Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 24. MARCA 1960 LeTo XII. — Štev. 12 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Razprava o družbenem načrtu za leto 1960 na zborih volivcev v radgonski občini POMEMBNE NALOŽBE ZA VEČJO PROIZVODNJO Številne graditve in ureditve v gospodarstvu in izven njega Ob koncu minulega in v začetku tega tedna so bili v radgonski občini zbori volivcev. Na teh zborih so zbrani poslušali poročila o delu občinskega ljudskega odbora v lanskem letu (izpolnitev družbenega načrta), poročila o delu krajevnih odborov, razpravljali pa so tudi o družbenem načrtu in proračunu za letošnje leto. Na dnevnem redu so bile še dopolnilne volitve krajevnih odborov. Občinski ljudski odbor G. Radgona bo sprejel letošnji družbeni načrt in proračun, kot kaže, zadnje dni tega meseca. Vse kaže, da čakajo gospodarstvo občine, zlasti kmetijstvo, zahtevne proizvodne naloge, da bo načrt za leto 1960 dosežen. Temu primerne so tudi letošnje naložbe. Na prvem mestu je rekonstrukcija slatinskega podjetja v Boračevi (125 milijonov dinarjev), nadaljevanje (rekonstrukcije opekarne v Gornji Radgoni (19 milijonov dinarjev), gradnja hlevov in drugih kmetijskih objektov ter nakup mehanizacije na Kmetijskem gospodarstvu Črnci (93 milijonov), gradnja hleva, obnova nasadov in nakup mehanizacije na Vinogradniškem gospodarstvu G. Radgona z obratom pri Vidmu (137 milijonov), gradnja hleva, obnova nasadov in nakup mehanizacije na Vinogradniškem posestvu Kapela (30 milijonov), gradnja hleva v kmetijski delovni zadrugi Žepovci (16 milijonov), gradnja hleva in skladišča kmetijske zadruge Radenci (14 milijonov dinarjev) in rekonstrukcija podjetja »Elrad« v Gornji Radgoni. V načrtu so tudi naložbe v gostinstvu in trgovini. V kolikor bodo letos sproščena sredstva zdraviliškega zavoda Sl. Radenci, omenjajo pristojni za prihodnje leto velike načrte: graditev novega hotela pri »Terapija«, letnega kopališča, ureditev javne razsvetljave, nove pralnice im gostišča s tujskimi sobami. Omenjajo tudi, da je nujna v občuj v zvezi s povečanim turizmom in bližnjim malim obmejnim prometom s sosednjo državo Avstrijo ureditev primernega mostišča na Kapeli, ureditev Negove, kjer namerami vajo sindikati našega okraja ustvariti udobne pogoje za krajši oddih naših delavcev in uslužbencev itd. V trgovini obeta že letošnji družbeni načrt obnovo dveh poslovalnic: v Radgoni in Sl. Radencih in pričetek graditve poslovne zgradbe s stanovanji v Gornji Radgoni (banka, Zavod za socialno zavarovanje). *Skupaj bodo znašale naložbe v gospodarstvu po družbenem načrtu 548,5 milijonov di- narjev, kar se bo moralo izredno odraziti v povečanju proizvodnje in zboljšanju proizvodnih procesov. Še vedno bodo v močnem zaostanku negospodarske investicije za šolstvo oziroma prosveto in kulturo, zdravstvo, komunalno dejavnost in podobno. Družbeni načrt predvideva v te namene le 128 milijonov dinarjev, od tega za stanovanjsko graditev 96 milijonov dinarjev. Kaže, da bodo dogradili letos v radgonski občini okrog 50 stanovanj: v Apačah, Sl. Radencih, Gornji Radgoni in pri Vidmu. V šolstvu je predvidena v zadružnem domu v Podgorju graditev nižjerazredne šole, ostala sredstva pa so namenjena za vzdrževanje šol in večja popravila. Kakor lani videmska, bosta letos dobili vodovod tudi apaška in radenska šola. V načrtu je tudi dograditev prosvetne dvorane in telovadnice v Apačah in Radencih. Nekaj več sredstev bo letos za komunalno dejavnost in to predvsem za ureditev mesta ter dveh občinskih cest: negovske in ceste Rožički vrh—Hrastje— Mota. V zdravstvu predvideva družbeni načrt letos dokončno ureditev zdravstvene postaje, ki je sedaj v zasebnih prostorih, in opremo otroškega dispanzerja v G. Radgoni. Bj. Š. Z okrajne skupščine Zveze borcev v Murski Soboti Zbiranje zgodovinskega gradiva in skrb za otroke padlih borcev V Pomurju so zbrali že veliko zgodovinskega gradiva iz NOB in predvojnega obdobja, ki ga bodo objavili v posebnem zborniku — Večjo skrb vzgoji otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja V soboto je bila v Murski Soboti skupščina okrajnega odbora Zveze borcev, katere so se udeležili predsednik OLO Rudi Čačinovič, organizacijski sekretar OK ZKS Franc Škoberne in drugi gostje ter 61 delegatov. O delovanju organizacije Zveze borcev v minulih dveh letih je poročal predsednik OO ZB Rudi Rapl. Iz poročila in razprave je bilo razvidno, da Zveza borcev v Pomurju predstavlja močno politično organizacijo, ki se aktivno poglablja v družbene probleme ter s svojim delom doprinaša pomemben delež pri izgradnji socialistične skupnosti. V okraju deluje 6 občinskih in 25 osnovnih organizacij ZB. ki zajema- jo čez 1700 članov. Večina članov se aktivno udejstvuje v javnem in družbenem življenju, zlasti pa so bili člani ZB aktivni pri zbiranju zgodovinskega gradiva iz NOB. V ta namen deluje pri OO ZB posebna komisija, ki