Sadjereja in*česa je potreba, da nam bode koristna. (Spisal Fr. Matijašič.) (Dalje.) Prva letar po sajeaji raora se drevo še rezati. Kako dolgo ia kako ae to delo stori, odvisno je od tega, kako dotičao drevo raate, močno ali slabo, ter bi jaz svetoval vsakemu, da aaj to deio prepasti le umaemu sadjerejcu, ker ni tako \ehko presoditi, kaj ia kje se mora ali pa ae ame rezati, ker ljudje, kateri temu delu niso vajeai, tudi aajlepša drevesa popolao pokvarijo. Treba je pa tudi v prvih letih skrbeti za to, da se aovosajeao drevje'v suši preakrbi s potrebao vodo, ter se morajo odstraaiti vse vodeaici, ki pogaajajo iz stebla ali koreaia, skrbao z aožem, ker drugaie vlečejo sok na-se ia s teai slabijo drevo. Pri takem odgojevaaji bode se drevje izkazalo tudi hvaležno, ter aam kmalu priaašalo obilno lepega sadii, aam pa veselje ia baaen. V pozaejših letih bode,seve. da potrebao, drevju vrh. ki je s časom postal pregost, izsaažiti ia sicer tako. da se mu izrežejo vse veje, katere stoje pregosto, aa dalje oae, katere rastejo v aotraaji del vrha ter tako braaijo solacu prodreti va-aj, za tem vse, katere se križajo, tako da se druga ob drugo drgne. Veadar pa bode to delo potrebno k večjemu vaako drugo ieto, tako, da aam posebai stroški a tem ae prirastejo, že iz uzroka, ker aam izrezaa les shiži za kurjavo ter tako pride v korist. 0 priliki tega dela mora ae tadi dobro gledati aa to, da se pokoačajo vsi škodljivi mrčesi in ajih gajezda. Ravao zategadelj ia pa za to, da se drevje varuje tudi oškodovaaja od dragih živali, je potrebno, da ae deblo ia močaeje veje vsako jesen aamažejo z mažo, obstoječo iz: apaa, govejeka ali gaojaice (tudi krvi) in ilovice. Prej pa, kakor se to stori, aaj se, ia sicer najbolje v deževaem vremenu, deblo očisti stare, sulie skorje, ker le, ako ae to atori, mora imeaovaaa maža izdatao delovati ia svojo aalogo izpoiaiti. S tako mažo nnioimo, kakor že omeajeao. maogo Skodljivih mrčesov, a kar je glavaa reč. izdatao braaimo svoje drevje proti ajega aajbujšeiuu škodijivcu — zajcu ia to teai izdatneje. čeai več živalskih snovi je v tej raaži. 1'roti zajcu ia drugim cetiriaogatim živa- lim moremo drevje braaiti tudi, 6e ga dobro obvežemo s trajem. Še eaa vrata budih škodljivcev je, katerih omeaiti ae smemo pozabiti. To so goseaice. Posebao o teko6em letu je ta goaiazea v aekaterih krajih aapravila silao škodo, ker meseca maja, kedar bi ae imelo listje ia cvetje najbolje razvijati, stala so drevesca brez vaega listja,  popolaoma gola. Tadi še meseca julija aahajajo se na drevju maličke goseaice, katere listje aa zgoraji atraai oglojajo ia ga tako osušijo. Iz tega že ae razvidi, da je goseaic več vrsti, a vse, da delajo hudo škodo. Vsako vrsto te goraazai, ter njih življeaje posebej opisovati, bilo bi obširuo. Naj tedaj zadostuje, da v obče aavedem oaa dela, katere aas omogočijo aaše drevje teh akodljivcev še s precej dobrim uspehom ubraniti. Tu je v prvi vrsti omeaiti, da aaj se, kedar se počaejo rarzle aoei v jeseai, drevju okrog debla priveže mo6ea papir. širok aekoliko č^z pol čevlja. Veže se aa obeb. robeh takega obroča z aavadao dreto ali špago. Ta papir moramo po celem površji, ki se aahaja med obemi vezmi, pomazati s katranom ali terom, kateremu smo prej primešali laaeaega olja. Prihodaje dai aioremo vsako jutro aa teb. obrocih opazovati aiaogo zelo malih metuljčkov, kateri so se aa ajih vjeli; ravao ti so, iz čegar jajec se izležejo zelo maličke goseaice, ki aam redao vsako poailad pokoačajo drevesao cvetje. Da imajo pa ti obroči tadi vredaoat, moramo imeti skrb za to, da ostaae maža na ajih zmiraj lepčiva. Druga akrb aam aiora biti obrajena aato, da v spomladi, meaeca jaauvarija ia februvarija oberemo vse saho ia seaakano listje z drevea, ker se v teh zavitkih nabajajo zalege brezštevilaih goseaic. Ob tem času morajo se odalraaiti tudi oni mali, sivosvetli prstaai, ki ae nahajajo aa eaoletaih mladikali sadnib dreves ia ao eeatavljeai iz samih jajec metulja po iaieau ,,prsteačar" ; iz teh jajec izleže se v zgodaji spomladi celo krdelo malih go-seaie, katere potem objedajo cvetje ia raatoče mladike. (Dalje prih.)