali?. .. Claude je h-ganil )e to, da so ga nozavestnega polo-, žili na dvokolnico in so počakali noči, da ga spravijo na določeni kraj. Kdo so bili napadalci? Po čigavem nalogu so ga prijeli? Vreča, ki bo mu ío v.rgli na gjavo, mu je pomagala ugibati: ta ukana Je bila od nekdaj bojno sredstvo Favstihin ljudi... Krv. lik je vztrepetal, a ne zaradi fjebe. Kaj mu j« mogla Favsta ^fuge; . kakor umoriti ga? Njega, ki je p-rf/kar sklenil, da »o sam ubijel. .. Toda ustra- šil se je za Vloletto. Pa ne da bi bila peklenska Favsta našla tudi njeu0 sled? Ko je vse vestno premislil, mu je odleglo. Najbolj verjetno se mu Je zdelo, da so ga čakali kje na Grévskem trgu, da pa niso vedeli, odkod prihaja. SDvokolnica se je ustavila. Clauda Je zgrabilo več ljudi, ki jih ni mogel vi-deiti Ko je začul ropot trkala in njegov zlovešči odmev, ga je »pet i «preletelo: zdaj nI bilo več dvoma zanj, da je v oblasti vladarice — da Jo Favstin Jet. nikl... Nesli so ga v hišo, s hodnika na hodnik; nato so nekje odklenili železna ' vrata, vrgli ga «a nekakšno preprogo in spet zaklenili za njim... Tisti mah Je začul osupel vzkrik. . . Nekdo je planil k njemu, sklonil se, razvezal mu vrvi na rokah in na nogah ter odvezal vrečo, ki mu jo pokrivala glavo... Ko je krvnik divje spustil podplute oči okbli sebe, Je zagledal moža, ki Je klečal pri njem in zamolklo ponavljal: •Claude!... Vi tukaj! Vi!..." Claude ni mogel verjeti svojim očem. 'Mijlil Je, da so mu blode. Zamežal je, pogledal iznova iu zamrmral: "Kardinal knez Farneškil.. ." Hotel je vstati, toda udje so mu bili kakor polomljeni, ker Je ložal zvezan toliko ur. Z brezmejnim strme. nJem je uprl pogled v kardinala. "K j o sva?" Je zaliropel "'Kakor da no veste!" Je rekel Far-neie z mrkim glasom. "Kje naj bova, ako ne pri zločestl ženščlni, ki naju jo satan zapeljal, da sva Ji služila!..." "Pri Favsti?" je zavpil Claude, ki se je naposled pobrul. "Uganil seju! Ali st«^Oiar tudi vi jetnik?" "Zgrabili so me bas v trenutku, ko sem odhajal iz hiše na Grévskem trgu..." "iMene pa, ko sem vas prišel iskat." "Kaj se je zgodilo z mojo hčerjo?" je strahoma vprašal Farnese. "Oteta je! Hotel sem vas odvesti k njej..." "Vil..." "Kdo drugi kakor jaz?'' Kardinal je sklonil glavo pred krvnikom, ki je gledal nanj z očmi polnimi vdanosti in samozatajenja. "K njej ste me hoteli peljati?" Je ponovil Farnese, kakor da ne more ver. jeti. 'Ali som vas razumel prav... ali sanjam?..." "Da, k njej; povem vam vse... a zdaj jo glavno, da še ogledava, kako prideva odtod . .. Vráta so hrastova ... hm!... okno Ima železno rešetko... hm, hm!... iNu, videla bova... Pred vsem Je treba, da se. okrepim; ali imate kaj jesti?" "Jesti?" je ^ajecljal Farnese. "Da, konec me bo od gladu... Se bolj pa od žeje.. . Dajte mi piti... po-žlrek sveže vode mi bo vrnil moči...'' Farnese ga je prijel za komolec. "Odkar sem tu, »o se odprla vrata samo enkrat: takrat, ko so prinesli vas in so vas malone vrgli v moje naročje. Lačen še nisem... a žeja me peče, ka-kor da mi gori v prsih peklenski ogenj." "■Nu?" je vprašal Claude. "iNe jedi ni tu «e pijače... ne sko-rjice kruha ne kaplje vode!..." "Gotovo še pride kdo. .. Počakajva takrat bo tudi prilika, da se osvobodiva... Ste 11 močni, kaj?..." Farnese šo ni utegnil odgovoriti, ko . , i' je svetiljka pod stropom nenadoma u-gasnila. Jetnika sta obmolknila in odre- v-enela v tisti neznanski grozi, ki jo zbuja v človeku pričakovanje strašnega dogodka. Prasnilo je kakor skrita vzmet; kardinalu in Claudu se je zazdelo, da se kos zidu premiče. V črno temo je posijala bleda svetloba---- in v tej sve- tlobi sta uzrla prizor, bolj neverjeten od neverjetnosti same!... Cela stena sobe, v kateri sta bila zaprta , je bila izginila! Namestu njo se je zdaj širilo omrežje iz debelih železnih drogov, segajočih od tal do stropa. Onkraj omrežja je bila prostorna dvorana, razsvetljena z voščenkami, ki so turobno plapolale na svojih svečnikih ln niso mogle povsem pregnati mračine. Ko sta jetnika ustavila pogled na sredi te dvorane, sta okamenela. Sredi dvorané se je dvigal oder, pre* gmjen z rdečim baršunom, na odru pre* i stol z baldahinom od rdeče brokatne ! svile z zlatimi resami. Zastori, ki so v j gubah padali izpod baldahina v ozadje odra, so kakor plamen obdajali .bujno, somorno lepoto princese Favste.., Kardinal in krvnik sta jedva verjei-■ la svojim očem... 2ena, ki je sedeli na te.m prestolu, ni bila vsakdanja Favsta. Ogrnjena z belim baršunastim pla£-čem, ki se je široko razlival po stopni. ' cah, je sijala v veličanstvu svečenice, in na njeni divni glavi, vrhu njenih bo- i gatih črnih las se je bleščala trojna krd- I na s križem od ogromnih rubinov! Papežinja Favsta!. .. I čtirje služabniki so stali okoli nje, dva na desni, dva na levi strani, utrl-paje z velikimi pahljačami od belih no-j jevih peres. Sest kardinalov v rdečih, dvanajst škofov v vijoličastih haljar je drevenelo ob znožju odra v slovesni brezgibnosti svetnikih kipov. Obakraj dvorane je stražila dvojna vrsta oboro-žencev v jeklenih oklepih, s šlemi na glavah, sloneč na helebardah, kakor da So okameneli. štlrldesetorlca plemičev je s klobuki v rokah nepremično stala za prestolom. .Ne orgel, ne trobent, ne psalmov ni bilo slišati, da .bi oživili ta čudni prizor Bilo je, kakor da gledaš zbor strahov, ki go za trenutek vstali iz svojih temin, pripravljeni, da spet utonejo v večni noči. Kardinalu in krvniku je zastajal dih. Kakor okamenela sta upirala Oči v to veličastno, strašno sliko... Tedajci pa je Favstin beli kip oživel. Njen pogled se je uprl v enega Izmed šestorice kardinalov ob znožju odra. Na njeni dvignjeni roki se je zalskril simbolni