vneto zbira gradivo za izdajo osrednjega zbornika, ki bo zajel obdobje 1919—1945. Pri zbiranju zgodovinskega gradiva so bili zlasti uspešni v občini Gornja Radgona, kjer bo zbirka kmalu prerasla v muzej, v občini Ljutomer pa je treba med drugimi pohvaliti prizadevnost prleških študentov. Muzej v Murski Soboti sicer hrani že veliko dokumentov iz NOB, vendar zbirka še zdaleč ni popolna. Ko so razpravljali o gmotnem stanju bivših borcev, so ugotovili, da 75 članov nima primernih stanovanj, nekateri pa so — deloma po lastni krivdi — brez stati ne zaposlitve. Največ problemov v tem pogledu iznašajo bivši borci v Apaški dolini. Mladina odhaja, starejši ljudje pa niso sposobni za delo. Za zdravljenje bolnih članov ZB so največ storili v občini Gornja Radgona, kjer je občina dodelila v ta namen izdatna sredstva. V Pomurju so po osvoboditvi odkrili 80 spomenikov in spominskih plošč. Skupščina je bila mnenja, da bi namesto novih spomenikov vzidali spominske plošče na šole ali druge javne objekte. Zveza borcev posveča vso skrb vzgoji otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. V okraju je takih otrok 145. Vsi ti otroci obiskujejo razne šole ali se drugače usposabljajo za poklic. Partizanski otroci so v minulih letih dvakrat letovali ob morju. Vzdrževanje otrok je sicer urejeno, vendar bo treba odpraviti razlike v štipendijah, oziroma prispevkih med otroci padlih borcev ter ostalimi. Med razpravo so opozorili na zanemarjena grobišča padlih borcev rdečearmejcev in drugih, kar bo treba čimprej urediti. Zvezo borcev čakajo letos, ko proslavljamo 15. obletnico osvoboditve, posebne naloge. Gre za vsestransko politično dejavnost in oživljanje tradicij NOV, za pravilno vzgojo otrok padlih borcev in druge naloge. Pred zaključkom so izvolili novo okrajno vodstvo ZB ter sprejeli ustrezne sklepe za nadaljnje delo. -st- DVOJNI POGLEDI NA LASTNINO o PORAVNALNI SVETI IN »PRAVNIKI« BREZ DIPLOM O DVOJNE MERE ZA ODGOVORNOST KAZNIVIH DEJANJ S KATERIMI JE OŠKODOVANA DRUŽBENA LASTNINA? O TUDI V PODJETJIH BI BIL POTREBEN PODOBEN ORGAN KOT SO PORAVNALNI SVETI O OKROŽNO SODIŠČE OPRAVIČUJE OBSTOJ Našega razgovora o delu poravnalnih svetov in o nekaterih drugih vprašanjih so se udeležili načelnik Tajništva za notranje zadeve OLO Murska Sobota HENRIK RIBIC, okrožni javni tožilec VILKO BEGUŠ in pomočnik tožilca VIDA KOSIJEVA, sodnika okrožnega sodišča VANEK ŠIFTAR, VLADO REGVAT in sodnik okrajnega sodišča VENDEL MATUŠ. Poravnalni sveti so šele pričeli delovati, pa so že močno posegli v vsakodnevno problematiko ljudi. Drobni spori, ki so prej polnili arhive sodišč, sicer niso prenehali, toda poravnalni sveti jih laže in mnogo hitreje rešujejo. V arhivih bi našli na kupe sadnih zadev lz vsakdanjega življenja: spori zaradi meja, prevžitkov, pretepov itd. Prejšnja leta so vsako leto registrirali v Murski Soboti do 1000 spornih zadev, ki so spadale v pristojnost okrajnega sodišča. Letos jih je v prvih treh mesecih le okrog 100, kar kaže, kakšno delo opravljajo poravnalni sveti. Niso pa uspele pred poravnalnimi sveti obravnave zakonskih razvez. Zakaj? Pravniki so mnenja, da se ljudje bojijo, da pri takih razpravah »javnost ne bo izključena«. Morda bo v tem pogledu potrebna posebna oblika dela poravnalnih svetov? Ob skromnih izkušnjah obstaja to vprašanje odprto. »NA SODIŠČU LAHKO LAŽEŠ, TU PA NE BOŠ!« Nekako tako bi lahko orisali odnos poravnalnih svetov do svojih klientov. V tem je tudi uspešnost razprav, saj člani svetov dobro poznajo posamezne sporne zadeve, ljudi in okolnosti. Ni moč trditi, da s poravnalnimi sveti ni storjen odločen korak k likvidaciji pravdaštva, ki je pri nas zelo pogosto: najprej gre za prgišče zemlje, drevo, končno za čast. Ob tolikih pravdah seveda ni iz trte zvita trditev, da je vsak naš človek »košček jurista«. Poravnalni sveti so povsod navezali stike s sodišču niiho-vo delo pa spremljajo tudi odbori SZDL. Iz dosedanjega dela svetov je moč sklepali, da ne bi bilo napačno uvesti podobne organe tudi v gospodarskih organizacijah. Zanimiva je ugotovitev, ki so jo sprožili udeleženci našega razgovora glede odgovornosti za kazniva dejanja, s katerimi je oškodovana družbena lastnina. Vse poneverbe spadajo v pristojnost okrožnega sodišča. Disciplinske komisije sicer dobivajo predloge za obravnavanje posameznih dejanj, vendar je vprašanje, če je v vsakem primeru škoda povrnjena. Zato bi bilo prav. če bi pristojni organ pri ljudskem odboru vse take postopke zasledoval in ugotavljal, če je škoda poravnana. Kaznovalna politika pa nakazuje ta problem: uslužbenec v nekem podjetju poneveri večji znesek denarja. Kaznivo dejanje obravnava sodišče, ki med drugim ugotavlja tudi to, da krivec vzdržuje veččlansko družino, še ni kaznovan itd. Rezultat vsega tega je lahko tudi pogojna kazen, ki da ja storilcu kaznivega dejanja možnost, da se nekako rehabilitira. Praksa kaže. da o takih primerih disciplinska sodišča v podjetjih ne razpravljajo. Pogoste pa so obravnave disciplinskih sodišč v primerili, ko gre za odtujitev na primer materiala in podobno. Rezultat te obravnave na je navadno odpust iz službe, kar je po teži krivde in izrečene kazni težko primerjati s prejšnjim primerom. Pravniki menijo, da se za pravilno reševanje takih vprašanj premalo dosledno potegujejo tudi organi samoupravljanja v podjetjih. V neštetih zasebnih pravdah se ljudje »tolčejo« z izredno prizadevnostjo in trdoživostjo za košček zemlje, ki je morda vredna le nekaj tisočakov, pri upravljalcih družbenega imetja pa je ta občutek za lastnino mnogo manjši, čeprav gre morda celo za več stotisoč dinarjev. Tega seveda ni moč posploševati, vendar je v mnogih primerih tako. Zato so pri odkrivanju kriminala sodni in ostali organi pogostokrat osamljeni. Mnogo več bi lahko k temu prispevale tudi inšpekcije pri ljudskih odborih, ki pogostokrat le formalno in premalo poglobljeno opravljajo svoje delo. Ne gre za to, da postavijo vsakogar za najmanjši prestopek pred sodišče; bolj bi morala priti do izraza vzgojna vloga inšpekcij, vsakodnevna pomoč in ugotavljanje vzrokov za pojav kriminala ali drugega kaznivega dejanja. Med glavne ugotovitve razgovora sodi predvsem ta, da za odpravljanje kriminala niso odgovorni le organi TNZ in sodišča, marveč je potrebno pri tem sodelovanje družbe kot celote. Poravnalni sveti so tako sodelovanje že našli, toda tukaj gre le za ožji okvir iz pestre problematike od kriminala do pravne zaščite državljana in njegovih pravic. Posebno poglavje kriminala je mladinski kriminal, ki ima v naših krajih predvsem materialne in socialne razloge: razdvojene družine, ki svojim otrokom ne nudijo družinske vzgoje in osnovnih materialnih sredstev. Pri reševanju teh vprašani pomagajo preprečevati mladinski kriminal tudi skrbstveni organi. Skratka: na vsakem koraku je prizadeta skupnost, če pristojni organi ne dobivajo za reševanje te problematike dovolj pomoči od skupnosti same. V to obširno področje se je vključilo tudi naše okrožno sodišče. Kjub temu, da še ni dolgo, odkar je bilo ustanovljeno, je okrožno sodišče v M. Soboti že pokazalo določene uspehe. Ob njem so pridobila na pomembnosti tudi okrajna sodišča, saj so ustvarjeni s temi pravosodnimi organi ožji stiki. Precejšnjega pomena pa je tudi to, da je prišlo po ustanovitvi okrožnega sodišča v POmurje večje število pravnikov-domačinov, ki poznajo ljudi in razmere. Iz našega razgovora bi lahko povzeli tak zaključek: v neštetih vprašanjih od imovinskih sporov, preko neodgovornega odnosa do družbene imovine in do kriminala, gre za ljudi. Zato je namerno, da sodeluje pri reševanju te problematike čimvečje število državljanov. Poravnalni sveti, ki sicer zajemajo le del te problematike, so že po svojem namenu in po obliki dela organ, ki gre po tej poti. Brez dvoma pa so določene perspektive tudi drugod. Juš Makovec Jutri zasedanje obeh zborov OLO Poročila o delu inšpekcij Odborniki obeh zborov OLO Murska Sobota bodo jutri razpravljali o delu okrajnih inšpekcij v preteklem letu. Okrajni inšpektorat dela je lani posvečal glavno pozornost higienski urejenosti delovnih prostorov in izvajanju predpisov Zakona o delovnih razmerjih. Ni pa uspelo inšpektoratu zmanjšati s preventivnimi ukrepi števila nezgod, saj zdravstvena služba ugotavlja, da je bilo lani 1674 nesreč pri delu, kar je 33.854 neproizvodnih dni. Zavod za socialno zavarovanje je moral plačati obolelim čez 59 milijonov dinarjev hranarine. Inšpekcija je med letom ugotovila pri posameznih gospodarskih organizacijah 771 neprimernih delovnih mest in prav tako precejšnje število nezavarovanih strojev, poleg tega je bilo lani izdanih 99 nezakonitih odpovedi delavcem in 12 uslužbencem, dočim so nekateri zasebni obrtniki kršili predpise glede vajencev. Poleg poročila o delu okrajnega inšpektorata za delo bodo na zasedanju razpravljali še o delu tržne in kmetijske inšpekcije. Za ločeni seji predvideva dnevni red zasedanja sklepanje o spremembi Odloka o notranji organizaciji upravnih organov OLO Murska Sobota ter sklepanje o poroštvenih izjavah nekaterim gospodarskim organizacijam. ODHOD 9. PMDB „ŠTEFAN CVETKO“ Deveta PMDB »Štefan Cvetko« bo odšla na avtomobilsko cesto čez teden dni. to je v četrtek. 