prstan, podoben onemu, ki ga je nosil papež Sikst. Claude je omahnil od groze. Farnese pa je opazil, da drži kardinal, ki mu je Favsta pomignlla, nekakno listino v rokah. Videl ga je, kako je stopil dva koraka naprej ter pokleknil in sklonil glavo do tal. Nato Je vstal, obrnil se proti jetnikoma in izpregovoril: "Ste li vi Giovannl Farnese, škof parmski, kardinal, zaveznik naš po pogodbi, ki ste jo odobrili in podpisali vpričo tajne skupščine, zbrane v rimskih katakombah? Ali ste Giovannl Farnese?...'' Knez Farneški je mrzlo dvignil gla. vo in odvrnil: "Sem tisti, ki ga imenujete, kardinal Rovenni... Kaj hočeoe od mene?..." Kardinal Roveni se Je nato obrnil h Claudu in ga Je vprašal: "Ste 11 vi mojster Claude, meščan, bivši zapriseženi krvnik pariški? Ste Slovenski narodni knez Niste ga poznali vsi po obrazu dr.! Znal si je pridobiti toliko zaupanje Antona Bonaventuro Jegliča, toda j svojih vernikov, da je šla njegova ime njegovo je prišlo v slednjo slo-! pot vse "bolj navzgor, in je leta 1897 vensko vasico in njegovi spisi in I dosegel škofovska čast kot pomožni knjige so postale last vsega naroda, i škof v Sarajevu, in ko je bil leta Saj je vstal kot vodnik našega na- j 1898 prazen ljubljanski škofijski roda prav tedaj, ko so začele mo- j sedež, ker je tedanji škof Missia derne zmote svoj pohod čez sloven- ¡ postal nadškof goriški, je na to od-sko zemljo; vstal je v obrambo resni; govorno mesto prišel Jeglič, ce in je s svojim krepkim peresom 1 Jeglič je ustavil val materializma napisal narodu ne le pastirske liste na Slovenskem in tako na na-kot škof, temveč tudi razprave in ' jizdatnejši način nadaljeval delo knjige. svojega vzornika Antona Martina Rojen je bil 29. maja, leta 1850 Slomška. 64 let je bil duhovnik, 40 kot sin preproste kmečke hiše v let je bil škof in 32 let je vodil Begunjah na Gorenjskem na vzno- ljubljansko škofijo, žju mogočnih Karavank, pod Sto- 'i Jeglič je bil silna osebnost, na lom, komaj dve urihoda od sloven- kateri je očitno, kaj premore moš-skega bisera blejskega in uro od' ka odločna volja. V lepi ponižnosti Marije na Brezjah. ] je znal poslušati nasvete preproste- Z bistro glavo je študiral ne le ga vernika in mladega kaplana, a božje resnice temveč tudi svetne | z neizprosno doslednostjo je znal vede. obiskal slovita vseučilišča po kljubovati samemu cesarju, kadar Nemškem in nazadnje tudi v Rimu, ! je šlo za resnice iu pravice božje pogledal prav v globine človeškega j i11 narodove. življenja, ko je bil kaplan ženske | Jeglič je bil, ki se je s svojo vstraj kaznilnice v Begunjah. S tako glo- nostjo boril za slovenske pravice na bokim znanjem je seveda njegov ' cesarskem Dunaju in njegova za-močni duh vedno zmagal. ■ .sluga je, da je zrastla prva sloven- Pa ni bil le globok v vedi. Bil je ska gimnazija tam sredi Ljubljan-tudi velik narodnjak. Tedaj, ko je bila bosanska vojska, je v njem slovanska ideja postala tako močna, zanjo žrtvoval vse; brez njega in da se je odrekel ljubi domači zem- | njegovih žrtev bi ne imeli slovei* lji in stopil doli na jug, kjer postal | ske srednje šole, niti ne slovenske tudi bratom Hrvatom to, kar je bil j šolske knjige; on je pa priboril slo-preje nam Slovencem. 20 let je živel ; venski besedi toliko pravico, da se v Bosni in napisal nešteto razprav j je lahko govorila celo v dunajskem in knjig tudi v hrvaškem jeziku, parlamentu. Večen spomenik si je .postavil s j je z neizprosno doslednostjo zapo, j Kakor je bilo vse njegovo življe-prvo slovensko gimnasijo v Šent j vedal svojemu telesu, da je konec nje posvečeno temu, da je vedno Vidu nad Ljubljano, katere veli- počitka. Strog s samim seboj si je sebe drugim dajal in za svojo ose-častna stavba bi bila v kras tudi dovolil samo toliko hrane in toliko bo ničesar zahteval, tako tudi na-r^skošnemu buenosajreškemu mes- počitka, kolikor je bilo neobhodno zadnje ni nikomur napravil nepri- tu. In ko je tekel, najusodnejši čas polrebno in prav iz te vedne bor- lik s svojo smrtjo. Umrl je, rekel bo s samim seboj je zajemal toliko bi, stoje. naše zgodovine, leta 1917, in so mol- moč. Nikdar ni iskal v življenju tiste- čali tedanji voditelji slovenski, tedaj je spet stopil naprej Jeglič in je prvi dal svoj podpis majniški deklaraciji in stem sprožil voljo vsega naroda, ki je doklej molče hrepenel po svobodi. In ko je italjanska pest grabila vse dalje po slovenski zemlji in je kazalo, da bodo zasedli vse do Save, tedaj je on, že sivolas starček, hitel v London in Pariš, da reši, kolikor se še rešiti da. Knjiga bi bila polna njegovih za- ¡ Bila so težka leta borbe, bili so gaž kar se lahkomišljsnim ljudem nevarni časi, ko je bilo policiji na- zdi veselje in zabava, vedno je na ročen o, da aretira slovenskega vla-diko, toda sila. njegove osebnosti je bila močnejša, kot ministerski dekreti in si nikdar niso upali nanj položiti roke. Taka je pač sila in moč duha, ki doseže nad telesom popolno zmago. Kakor je bilo vse njegovo življenje, zmagoslaven pohod, taka je bila tudi njegova smrt. Par dni pred zadnjim izdihom je slug, ki si jih je pridobil v borbi za še v Celju govoril na javnem zboro-svoj narod s peresom in besedo, j vanju, pred tisočglavimi množicami, Saj je poklonil narodu poleg pobož-1 poin mladostnega ognja, s svojimi nih in modroslovnih del tudi dosti 87 leti kakor mladenič' nezlomljene povesti in celo nekaj igric. Svoje- sjie mu narodu je dal vse kar je imel, j Zadnji večer po večerji je več kot vse svoje imetje in ves svoj čas. navadno ostal v pogovoru, polu du-Brezkončno so bile vrste tistih, ki hovite šaljivosti in vedrega smeha, so polni upanja trkali v stiski najjakor je vedno v družbi bil. skega polja. Ves narod jo je gradil, Jeglič se je pa zanjo boril in je njegova vrata in veseli odhajali, zato pa ni mogel vzdržati automobila, ki ga je dobil V dar, in je peš hodil po Ljubljani in se posluževal istih prometnih sredstev kot drugi navadni zemljani. Ob enajsti zvečer je še gorela luč v njegovi sobi in ob štirih zjutraj MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v redu. Našli boste v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEI>JANOVie sprejemamo bolnike v popolno oskrbo ia sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHU AN O 1060 Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure KROJAČNIC* MOZETIČ Nudi cen j. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimske obleke in površnike, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič 5019 - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Ob 4. uri zjuraj je vstal kot navadno, ko je pa stopil k umivalniku, tedaj ga je prijela slabost, o-malmil je in ker ga ni bilo od navadni uri še iz sobe, je sluga stopil pogledat in ga dobil v zadnjih izdihih. Se so mu dali sveto poslednje maziljenje in je odpotoval v večnost po plačila dne 2. julija v samostanu v Stični, kjer je živel zadnji dve leti. brzdi imel svoje želje in vendar je bil na njegovem licu vedno vesel solnčen smehljaj in je veselje povsod sejal, koder je hodil. Dne 10. julija ga je spremila 50-tisočglava množica na ljubljanska pokopališče in je bil njegov pogreb nekaj tako veličastnega, kakor se še ni videlo. 7 nadškofov ga je spremljalo na zadnji poti in še več škofov in 700 duhovnikov. Nagrobni govor pa je imel minister dr. Korošec, ki je bil soborec pokojnega Jegliča v težkih časih zgodovine in ki pač najbolje pozna nevenljive zasluge, ki si jih je pridobil Anton Bonaventura Jeglič za ves slovenski narod. ** * Mi ga nismo mogli spremiti na njegovi zadnji poti, zato pa naj se-oddolžimo njegovemu spominu s sveto mašo, ki se bo vršila na Paterna-lu v kapeli na Av. de Campo 1653 dne 15. avg. ob 10. uri. Pridite vsi, da se združijo naše-misli z mislimi tega velikega in u-rednega sina našega slovenskega naroda. Hladnik Janez f Agencija POTNIK SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES U. T. 31 - 8759 ^ Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke Prodaja listkov za Jugoslavijo,' Italijo in vs* druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente. Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito, obrnite se na AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja li tisti, ki je sprejel v naši družbi posel krvnika? Ste li krvnik, naš obveza-nec s pogodbo, ki ste jo podpisali in predali v roke kardinala Farne.škega?" "Sem!" je zamolklo rekel Claude (Glas kardinala Rovennija je postal še bolj svečan in resnoben: "Poslušajta, kardinal Farnese in vi, mojster Claude! Oba sta obtožena za-glavnih zločinov zoper varnost naše sve. te družbe. Ti zločini so bili obrazloženi pred našim tajnim sodom, ki je 0 njih razpravljal po vesti in pravici. Ves prestopek se je izvršil po sodstvenlh pravilih, kakor so navedena v osemnajstem poglavju našega zakonika." Pri teh besedah se je kardinal Ro-venni obrnil k škofom in ostalim kardinalom. Vsi so iztegnili roke v po. trdilo, da je govoril resnico. "Poverjeno mi je, da vam sporočim brezprizivno sodbo, ki vaju je zadela", je povzel Rovenni, razvijaje pergamen¿ ki ga je držal v rokah. "Kardinal Farnese, obtoženi ste, da ste žrtvovali poslušnost Človeškim čuvstvom svojega srca in se v tej izpozabi niti niste ognili upora. Dokazano je, da ste izkušali oteti dekle, ki jo je tajni sod obsodil na smrt, zato, ker je njeno življenje nevarno naši sveti družbi. Priznate li, kardinal Farnese, da ste hoteli rešiti poganko Violetto smrti?" Knezu Farneškemu se je po malem vračala hladnokrvnost. Mimo tega je pomnil že nekaj takih prizorov in je vedel, da je njegova usoda zapečatena. Stopil je k mreži ter pogledal Favsti v obraz. "Gospa", je dejal, "kakor sem prvi priložil svoj kamen k zgradbi, ki jo snujete, tako sem va« prvi ostavil. Pri- šel sem k vam, ker se ml je zdel Slkst poosebljeno trinoštvo v svobodni Cerkvi; ločil sem se od vas, ker sem spoznal, da ste vtelešeno zlo. Ne priznam vas več in sovražim vse vaše namere; vaše sodišče jei v mojih očeh podla, ne. sramna maškarada. Vem, da ste sklenili mojo smrt. Umorite me brez govoričenja! ..." To rokši je odstopil in prekrižal roke. Mrtvaški molk je odgovoril njegovim besedam. Na Favstlnem obrazu ni bilo videti niti drhtljaja; sedela je kakor marmornat kip... Kardinal Rovenni pa se je obrnil h Claudu in je nadaljeval: "Mojster Claude, obtoženi ste upora. Dokazano je, da ste izkušali rešiti poganko Violetto, ki je obsojena na smrt; dokazano je, da ste se baš v tej hiši branili usmrtiti jo, kakor vam je bilo zapovedano. Priznate 11 svoje zločine?" Claude ni odgovoril. Njegovo strme»-nje je bilo tolikšno, da nI mogel ne misliti ne odpreti ust. Kardinal Roven ni Je čakal nekaj trenutkov. iNato je jel z zamolklim glasom čltati svoj per-gamen: "V imenu Očeta, Sina in svetega Du. ha. V imenu zakonov, sprejetih na tajni skupščini dostojanstvenikov, prlzna-vajočih novo obliko cerkvene družbe. V lmeou naše izvoljene vladarice, določene, da zasedei prestol sv. Petra! Po zaslišanju obtožitelja in branilcev je sod trojice spoznal, da je Giovanni Farnese, kardinal, zakrivil veleizdajstvo zoper vladarico in najvišjo svečenlco in da je Claude, bivši zaprisežemi krv. nik, kriv upora in izdajstva zoper našo sveto družbo. Glede ca to je sod tro- jice obsodil toženca na smrt. Uvažu-joč prejšnje zasluge obsojencev odrejajo sodniki, da naj se služi svečana maša za