31. marca 1960 ob 3.30 uri zjutraj. To bo specialna traktorska brigada in bo ostala na delovišču prav tako dva meseca, kot vse druge. Za to brigado je med mladino veliko zanimanje. Do sedaj se je prijavilo za odhod v brigado že 115 mladincev, vendar pa še prijave vedno prihajajo. Okrajni in občinski komite LM še vedno zbirajo prijave za odhod, zalo naj se mladinci in mladinke čimprej prijavijo. Prijave zbirajo tudi vodstva aktivov LM in kmetijske zadruge. V PONEDELJEK SMO TAKOREKOČ STOPILI V POMLAD. PRVI SPOMLADANSKI DAN JE BIL SICER PRECEJ MRZEL. TUDI VREMENOSLOVCI SO NAPOVEDALI SE NEKAJ MRZLIH DNI. TODA UPAJMO. DA SE BODO ENKRAT VENDARLE UŠTELI. KAJTI VČERAJ IN DANES IMAMO LEPO SPOMLADANSKO VREME. ČEPRAV SE HLADNA SAPA SE NE MORE POSLOVITI. KLJUB TEMU, DA LETOS NI BILO V POMURJU SKORAJ NIC SNEGA. KONCEM MARCA SE NI NOBENEGA CVETJA, TOPA TUDI TO PRIDE. OB LETOŠNJEM DNEVE MLADOSTI Kmalu potem, ko je bil imenovan republiški odbor za proslavo Dneva mladosti, smo tudi v Murski Soboti imenovali okrajni odbor. V tem odboru so zastopana vsa društva in organizacije, ki vključujejo v svojih vrstah mladino. Okrajni odbor je na prvi seji sklenil, da se bodo v najkrajšem času formirali tudi občinski odbori za proslavo Dneva mladosti. Vsepovsod tam, kjer so že ti odbori, so sprejeli okvirne programe za proslavo v občini, dokončnega okrajnega programa pa še ni. Cilj letošnjega praznovanja Dneva mladosti je, da v času pred dnevom in še tudi kasneje poživi delo mladine na vseh področjih. LM in druge organizacije se marajo truditi in pomagati odborom za proslavo, da bodo lahko zajeli čim širši krog mladine, predvsem delavske in kmečke. Da pa bo praznovanje uspešno, je potrebno začeti že prej. Odlašanje vseh prireditev, tekmovanj in nastopov na sam Teden mladosti se je pokazalo kot neuspešno. Tako smo obsipali našo mladino v nekaj dnevih z vsemogočimi prireditvami, ki pa prav zaradi tega niso bile dovolj kakovostne. Letos smo začeli s praznovanjem zelo zgodaj, že v februarju. Okrajni komite LMS je razpisal tekmovanje v počastitev V. kongresa SZDLJ in Dneva mladosti. To tekmovanje je zajelo vse aktive v Pomurju, vsebuje pa dejavnost mladine na vseh področjih. Razpisane so tudi bogate nagrade za aktive in občinske komiteje, ki bodo dosegli največ uspehov. Tudi enoletna akcija pionirjev in mladih zadružnikov ter mladinskih aktivov je poživila dejavnost mladine, saj v njej sodeluje kar 25.000 pionirjev in pionirk, mladink in mladincev. Mladinski aktivi v vaseh, v podjetjih in ustanovah že tekmujejo. Mladina na vasi dela v raznih manjših delovnih akcijah (igrišča), preko aktivov mladih zadružnikov pa sodelujejo s kmetijsko zadrugo. Tudi mladina v podjetjih aktivno sodeluje v proizvodnji in se trudi, da bo petletni plan izpolnjen že v štirih letih. V tem času pa se tudi pripravljajo na volitve v delavske svete, kajti prav je, da v te organe pride čim več mladih sposobnih delavcev. Mladina na osemletkah se seznanja s prehojeno potjo SKOJ in KPJ ter spoznava program in dolžnosti članov LM. Z različnimi predavanji in razgovori jih starejši mladinci pripravljajo za sprejem v mladinsko organizacijo. Da je mladina začela praznovali Dan mladosti že na vse zgodaj, nam kažejo tudi različne prireditve, predavanja ipd. Do sedaj so mladinski aktivi uprizorili že več kot 20 odrskih del ter z njimi gostovali po sosednjih vaseh. Različnih predavanj se je v istem času, v dveh mesecih, udeležilo že nad tri tisoč mladincev. Osrednja prireditev v okraju bo Festival telesne kulture Pomurja v času od 22. do 29. maja. Na tej prireditvi bo sodelovalo več tisoč mladih državljanov. Ob začetku festivalskih dni bo tudi otvoritev stadiona »Hermes«, ki ga je gradila mladina. V Radgoni bo okrajna mladinska manifestacija 15. maja. Sodelovale bodo različne kulturno-umetniške skupine, telovadci itd. Poleg teh dveh pa bodo še vsepovsod po občinah proslavili Dan mladosti. Karel Sukič Zapisek z občnega zbora KZ Veržej Več krme-več živine Menda ni le naključje, da so občni zbori kmetijskih zadrug vsako leto bolj živahni. Tako je bilo preteklo soboto tudi v Veržeju: občnega zbora so se udeležili skoraj vsi člani kmetijske zadruge. Najbrž zadružniki ne bi pokazali tolikšnega zanimanja za občni zbor, če ne bi tudi med letom ugotavljali, da je zadruga, čeprav spada med manjše, dobro gospodarila. Lani so sklenili s kmetovalci pogodbe za 162 hektarov pšenice in ostalih kmetijskih pridelkov. Nekoliko manj je bilo sklenjenih pogodb v vaseh Kristanci in Šalinci, zato bo zadružni svet letos posvečati večjo pozornost pogodbenemu sodelovanju v teh vaseh. Kmetijska zadruga je dosegla lani lepe uspehe tudi pri pitanju živine. Nekateri zadružniki, kot na primer Anton Novak iz Grlave dosegajo pri pitanju lepe uspehe. Kaže, da posvečajo posamezni zadružniki temu vprašanju vso skrb in tako nehote prepuščajo kmetijski zadrugi, da obdeluje zemljo s stroji. V tem se je pokazala čisto enostavna računica: proizvajaj to, kar je za skupnost najbolj potrebno in za kmečkega proizvajalca najbolj donosno. Zadruga je kupila 23 holandskih svinj in dva merjasca pasme Landrace. Od tega imajo lotos že okrog 100 pujskov- knižancev z nemško požlalitnjeno pasmo. Toda, zakaj še preveč kmetovalcev dela le poizkuse ali pa se uči na primerih drugih? To ni značilno le za kmetovalce v KZ Veržej, marveč za mnoge zadružnike tudi drugod. Za zadružnike v Veržeju in okolici pa je ta ugotovitev vendarle nekoliko nerazumljiva, saj imajo v vsakem kraju že precejšnje število zadružnikov, ki sporazumno s kmetijsko zadrugo brez čakanja in pomislekov preusmerjajo svojo proizvodnjo na bekone in goveje pitance in tako s svojimi uspehi dokazujejo, da so na pravi poti. Na občnem zboru so se zadružniki močno zavzemali za ureditev hlevov, ki jih trenutno upravlja Vzgajališče Veržej. Skoraj nerazumljivo je. da hoče vzgajališče hleve kmetijski zadrugi takorekoč prodati. Organi upravljanja v zadrugi razumejo, da vzgajališče nima dovolj stanovanj za učitelje, zato so tudi pristali, da dajo nekaj sredstev za gradnjo novih stanovanj pri vzgajališču. Nikakor pa se ne strinjajo, da bi odkupili tudi hleve, ki jih vzgajališče ne rabi. Zadružniki so na občnem zboru predlagali naj bi spet uvedli posnemalnike za mleko, saj že dalj časa ugotavljajo, da je škoda pitati živino s polnomastnim mlekom. Nekaj bo v tem pogledu potrebno ukreniti, kakor tudi povečati pridelek krme. kajti brez te zadružniki ne bodo mogli dosegati zadovoljivih uspehov pri pitanju živine. Občni zbor ni načel kakih novih vprašanj, to je tudi razumljivo, saj imajo zadružniki vsakodnevne stike z vodstvom in z organi upravljanja v zadrugi. Uspeh tega sodelovanja pa se kaže predvsem v lepem dohodku, ki ga je dosegla zadruga v preteklem letu. Utrjevanje organizacije SZDL pri Vidmu Organizacija SZDL pri Vidmu ob Ščavnici je sodila še pred nedavnim med organizacije s precej številnim članstvom. Po združitvi z organizacijo v Kraljevcih, ki ni imela dovoljnih pogojev za samostojen obstoj ter je imela tudi razmeroma majhno število članov, pa se je odstotek volivcev včlanjenih v SZDL, v videmski organizaciji občutno zmanjšal. Sodijo, da je trenutno v sedanji videmski organizaciji včlanjenih ,le okrog 33 odst. volivcev, vendar pa so sklenili, da bodo število članstva povečali ter zajeli vsaj 45 odst. volivcev. Sicer pa je bilo tudi v organizaciji SZDL v Kraljevcih precej zanimanja za delo v organizaciji, vendar ni bilo primernih organizatorjev. Ugotavljajo tudi, da so tej organizaciji nudili poprej premajhno pomoč s strani občinskega odbora SZDL, zato želijo to nadoknaditi. Res pa je, da imajo težave zaradi pomanjkanja prostorov, vas pa je od Vidma precej oddaljena. Razna predavanja, za katera vlada veliko zanimanje, imajo v navadni kmečki hiši. Na zadnjih predavanjih so zabeležili izredno dober obisk. Organizacija SZDL pri Vidmu je letos pripravila že vrsto predavanj. Največje zanimanje je bilo za predavanja o zavarovanju kmečkega prebivalstva in o Kardeljevem referatu »Problemi socialistične politike na vasi«. Pri Vidmu omenjajo, da bodo s podobnimi predavanji še nadaljevali, osrednji poudarek pa bodo dali povečanju števila članov. -ko TIŠINA Pred dnevi je bil na Tišini sestanek predsednikov in sekretarjev vaških organizacij SZDL in poverjenikov Prešernove družbe v vaseh Tišina, Tropovci, Gradišče, Petanjci, Vanča ves in Rankovci. Navzoči so sklenili, da bodo do aprila včlanili v SZDL 50% volivcev. V omenjenih vaseh je včlanjenih v SZDL: Tropovci 41 odst. volivcev, Gradišče 36 odst., Petanjci 33 odst., Tišina 31 odst., Rankovci 24 odst., Vanča ves 18 odst. volivcev. Akcijo bodo zaključili prve dni aprila. V omenjenih vaseh je 89 naročnikov za knjige Prešernove družbe. G. V BAKOVCIH 60 NOVIH ČLANOV SZDL Novoizvoljeni odbor SZDL v Bakovcih je precej prizadeven, saj so letos sprejeli v Socialistično zvezo že 60 volivcev. Na nedavnem zboru volivcev so vaščani kritizirali Vodno skupnost, ki je z bagerjem poškodovala most čez murski rokav. Letos nameravajo urediti v Bakovcih glavno vaško cesto. Med najboljšimi krajevnimi odbori SZDL je Cankova Po vsej soboški občini poteka te dni predkongresna akcija za pridobivanje novih članov SZDL. Med najboljše odbore spada Krajevni odbor SZDL Cankova, kateremu je uspelo včlaniti v Socialistično zvezo 300 novih volivcev. V Domajincih, kjer je 220 volivcev, je bilo do nedavna le 27 članov Soc. zveze. Pred kratkim so sprejeli 91 novih članov. O uspehih akcije poroča- jo tudi iz Kuzme, kjer so pridobili 95 novih članov, v Mačkovcih 89, v organizaciji Selo-Fokovci 74, v Bogojini 58 in v Gederovcih 42 novih članov. V vasi Trdkova je včlanjenih v Socialistično zvezo le 5,6 % volivcev. Podobno kot v Trdkovi je tudi v Krogu. V obeh krajih krajevni odbori SZDL doslej niso uspeli, da bi zvišali število članov Socialistične zveze. Zakaj se Ljutomerčani vse pogosteje pritožujejo nad postrežbo v nekaterih prodajalnah ter gostilnah? Ali je postrežba zares tako slaba? — Na ta vprašanja je nekoliko težko odgovoriti, bilo pa bi napačno trditi, da je s postrežbo vse v redu. Jasnejši odgovor na ta vprašanja smo skušali dobiti z nedavno kontrolo, katero smo izvedli v nekaterih lokalih □ V trgovinah s špecerijo — te so bile v programu med prvimi — nismo našli kakih večjih nepravilnosti, zato bi bila vsaka večja kritika na račun postrežbe skorajda odveč. Ne bi pa bilo pretirano, če bi dejali, da v njihovih