zvoličanje njunih duš; in v dokaz naklonjenosti, ki jo je vedno izkazova. la kardinalu Farneškemu, je njena Svetost vladarica pristala na to, da bo sama služila zadušnico. Zaradi posebnega značaja omenjenih zločinov in zaradi mnogih okolnosti, ki zahtevajo, da se izvrši sodba kar najbolj tajno, je sod trojice prepustil njeni Svetosti, da sama določi načlo smrti, ki naj se uporabi v tem primeru...'' Ko je kardinal Rovenni prečital svoj spis, čegar naloga je bila, obdati umor kneza aFrnekega in mojstra Clauda z videzom zakonite pravičnosti, se Je obr. nll k Favsti. Papeižinja so ni ganila. Njen obraz, njena postava in njene zlo-veče črne oči, vse je mirovalo kakor mrtvo. Samo njen glas jo zazvenel, glas brez sovraštva, brez usmiljenja, brez človeškoga zvoka: "Mi, Favata Prva, vladarica in najvišja sveienica, ki smo od Boga sprejeli nalogo, da ustvarimo novo Cerkev, ter dolžnost, da nagrajamo dobre in kaznujemo zle, odredimo glede na prav-dorek, po katerem sta kardinal Glovam. nI Farnese in krvnik ©laude obsojena na smrt, sledeči način izvršitve: Obsojenca ne smeta biti niti mučena niti usmrčena tako, da bi ostala o tem kaka vidna sled, ampak naj počakata smrti v tem istem zaporu, kjer sta sedaj. Vsi, kar jih je tu prisotmih, naj ju pozabijo, a krvnikovo delo nal opravita žeja In glad..." Orna d tima nt a njenih oči sta se za trenutek mrko ustavila na kardinalu Farnekem. Vsa njena okolica Je po- kleknila. Bleščeča luč svetiljk, ki so bile dotlej zastrte, je mahoma prepla. vila slonokoščeni prestol, jeklene oklepe stražarjev, rdee halje kardinalov, vijoličaste rize škofov ter dragocena o. dela plemičev in oprod; trobente so zabučale zmagoslavno koračnico in skrite orgle so jih podprle s svojimi mogočnimi zvoki, med tem ko je Fav-sta vstala s prestola in dvignila des. nico, mole«1- tri prste v papeški blagoslov. .. Zdajci pa so svetiljke ugasnile ln sijajni prizor je izginil... Kardinal Farnese in mojster Claude sta bila spet sama v temi. .. Spot je prasnila vzmet, odmaknjena stena se je vrnila na svo. je mesto; ko jo izpod stropa iznova posvetila luč, je bila soba takšna kakor od kraja. Mojstra Clauda je obšla misel, da je bilo vse, kar jo videl in slišal samo pusta igra njegove domišljije.. "Kakšne sanje!" je zajeeljal. "Kak. šna strašanska móru! . . ." "Recite rajši strašna resničnost!" je odgovoril kardinal s svojim ledenim glasom. "To niso bile sanje. Poznam razpravo tajnega soda in vem, da so njegovi sklepi neizprosni..." ! "Ali je mogoče?. . Res nama je u-mreti?.. ." "Od gladu in žeje... da!" Claude je sam hotel umreti, a take strašne, smrti se je zbal Njegov pogled je kakor plamen zletel po sobi. "Okno!" Je zavpil. "Okno!..." Kakor bi trenil, je porinil mizo k t vnanjemu zidu, postavil nanjo stol, vzpel se nanj in tako dosegel okno ki je gledalo na Sekvano 'Bilo Je zaprto z rešetko iz dobellh drogov, toda Clau- se je nasmehnil... Čutil se je dovolj močnega, da jih izruje! ...'' "Ne bova umrla tu!" jo šepnil kardinalu, ko Jo skočil na tla. "Preden mineta dve url, pobegneta skozi okno." Farnese pa je brezupno skomignil z rameni in zamrmral: "Nikamor ne pobegneva Umrla bo-¡va..." j V potrdilo njegovim besedam se je i baš tisti mah z vnanje* strani zaloputni- la débala železna oknica ter zaprla edini rešilni izhod. .. Mesec dni bi se bil moral Claude ubijati, da bi jo odtrgal! Ves prepaden se jo zagnal krvnik proti vratom. Toda za njim se je zaprla druga, še težja dver, sodeč po zamolklem rožljanju vnanjih zapahov. Ciaudo jo zarjovel. Pravkar je bil še žejen. Zdaj ga je peklo v grlu kakor žerjavica ln v prsih mu je gorelo. Čutil Je, kako se ga polašča blaznost. Segel je za pas, po bodalo, da bi se zaklal, a videl Je da so mu ga vzeli. Tudi kar-dlual jo bil breiz orožja. Resničnost Je stala pred njim v vsej svoji grozoti: beg Je bil nemogoč, bila sta živa zazidana v grob in čakalo Ju nI nič drugega kakor počasno umiranje ob strašnih mukah gladu ln žejo. Pogledal Je kardinala ... Farnese Je-nepiemično sedel v naslanjaču; njegove oči so bile zaprte, njegova postava Je izginjala v poltemi, kakor bi se že pogrezala v noč, Iz katero ni prnbujenja. Claudu so se naježlll lasje. Z omotično grozo se je opotekel v kot to grobni, ce, nfslonil Re na zid in Jel, hropeč od žeje, ki mu Je palila drobovje, glasno-račuJitl koliko ur mu Je še živeti!..« (Nadaljevanje) Velike nam ave za_______ O širokopoteznih načstih, ki so jih pripravili za velike elektrifikacij-ske naprave ob Soči je naš list že večkrat poročal. Ti načrti so baje že dovršeni in odobreni ter se bodo postopoma tudi izvedli. Med štirimi velikimi elektrarnami, ki so v načrtu, je v gradnji sedaj le ona Pod Selami pri Sveti Luciji. Tu bo 50 m širok in okoli 20 m visok jez s katerim bo zaježena Soča do izliva I-drijce. Nastalo bo tu umetno jezero, ki po poplavilo modrejško polje. Poslopje elektrarne same z vso aparaturo bo sezidano pod zemljo tako, da bo nevidno in dobro zavarovano v slučaju vojske zlasti proti zračnim napadom. Preračun pravi, ■da bodo tu lahko pridobivali 50.00Q HP sil. Vsa dela so preračunana na 56 milijonov lir in bi morala biti končana v dveh letih. Računajo dalje, da bo zaposlenih 1600 do 2000 delavcev, za enkrat pa jih je le nekaj sto in so zelo slabo plačani. Druga elektrarna bo stala blizu ■drežniškega mosta nad Kobaridom. Tudi tu bodo z umetnim jezom uredili veliko jezero. Predpriprave je že opaziti in so temelji bodočega jeza vidni že v glavnih obrisih. Delo pa je odloženo toliko časa baje, dokler ne bo končana električna centrala pod Sv. Lucijo. Tretja elektrarna je predvidena nad Kanalom, in bo stala nekoliko severno nad železniškim mostom v Kanalu. Predvidevajo, da bodo lahko tu proizvajali ca 20.000 HP sil. ivanje elektrike ob Soči rudi so že v teiui vsa pripravljalna dela. Kot zadnja v tem načrtu je elektrarna v Pevmici, ki bo po delu, ki ga bodo načrti zahtevali, največja. Po načrtu je predvidjena zajezitev Soče pri Dolgi Njivi nad Plavami, izpeljava Soče po tunelu skozi Sa-botin in zgraditev centrale pri izlivu Pevmice v Sočo pri St. Mavru. Tudi ta centrala bi morala proizvajati nad 50.000 HP sil. Po tem načrtu bodo skušali iz Soče pridobivati okoli 150.000 konjskih sil. Toliko električne energije pa ne potrebuje niti cela Julijska Krajina, ki pa ima poleg teh novih elektrarn še vsepolno drugih manjših in večjih. Električna energija se bo za enkrat v prvi vrsti uporabljala za elektrifikacijo železniške proge do Podbrda, dalje najbrže tudi za predvideno železniško progo čez Predil do Trbiža. Kar bo še preosta-jalo energije jo bodo uporabljali v velikih industrijskih podjetjih v Porto Marghera pri Benetkah, kjer so tvornice aluminija, umetnih gnojil in za današnje čase zlasti pomembne tvornice za razstreliva. Vse te velike gradnje je prevzela družba "Adriatica di Elettricita" ki ima sedež v eBnetkah in razpolaga s 690 milijonov lir akcijskega kapitala. S seboj je pripeljala vse tehnično in administrativno osobje, pri delu pridejo v poštev domačini le kot navadni delavci, ki so tako slabo plačani, da prav za prav nič ne zasluijo. hud udarec za tolminsko mlekarstvo Gorica, junija 1937. — V začetku tega meseca je iz neznanih vzrokov nastal požar na Kuku v tolminskih hribih. Žrtev ognja je postala velika zadružna mlekarna in sirarna s številnimi stajami za živino v neposredni bližini mlekarne. Ogenj je uničil vsa poslopja do tal in znaša škoda okrog 15.000 lir. Zadružniki so s tem požarom zelo prizadeti in to tembolj, ker se je sezona paše komaj pričela. IZKUŠENA BaBICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi ln v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordlnira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. C. T. 23 Bueno Orden 3389 Buenos Aires PRVA SLOVESKA KROJAČNICA LEOPOLD USA J zakaj ¿prodajalci časopisov ne prodajajo jugoslovanskih listov Trst, junija 1937. — Iz različnih podeželskih krajev prihajajo poročila, da ne sme nihče prejemati v razprodajo jugoslovanske časopise. To ni sicer prepovedano naravnost od merodajnih oblasti, pač pa krajevni fašistični funkcionarji pretijo prodajalcem, da bodo izgubili dovoljenje za svojo obrt, če bodo prodajali jugoslovanske časopise. Ista pesem kot pred velikonočno pogodbo med obema državama. Krajevni o-blastniki skušajo na vsak način preprečiti, kot so delali prej, da ne bi se med našim ljudstvom širili jugoslovanski časopisi, kljub temu, da jé bilo uradno dovoljeno, da smejo jugoslovanski listi svobodno čez mejo v Italijo. Proti temu postopanju krajevnih fašističnih oblasti je bila baje 'vložena pritožba, toda dvomimo, da bo imela kakšen stvaren in trajen efekt. vse se je podražilo Trst, junija 1937. — "Gazzetta Ufficiale" prinaša indeks cen na drobno in na debelo katere posnemamo v izvlečku. Cene na debelo so se zvišale — v maju skupno za ,1-7% v primeri z aprilom. Indeks cen v maju 1937. je za 15,9% višji kakor v isti dobi 1936. Kokoni so se podražili za 19,1% napram aprilu I. 1937., mleko za 12%, in volna za II,1%. Znižale pa so se cene bombažu za 3,5%. Koks se je podražil za 18%, prava svila za 9,9%, steklo za 4.9'/í. Nekoliko sta se podražila tudi bencin in les. Pocenil se je tudi baker za 3,9%. Cene pa so se zvišale pri milu za 8,4%, pri siru za 6,9%, pri svilenem blagu za 6.5%, in vinu za 4,3'^. Cene na drobno so se zvišale v m^ju skupno za 1,3% v primeri z aprilom. Edino jajca so se pocenila (sezija!) za 6%. Do 6.5% pa so se zvišale cene kruhu, moki, fižolu, -krompirju, sirovemu maslu, mesu, masti, salami, slanini, olju, sladkorju, kavi in mleku. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAftINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Speci j a, listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVINSKO CAUF CANGALLO 1542 Ob svoji deseti obletnici vam je porok, da boste vedno in v vsakem oziru najbolje posreženi. GARMENDIA 4947 — Bs. A'res KROJAČNICA DONATO ALVAREZ 2059 BUENOS AIRES (pol kvadre od Av. San Martin) Vam nudi svojo najboljšo postrežbo ter Vam sporoča, tla ima v svoji krojačnici na razpolago in ogled veliko izbero razvnvrstnih obliek in površnikov. Volnene obleke.............. od $ 48.— do $ 110— Volanene suknje............od $ 52.— do $ 125.— Hlače "Fantam"............od $ 8,— do $ 25 — čiščenje obleke in lijanje .. .. .. ■ •........$ 2,— Sprejemam vsakovrstne poprave obnošenih oblek! Delo prvovrstno — Blago trpežno — CENE ZMERNE Obiščite me in se bodete sami prepričali! — Rojakom se priporoči Stanislav Maurič Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES CARIČIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN (Nadaljevanje 45) — Zmagala sem, — vzklikne carica, še bom prišla pravočasno do križa! — Ali, še kesal se boš, Potemkin! Spoznal boš, da Katarina ne moreš varati, da ne bi bil sam pri tem kaznovan!" Katarina je hitela po cesti. Naenkrat. zagleda od daleč križ. Pogleda bolj natančno, toda razločiti ni mogla ničesar. Trdna tema je ležala nad pokrajino. Ko pa je prišla bližje, se ji naenkrat zazdi, kot (la bi skočila izza križa neka postava. Katarina zavpije — bila je ženska. Ali ji je podal roko? — Ali jo je celo objel? — Katarina ni mogla videti. Toda videla, je, da se je Po-temkin s to žensko živo pogovarjal. Bila je vitka in elegantna. — Gotovo je bila tudi lepa! "Elizabeta Voroncov — čisto gotovo je to Elizabeta Voroncov!" Carica stisne pesti. Z vso silo jo je pnalo naprej, da bi dospela čimprej do križa in vzela Potemkina oni •drugi--- "Ha, toda kaj je bilo to? — Vsemogočni Bog! — Krik... krik groze. . To je bil Potemkinov glas. Takrat se zasliši žvenket. orožja, nekdo se je boril. Nato še klic na pomoč... Katarina potegne svoj samokres in teče proti križu. Bežala je kot brez uma. Saj se je nahajal v nevarnosti njen Potemkin. Z blisko- vito naglico ji pade v glavo, kaj ta sestanek sploh pomeni! "Naprej! Naprej. Rešiti ga moram. Rešiti, ali pa umreti z njim." | Katarina je bila kmalu blizu kri- ' ža, na katerem je visel odrešenik in žalostno gledal zločince, ki so na-padali Potemkina. 