skladiščih ni najboljše urejeno ali pa so bila mogoče samo takrat nepospravljena. Tudi v zelenjadni trgovini »Jagoda« niso imeli kdove kako pospravljeno, vendar je razumljivo, saj imajo zelo tesne in skorajda neprimerne prostore. Kupci so bili v glavnem dobro postreženi. Nekatere gospodinje so sicer nekoliko godrnjale, češ zakaj ni tega ali onega na zalogi, vendar izgleda, da ni vsega kriv prodajalec, ampak predvsem dobavitelji. □ Preden smo stopili v mes- nico, smo prekontrolirali težo mesa, ki so ga kupci pravkar kupili. Tehtnice so pokazale točno težo, celo nekoliko več, pa tudi kvaliteta mesa ni bila ravno slaba. V mesnici, ki je sodobno opremljena, so (imeli skoraj vsega na zalogi, ker je bila sreda, slabša pa je zaloga pa tudi izbira ob sobotah in pred prazniki. Takrat se — tako so povedali potrošniki — najbolj čuti pomanjkanje kvalitetnejše govedine in teletine. Seveda zaradi tega pogosto napadejo z očitki prodajalca, ki pa verjetno le ni vsega kriv. Če sploh kdo v tej zvezi zasluži kritiko, potem je to le podjetje »Simentalka«, ki se očividno prav nič ne trudi, da bi v svoji mesnici začelo prodajati kvalitetnejše meso! Ni torej čudno, če se ljutomerske gospodinje sprašujejo: »Mar je za Ljutomerčane res vse do- bro?« Sicer pa upajmo, da bodo Ljutomerčani kmalu lahko dobili tudi kvalitetnejše meso. .. □ V pekarni »Kruh-pecivo« je bil precejšen vrvež. Pred kratkim so začeli z zavijanjem kruha, vendar so se tega bržčas že naveličali in so spet začeli prodajati po stari navadi. Stehtali smo nekaj kosov kruha. Tehtnica je poskakovala: 92, 102, 99 in podobno. Tudi teža žemelj je bila ustrezna. Drži pa, da ne hi bilo napak, če bi ljutomerski peki pripravili za pecivo nekoliko kvalitetnejše testo. Potrebno pa bi jim bilo zastaviti vprašanje: ali ne spada v pekarno tudi (primernejša tehtnica? □ Potem, ko smo z nekaj ljudmi preizkusili hitrost postrežbe v gostilni »Prlek«, ki ni bila ravno »expresna«, smo si ogledali še lokal. Ena natakarica je sicer imela beli predpasnik, na beli trak pa je menda pozabila, druga pa nam je zaupala, da ga ima v pranju. Pozneje smo izvedeli, da si morajo natakarice v tej gostilni same kupovati predpasnike. Oprema v lokalu ni posebno dobra, vendar so se izgovarjali, da za to še nimajo finančnih sredstev. Toda, ali se ne da tudi s skromnimi sredstvi popraviti opreme, posebno nekatere stole, ki so bolj podobni gugalnicam? Na račun kuhinje nismo dobili kakih večjih pripomb. Tudi abonenti so v glavnem zadovoljni. V kuhinji nas je pričakal nepričakovani prizor. Ko smo se zanimali za kuharico, so nam povedali, da je bolna. »In kdo jo zamenjuje,« smo vprašali. »Jaz,« seje oglasila ženska, ki je pravkar prala. Na štedilniku med ostalo posodo pa smo opaziti še lonec s perilom ... Brez dvoma bi jim lahko verjeli, da se to ne dogaja vsak dan, saj imajo svojo pralnico. □ V hotelu »Jeruzalem« je bilo na videz vse v redu. ven dar so bili pri preizkušnji postrežbe prav tako nekoliko počasni. Natakarice so tokrat imele bele predpasnike, niso pa imele čez lase predpisanega traku. Vprašali bi se lahko, zakaj nimajo belih predpasnikov vsak dan, ampak le od časa do časa. Medtem se je eden izmed gostov zaman trudil, da bi našel zobotrebce, čeprav je prostor zanje na vsaki miizi. Nekdo nam je mimogrede povedal, da natakarji včasih, mogoče pomotoma, postrežejo s skrhanimi kozarci. In kaj pravijo abonenti? Glede kvalitete jedil nismo dobili nobenih pripomb, pa tudi za izbirčne so baje kuharice precej »elastične«. Kaj ugatavlja tržni inšpektor V ZVEZI Z LJUTOMERSKO PRESKRBO IN POSTREŽBO SMO ZASTAVILI NEKAJ VPRAŠANJ OBČINSKEMU TRŽNEMU INŠPEKTORJU TONETU GLOGOVŠKU □ Ste med kontrolo v špecerijskih trgovinah opazili kake večje pomanjkljivosti? — Pri nedavni kontroli kvalitete prehranbenega blaga smo ponekod ugotovili, da imajo na zalogi manjše količine blaga, kateremu je čas trajanja že potekel. Te smo predlagali v kazenski postopek, s čemer se je stanje izboljšalo. — □ Kako je z gostinstvom? — Ker smo na turističnem področju, bomo morali v gostilnah odpraviti vsaj največje pomanjkljivosti, predvsem pa nabaviti kvalitetnejša vina. Pri decembrski kontroli, ki smo jo napravili skoraj v vseh gostinskih obratih v občini, smo poslali na analizo 18 vzorcev, od katerih je bilo kar 12 negativnih in le 6 z ustrezno kvaliteto. Napačno bi bilo trditi, da so vsi gostilničarji nepošteni, zato bi bilo potrebno prekontrolirati vino že pri proizvajalen, oziroma pri podjetjih, ki z njim trgujejo. Po zakonu o tržni inšpekciji pa je za to pristojna le zvezna tržna inšpekcija. Nanjo smo se že v decembru obrnili s prošnjo, da napravi kontrolo pri dobaviteljih, vendar nam še doslej niso odgovorili. — □ Je kvaliteta kruha ustrezna? — Pri analizi smo ugotovili, da je kvaliteta enotnega kruha ustrezna, nekoliko slabša pa je kvaliteta rženega kruha. Beli kruh, žemlje in pecivo pa ne ustrezajo