50. POGLAVJE Napad Potemkin je že oddaleč zagledal neko žensko, ki je stala pri križu. Brez dvoma je bila. hčerka, one starke, s katero se je zjutraj raz-govarjal. Potemkin stopi hitro k neznanki in sicer tako blizu, da ji je mogel videti v obraz. Začudil se je, ko je 'videl kako je bila lepa. "Oh, hvala Bogu, da ste naposled prišli!" mu zakliče igralka naproti. — "Moja mati me pošilja." "Oprostite mi, gospodična," reče Potemkin, "če sem se zakasnil morda za kakšno minuto. Mislim pa, da me to strašno vreme oprošča. ■"Ali ste prinesli listino?"1 "Sem, Gospod!" "Jaz pa sem vam prinesel šest tisoč rubljev", reče Potemkin. "Bodite tako prijazni pa mi dajte pa,-pir, da se zamorem prepričati o njegovi pravilnosti!" 1 Neznanka izvleče iz žepa zložen papir. Potemkin ga ves srečen sprejme. Oh, kako bo Katarina srečna! "Tukaj je", reče deklica. "Prepričajte se sami l Mrzlo je, zelo mrzlo!" igralka porine roke v žepe svojega plašču. Potemkin razgrne pair. V trenut- jega cilja. Potemkin je hotel pre- ku zavpije od jeze. Papir je bil prazen. "Kaj pomeni to?" zakliče Potemkin, toda v istem trenutku skoro 'omahne in bolno vzkrikne. Igralka izvleče neki zavitek in vrže Potemkinu v oči rdeč prašek. Potemkin se opoteče in zagrabi za svojo sabljo. Sedaj je spoznal, da je padel v zanko. "Hasan!" zakliče Potemkin, "Ha-san! Na pomoč! — Umor! — Za Boga svetega, jaz sem oslepel!" Potemkin je čutil, kako je nekdo od zadaj navalil nanj. Ta človek ga zagrabi za vrat in ga prične daviti. "Prišla je tvoja zadnja ura!" reče mumija Potemkinu na uho. "Malo še potrpi!" V tem trenutku poči strel, Potemkin pa začuti, da se je iznebil bremena z vratu. Mumija se je zgrudil, zadet v glavo. Nekdo je streljal iz teme. Bila je Katarina; ki je ravno še pravočasno prihitela. "Pri tebi sem, Potemkin!" mu zakliče Katarina. ".Jaz in tvoj zvesti Hasan. — Ne obupaj, Potemkin,1 pred oči. To je bil grbasti sluga Ma-brani se!" tuška. "Ali je to mogoče? Ali je to bil "Ubijalec!" zakriči Hasan. "Ubi-zares Katarinin glas?" — Poteniki- jalee, sedaj ti bom prereza! grlo!" nu se .vrneta moč in odločnost! ¡ Orjaški zamorec plane na pritli- Oči sicer še ni mogel odpreti, kaj- kavega grbavca. bosti igralko, ko se mu postavi po robu nov nasprotnik, ki mu zakliče : "Prej, nego storiš tej-le kaj žale-ga, se moraš premeriti z menoj, Potemkin!" Potemkin spozna, da so se tudi za njim borili. Rad bi se bil obrnil, da bi videl borilce, pa ni imel časa. Moral se je spretno braniti proti divjim študetovim udarcem. Potemkin je bil izvrsten sabljač, pa tudi študent ni mnogo zaostajal za njim. Misel, da je Potemkin i-gralko skoro prebodel, je navdajala študenta z novo močjo in pogumom, Potemkin se je moral s sebi enako vrednim nasprotnikom boriti. Pa saj se je tudi za. njim grozna iu krvava borba približevala koncu. Katarina še ni prispela do križa, ko Hasan opazi, da se nahaja njegov gospodar v nevarnosti. Gla,-sno kriče plane Hasan naprej. Hasan ni vzel s seboj nobenega drugega orožja, razen svojega jatagana, ostrega malajskega, bodala. S tem strašnim orožjem v roki, plane na prvega, ki mu je prišel ti prašek ga je strahovito pekel, toda vseeno potegne svojo sabljo. "Prokleta goljufinja!" zavpije in navali na Francozinjo. Francozinja izvleče pištolo in sproži, toda krogla ni dosegla svo- "Toda Matuška, vražji sin, kakor ' ga je imenoval njegov gospodar Orlov, se skloni in preden ga je mo-' gel Hasan ubiti, se mu vrže pod 1 noge, jih zgrabi in v trenutku je orjaški zamorec ležal na zemlji. "Tu imaš, kar si iskal, ti črna žival!" zakriči Matuška in udari Hasana z bokserjem po glavi, "tu imaš, pa še to! — Haha, sedaj se ne boš več zganil — ka.j še se premikaš? — Sedaj ti bom pa razbil čeljusti." Neusmiljeno udari surovi Matuška nezavestnega zamorca po obrazu. Matuška vstane in hoče navaliti na Potemkina, ki se je z mečem v roki boril s študentom. Toda. baš ko je hotel od zadaj udariti z bokserjem Potemkina po glavi, poči drugi strel in Hatuška se s krikom zgrudi na tla. Katarinina krogla je zadela svoj cilj in Matuška omahne na zemljo. Toda kmalu se zopet dvigne, poie-ti do jarka, skoči vanj in izgine. Edino na snegu je pustil za seboj krvavo sled. Študent je tudi slišal strel. — Mislil je, da je črni Hasan najprej u-bil "mumijo"; sedaj pa spozna, da imajo še enega nasprotnika. Čutil je, da. se ne bo več mogel braniti pred Potemkinom; zato poizkusi zadnji obupni napad. Potemkinova roka je bila od velikega napora že polmrtva. Zdajci pa študent ponovno napada, in Potemkin ni mogel več preprečiti udarca. Študentova sablja se mu zarije v levo roko. "Igralka beživa, — beživa!" zakliče študent svoji ljubici'. "Preden si Potemkin opomore, morava biti že daleč od tod!" "Toda ne brez tega", reče Claire SLOVENSKI LIS'. List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" ZANIMIVOSTI KAKŠNA NAJ BO STAROSTNA RAZLIKA MED MOŽEM IN ŽENO Neki ameriški list, ki šteje dva milijona čitateljev, je svojim bralcem