kvaliteti iz moke tipa 400, iz česar sklepamo, da je tej moki primešana moka tipa 600, ki je cenejša. — Kaj ste ugotovili v mesnici? — Glede mesnice smo imeli že več pritožb, vendar pri preizkušnjah nismo našli nobenih nepravilnosti. Dejstvo pa je. da podjetje Simentalka lahko boljše meso ugodneje proda v druge kraje, v Ljutomeru pa ostane slabša kvaliteta. — Razgovor s tržnim inšpektorjem Tonetom Glogovšekom IN KAJ PRAVIJO LJUTOMERČANI SAMI? Malka Sitar: POTREBNA BOLJŠA PRESKRBA S PERUTNINO — Postrežba v špecerijskih trgovinah je zadovoljiva, le v samopostrežbi naj bi od časa do časa prekontrolirali natehtane zavitke, ki stojijo dalj časa. V »Jagodi« bi naj večkrat nabavili tudi radič. V mesnici ne čutim slabe postrežbe, res pa je, da dobivajo včasih izredno slabo meso. Ker je v soboto v mesnici naval, ne bi bilo napačno, če bi prodajala nekaj časa dva mesarja, ali pa bi naj bila mesnica odprta nekaj časa tudi v nedeljo dopoldan. Slabo je urejena tudi preskrba s perutnino. — Inž. Franc Jalšovec: MANJKA NAM KAVARNA IN GOSTINSKI VRTNI PROSTORI — Postrežba v ljutomerskih gostinskih lokalih se je znatno izboljšala, vendar je še včasih potrebno daljše čakanje, bodisi zaradi premajhnega števila, ali premajhne spretnosti natakarjev. To se občuti v obeh gostilnah. V Ljutomeru pa nam manjka predvsem društvenih prostorov, kot je kavarna, katero pa naj bi uredili v okviru enega od gostinskih podjetij. Prav tako se kaže potreba po ureditvi vrtnih prostorov pri gostilnah, za kar ima največ pogojev Gost. podjetje »Prlek«. — Milena Marjanovič: V LJUTOMERU MANJKA KVALITETNEGA MESA — Kvaliteta kruha v pekarni je precej zadovoljiva, dobro pa bi bilo, če bi izboljšali tudi kvaliteto peciva 'ter še nadalje zavijali kruh. Kar zadeva mesnico, je res slabo, da domače podjetje, kot je Simentalka, ne daje za Ljutomer boljšega mesa.— Rudi Tomažič: POSTREŽ-B A V GO-STILNAH SE NI ZADOVOLJIVA — Postrežba v ljutomerskih gostilnah je še včasih premalo solidna, predvsem manjka ekspeditivnosti. Mogoče to predvsem zaradi pomanjkanja višje kvalificiranega kadra. Brez pomislekov pa bi morali biti tudi gostje do natakarjev uvidevnejši, ne da se nekateri zadržujejo v gostilni tudi čez polnoč. Ugotavljam, da se je kvaliteta vina znatno zboljšala, ko so začele gostilne nabavljati vina od vinogradniških gospodarstev, ki imajo kvalitetna sortna vina. Zaradi pomanjkanja obratov družbene prehrane in potrebe po zboljšanja prehrane, se je število abonentov v gostilnah precej povečalo. Kljub temu, da gostinski obrati gledajo za opremo in obnovo lokalov, da bi se gostje udobneje počutili, še to vprašanje ni docela urejeno. Nujno je, da gostilne čimprej odpravijo sedanje pomanjkljivosti, zlasti še zato, ker se bliža turistični sezona. — Sodeč po ugotovitvah in izjavah, ki smo jih dobili, lahko zaključujemo, da s preskrbo in postrežbo v Ljutomeru ni vse v redu. Vse to pa daje zelo slabo obetajočo perspektivo letošnji turistični sezoni, ki je tik pred vrati. Janko Stolnik POMURSKI VESTNIK. 24. MAREC 2 „BELI LISTKI“ Pred delnimi skupščinskimi volitvami v Argentini O Število atentatov peronovih pristašev vse večje— Metoda praznih, t. j. »belih volilnic« tudi 27. marca O Frondizijev načrt »Conintes« proti nasilju O Kakšen je položaj političnih sil O Peron upa, da se bo kmalu vrnil v domovino POLOŽAJ V ARGENTINI JE NENAVADNO NAPET. V ZADNJIH NEKAJ DNEH JE H LJUDI IZGUBILO ŽIVLJENJE ZARADI ATENTATOV. PRED DNEVI JE PEKLENSKI STROJ EKSPLODIRAL V STANOVANJU MAJORJA CABRERE, ČLANA VOJAŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE, IN UBIL NJEGOVO HČERKO. NA POGREBU SO BILI TUDI UGLEDNI PREDSTAVNIKI PROTIPERONISTIČNE REVOLUCIJE. SLO JE ZA JAVNO DEMONSTRACIJO PROTI NASILJU, KI GA IZVAJAJO PRISTAŠI BIVŠEGA PREDSEDNIKA TIK PRED VOLITVAMI V SKUPŠČINO. V nedeljo opolnoči je vlada sklenila objaviti načrt »Conin-tes«, ki ga je naskrivaj pripravila kot ukrep »proti nasilju in sabotažis. Naslednji korak bo razglasitev obsednega stanja, so opozorili izzivalce neredov. Sredi februarja je eksplodiralo skladišče bencina podjetja »Shell« v predmestju Cordobe. Konec februarja so zabeležili dva atentata pri istem podjetju v Buenos Airesu. Prve dni marca so eksplodirale bombe v skladiščih podjetja »ESSO« in državne družbe »YPF« v Mar del Plati. Predsednik Frondizi je zato prepustil jurisdikcijo vojaškim sodiščem ter posegel po izrednih ukrepih, ki jih v deželi niso uporabljali od leta 1956. To se je zgodilo potem, ko so pe-ronisti pognali v zrak stanovanje majorja Cabrere. Kdo so ti »neznani storilci«? Na splošno trde, da je vse to tesno povezano s 27. marcem, ko bodo v Argentini izvolili polovico novih poslancev v Spodnji dom skupščine in tretjino senatorjev. Stranka predsednika Frondizija, ki je ob provincijskih volitvah lani dobila 10 do 20 odst. glasov, bi si morala tokrat priboriti najmanj 30 odst., oziroma 32 do 97 novoizvoljenih poslancev, če