zastavil vprašanje, kakšna naj bo starostna razlika med moškim in žensko, oziroma za koliko naj bo ženska mlajša od moškega. Na vprašanje pa je bilo vredno odgovoriti, kajti za najboljše odgovore so razpisali nagrado nič manj nego 20.000 dolarjev. Oglasilo pa se je 500.000 moških in njih odgovori so prava zakladnica za moža že-ljene čitateljice od New Yorka do San Francisca. Precej veliko je število moških, ki bi si želeli dosti mlajše žene. Neki veleindustrijec iz Detroita je n;^, pr. odgovoril: "Prava starostna razlika med možem in ženo je nekako dvanajst let. Jaz štejem sedaj 45 let, a če bi se še enkrat poročil, bi vzel 25-letno, kajti v tako mladi ženi bom našel spet svojo mladost." Podobno je spregovoril neki formar iz Arizone: "Mlada žena je pomlad v življenju starejšega s moza." Filmski zvezdnik iz Hollywooda pa meni: "Iluzija mladosti mi pomeni še vedno več nego nevarnost, da bi me dosti mlajša žena varala." ¡ V splošnem je največ takšnih, ki se izrekajo za ne preveč veliko sta-! rostno razliko, žena naj bi bila re-I cimo deset do dvanajst let mlajša ' od moža. Najzanimivejši odgovor je napisal menda neki biolog s kalifornijskega vseučilišča. Ta pravi: "Ni je konstantne številke za starostno razliko med moškim in žensko. Pravo razmerje je odvisno od konstitucije, značaja temperamenta in pred ,vsem od dejanske starosti obeh polovic. Pri svojih raziskovanjih o tem predmetu sem izšel iz formule, ki je precej znana. Raziskal sem kakšnih petdesetfisoc primerov iz Zedinjenih držav. Gre za "srečne" zakone z najmanjšim številom ločitev, tako da je videti "sreča" teh zakonov odvisna od vsakokratne starostne dobe obeh zakoncev. Formula, ki sem jo omenil, pa se glasi M/2 plus 7 je Ž. Starostna doba moža (M) se torej deli z 2. dodaš 7 in dobiš pravo starostno | dobo žene (Ž). Če se hoče na pr. , poročiti kakšen 241etni moški, do-i bimo po tej formuli, da bi se moral poročiti z 19-letno žensko, če hoče ! imeti največje možno jamstvo za ! svojo srečo. Tridesetletni moški bi ' se moral poročiti z 22-letno žensko. I Za štiridesetletnega moža bi bila 13 let mlajša ženska najpripravnejša, za SOletnega že 181et mlajša, za (iO-letnega. pa 23 let mlajša. Seveda pa je tudi tu vsa teorija "siva". Bistveno je to, da sta dva človeka ustvarjena drug za drugega. Potem bo zveza za življenje tranja, tudi če starostna razlika ne bo "prava". DROBNE VESTI 14 oseb je utonilo v reki Amazonas, ko se je potopila braziljska potniška ladja "José Antunes". Potniško letalo se je razbilo pri Lembecqu v Belgiji; deset potnikov ki se je v njem vozilo, je bilo takoj mrtvih. Velika eksplozija se je dogodila pri Stragovem, blizu Kragujevca, kjer je zletelo v zrak vojaško skladišče. Letalo civilne proge "Ali Litto- ria", ki je vozilo med Rimom in Addis Abebo, se je iz neznanih vzrokov vžgalo, ko se je dvignilo v Wadi Salfa ter je pri tem zgorelo osem oseb: dva pilota, ra^iotelegra-fist, mehanik in štirje potniki. Katalonci so postavili na noge ve- iliko vojsko, ki šteje baje 400.000 mož in ji poveljuje general Pozas; ta vojska bo krenila sedaj proti i vstašem in njena prva naloga bo ! preprečiti načrte upornikov, ki bi 1 radi Madrid odrezali od Katalonije in Katalonijo samo pa od Francije. Na madridski fronti se položaj ni mnogo spremenil; vladnim četam se je posrečilo zadržati vstaško proti-ofenzivo, katere -amen je bil prebiti vladno fronto in spraviti bra-nitelje Madrida v nevaren položaj. Veliki italijanski manevri so se pričeli pretekli teden v videmskem okraju, med rekama Piave in Til-mentom. Vežbam prisostvujejo tudi vojaški izvedenci Nemčije, Avstrije, Madžarske in Švice. ZA KRATEK ČAS Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Prekoinorska pošta Junak "Gospod, res je bilo lepo gledati, j kako ste skočili s skale v vodo, da j rešite človeka, ki se je potapljal!" j "Da, da... samo to bi rad vedel, kateri nesramnež me je od zadaj sunil." Pametna beseda Besno zavpije sodnik v dvorano: "Prvi, ki bo rekel eno samo besedo še, bo letel ven! Tedaj se oglasi obtoženec: "Živijo! Vendar končno pametna beseda!" Glasbenik "O, gospod! Jokali ste, ko je moja hčerka pela madžarsko pesem — ali ste Madžar?" "Ne — ampak glasbenik." Pri pouku o živilih Profesor: "In zdaj mi imenujte, Novakova, tri stvari, ki imajo škrob v sebi." Novakova: "Prosim, dve manšeti in ovratnik." Iz prirodopisa "Kaj veš, Jalen, o slonih t" "Delajo se iz komarjev!" Iz Evrope dospejo: 7. High. Princess 9. Groix 10. Gral. Artigas 11. Vigo 13. Arlanza, Hard. Grange 14. Augustus V Evropo odplujo: 12. Principessa Giovanna 14. Groix 15. Vigo. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CERMČ DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 — $588 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I. NUDI SVOJIM ČL ANO M: Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na prireti tve in prosto domače zabave. Kulturni cilj: Širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče. V tvojo korist je, da postaneš član tudi ti. Društveni prostori: • GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES in pokaže na "mumijo" njihovega tovariša, ki se je v strašnih bolečinah valjal po snegu. "Vzemi ga na svoja pleča!" .Študent se skloni k njemu in ga dvigne. Ta suhi človek ni bil baš težak, zato študenta ni preveč oviralo to breme. Zločinci so pobegnili, baš ko je prišla Katarina na prostor, kjer se je vršila obupna borba, ki ni trajala niti dve minuti, a je vendar zahtevala človeško življenje. Zvesti Hasan je bil mrtev. Matu-ška mu je razbil z bokserjem lobanjo. Toda Katarina se ni mudila pri njemu, temveč pohiti k Potemkinu, ki je baš poskušal zopet vstati. "Aleksander!" zakliče jeclja je Katarina. "Aleksander! Moj Bog, kaj so ti storili? — Ti si živ, mar ne t — Oh, reci samo eno besedo!" Katarina mu pomaga vstati. Kri mu je v potoku tekla preko rokava. Njegov obraz je bil bled vendar pa se je zdel carici še lepši, kakor kdaj prej. 'Ranjen sem," odvrne Potemkin, "toda Bogu bodi hvala, ne pretežko! — Ne joči, ljubica! Moj Bog, rešen sem. Ti si me rešila, Katarina ! — Hvala ti tisočkrat hvala!" "Aleksander, ne govori o hvali!" reče carica. "Daj, da ti pregledam rano! — Moj Bog, kako krvaviš! — Slekla ti bom suknjo! Poglej, s tem robcem ti bom obvezala rano! — Podpirala te bom, pa bova šla nada je mogel sleči suknjo. Nato mu zaj v Carskoje selo." Katarina mu je nežno pomagala, izpere rano s snegom. Toda rana je bila večja, kakor je mislila. Študentov meč mu je prodrl baš nad sklepom na nadlakti in je bilo mogoče, da ima ranjeno tudi kost. Potemkin seveda z ranjeno roko ni mogel gibati. Ko mu je Katarina obvezala rano in mu pomogla obleči suknjo, spregovori: "Moj ljubi, nasloni se name. Jaz sem dovolj močna, da bi te mogla celo na lastnih rokah ponesti do Carskega sela." "Veliča'ngtvoy, reče Pojtemkin. "Take dobrote in ljubeznivosti ne morem sprejeti." "Oh, ko bi vedel, kako sem danes celo popoldne trpela." reče ca,-rica. "Zakaj?" se začudi Potemkin. "Napad se je vendar še-le ravnokar izvršil." "Ne vprašuj me, ljubi moj." odvrne Katarina. "Vse ti bom povedala. Storila sem ti veliko krivico." "Meni?" vzklikne Potemkin. "Mar me nisi baš ti rešila iz očividne smrtne nevarnosti?" Tesno objeta sta stopala po osamljeni cesti. "Če bi naju sedaj videli ljudje!" vzklikne Potemkin. "Oh, Katarina, dolžan sem ti hvalo! Veliko si zame storila!" "Delam samo to, kar je dolžnost vsake žene napram možu! Mar ti ne bi storil isto, če bi jaz bila na tvojem mestu?" "Jaz! — oh Katarina, — kaj pa sem jaz? — Jaz sem tvoj suženj!" "Ne Aleksander, jaz sem tvoja su- žnja! — Današnji popoldan sem to jasno čutila! Na ničesar drugega nisem mogla misliti, razen samo na tebe. Trepetala sem namreč od strahu, da tebom izgubila!" Potemkin se za hip ustavi. "Mene da bi izgubila?" vzklikne. "Za božje ime, Katarina, kdo ti je rekel to? Kdo me je pred teboj očrnil? Toda, ali si mogoče vedela, da se pripravlja napad?" "Ničesar nisem vedela" odvrne Katarina. "Vedela, pa sem, da imaš ¡ ob osmih sestanek pri križu!" "Ti si vedela!" zakliče za,čudeno Potemkin. ::To vendar ni mogoče! j To je bila samo moja tajnost, ki je ! pa nikomur nisem zaupal. Mar ti znaš citati v mojem srcu?" "Srečna bi bila, če bi to znala!" odvrne carica in vzdihne. "Toda vse ti bom priznala dragi Aleksander! Nekdo je čisto slučajno slišal tvoj pogovor z neznano damo v Carsko-jem selu. Oseba, ki je slišala, mi je rekla.--" "Jeli vse slišala?" vpraša Potemkin. "Nikakor ne tajim, da sem se razgovarjal z neznano da,mo!" "Oseba, ki je prisluškovala, mi je samo rekla, da si pri slovesu zakli-cal neznani dami tele besede.- — Ob osmih zvečer pri križu na cesti, ki pelje v Carskoje selo!" "To je resnica 1" reče Potemkin. "Ali pa ti je dotična oseba tudi povedala, radi česa sem določil sestanek?" "Tega baš ni mogla slišati," odvrne Katarina. "Potem ti bom vse povedal, ljuba Katarina!" vzklikne Potemkin. "Zjutraj me je nagovorila v drevoredu neznana starejša dama,, ki mi je brez obotavljanja priznala, (la poseduje neko listino, ki se tebe tiče in katera bi za tebe pomenila neprecenljivo vrednost." "O kaki listini vendar govoriš, Potemkin?" "O onem strašnem poročnem listu, ki se nahaja, v Orlovi posesti in ki dokazuje, da si njegova soproga!" Katarina se zdrzne. Spomin na one čase ji je bil strašno neprijeten. "Čim mi je neznanka to omenila, sem sklenil, da za vsako ceno kupim to listino. Razpravljal sem torej z njo in se končno pogodil, da ji plačam 6000 rubljev, čim mi prinese listino ob osmih zvečer na dogovorjeno mesto!" Katarina vzklikne: "Nisi-li videl, da je to samo prevara? — Tu so te hoteli umoriti!" "Imaš prav, Katarina. Sedaj vidim, da sem postopal zelo neoprez-no", reče Potemkin. "Toda na čega-vo povelje so me hoteli umoriti?" "Na povelje grofa Orlova." vzklikne Katarina. "Ha, če bi mu mogel to dokazati," zakliče Potemkin. To bi ga moralo spraviti na morišče." Žialostno pogleda carica svojega ljubimca. "Razume se, da bom ukazala, da se izvrši preiskava, vendar pa dvomim, da bi mogli črnemu grofu kaj dokazati. Morilci so pobegnili in niso pustili za seBoj nobenih sledi. Tudi če jih -ulovimo, bodo molča- li in ne bodo hoteli izdati Orlova.. Oni se bodo zanašali, da jih bo Orlov iz ječe zopet rešil." "Ta prokleti ¿ločinec bo torej ostal nekaznovan?" — zakliče Potemkin. "Nekaznovan?" vpraša Katarina, a v njenih očeh sa čudno zasveti. "Bodi preprian, da ga bo kazen doletela — Strašna kazen." "Kaj pa si mislila Katarina, ko si zvedela, da se sestanem z neko damo?" jo vpraša Potemkin. "Kaj sem mislila?" vpraša Katarina in povesi pogled. "Oh, Potemkin, tega ti ne morem priznati. — Mislila sem, — ah, trpela, sem strašno. Sedaj pa vidim, da si ini zvest. Aleksander, brez Tebe ne morem živeti." Katarina se je dušila v solzah in Potemkin jo je komaj razumel, tako tiho je govorila. Potemkin se sklone k njej in jo poljubi. "Ljubosumna si torej bila, Katarina?!" reče Potemkin in st nasmehne. "Ljubosumna? — Ne, Aleknan^ der! To je preveč navadna beseda, da bi izrazili vse ono, kar sem pretrpela. Če bi tebe izgubila, ne bi hotela več živeti!" "Nikoli me ne boš izgubila, moja srčna ljubica, razen ako mc boš sama nagnala!" odvrne Potemkin. "To se ne bo nikoli zgodilo! Nikoli!" vzklikne Katarina. "Ljubila te boni do svojega zadnjega diha.!" (Nadaljevanje)