želi ohraniti absolutno večino v skupščini. In prav to žele preprečiti atentatorji ter njihovi gospodarji, pravijo v Buenos Airesu. Toda to še ni vse. Volitve same pomenijo preverjanje splošnega položaja. Vzroki za nemire namreč ne leže samo v volitvah. Veliko vlogo pri tem imajo gospodarski položaj v deželi in pa gospodarski ukrepi predsednika Frondizija. Posameznih političnih skupin kakih 20 milijonov prebivalcev ne kaže podcenjevati. Spomnimo se samo kopice večjih in manjših stavk in z njimi povezano delovanje peronističnih elementov, ki so ponekod celo formirali uporniške gverilske skupine, te 62 peronističnih sindikatov v mestih! Vlada se je morala lani bojevati s številnimi težavami, da bi prodrla s svojimi gospodarskimi in socialno političnimi ukrepi, katere je l. 1958 predsednik obljubil volivcem. Doslej je rešil samo nekatere med njimi. Zavrl je inflacijo, vendar je ni zatrl. Življenjski stroški so izredno visoki, saj so se lani zvišali za 90 odst. Dr- žavni proračunski primanjkljaj znaša 27 milijard pezov (3,3 milijarde dolarjev), ki ga bodo v najboljšem primeru znižali za 12 milijard. Industrijska proizvodnja je padla, ob- tok denarja je močno porastel (v januarju je znašal 15 milijard pezov!). Nastane vprašanje, kako naj Frondizijeva vlada uresniči načrte, ki jih je razglasila ob prevzemu oblasti. Podporniki sedanje vlade pravijo, da bodo načrte uresničili, nasprotniki pa, da ne. Razprava o gospodarskem položaju v deželi je že dolge mesece glavni predmet vseh tistih, ki žele utrditi položaj v deželi, pa so pričeli izgubljati tla pod nogami. Znane stavke trgovskih pomočnikov in poštnih nameščencev v januarju so bile tako gospodarske kakor politične narave. Nekateri voditelji stavkujočih so že tedaj opozarjali, da je treba misliti na volitve. Sindikati so z velikih, toda redkih »ofenziv« splošne stavke prešli na manjše, toda pogostoma prave »gverilske« akcije. Konec lanskega leta so se na severu dežele pojavile gverilske skupine. Odred 30 dobro oboroženih uniformiranih ljudi je napadel policijsko postajo v Friasu, ki šteje 20.000 prebivalcev. Ali imajo ti ljudje kakršne koli stike z nekdanjim predsednikom Peronom? Policija je našla nekaj skladišč streliva ter hrane in opreme. Nekaj gverilcev je tudi ujela, vendar ni med njimi našla tistih, ki bi lahko odgovorili na to vprašanje. Sam Peron, ki se je pred nedavnim pojavil v Španiji, molči. Ko je februarja zapuščal Dominikansko republiko, je izjavil: »Vrnil se bom v domovino morda že jutri ali pa čez nekaj mesecev.« Peronovi pristaši, tako imenovani »beli«, so, kot sami pravijo, s tem odhodom močno prizadeti. V javnosti pa tega ne kažejo. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi agitirajo v predvolilni kampanji na izviren način. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič govori ob prihodu na atensko letališče TELEGRAMI O Skupina oboroženih mož je skušala v ponedeljek ubiti kandidata za predsednika Bolivije Walterja Buevara. (AP) O Maroška vlada je zaprosila organizacije Rdečega križa iz 84 držav, naj pomagajo zgraditi v Novem Agadiru bolnišnico na razvalinah stare. (A) O Ameriška sindikalna konfederacija AFL-CIO je znova zahtevala od Kongresa, naj zviša tako imenovano minimalno delavsko mezdo od 1 dolarja na uro na 1,20 dolarja. (Tanjug) O V glavnem mestu Bolivije se je pred dnevi uprla garnizija. V spopadu z vladnimi enotami je padlo 10 oseb, kakih 30 pa je bilo ranjenih. V mestu vladata sedaj spet red in mir. (AFP) O V Bolgariji so te dni pričeli boj za varčevanje črnih in barvastih kovin. (Tanjug) O Petdeset kilometrov južno cd kolumbijskega glavnega mesta Bogote je treščil avtobus v prepad potem, ko se je skušal izogniti dvema voziloma, ki sta mu prihajali naproti. Trinajst oseb se je ubilo, 20 pa ranilo. (Reuter) Ker je sedanja oblast prepovedala peronistično justicialistično stranko, pozivajo volivce, naj glasujejo z izročitvijo praznih, t. j. belih listkov. Na drugi strani pravijo, da bo prav od »belih« odvisen izhod volitev. Pristaši nekdanjega predsednika operirajo z gospodarsko-socialnimi težavami in pri tem računajo na veliko število »belih listov«, ki so jih njim naklonjeni volilci po njihovih nasvetih doslej dajali v volilne skrinjice. Peronisti so na volitvah v ustavodajno skupščino 1. 1957 dobili v obliki takih listkov več kot dva milijona glasov. (Sam Peron je leta 1954, ko je bil na oblasti, dobil 4,745.000 glasov!). To pomeni, da so številčno najmočnejše gibanje v Argentini. Ta moč se odraža tudi v rezultatih provincijskih volitev. V pričetku decembra so »beli« v provinci Jujuy dobili 25.300 glasov, vladna radikalna stranka pa 18.800. V provinci La Pampa je bilo to razmerje 21.116 proti 20.837 v korist »belih«. Ali ne razodevajo te številke razpoloženja po vsej deželi? Peronistični voditelji seveda v predvolilni kampanji ne nastopajo z geslom o vrnitvi peronovega režima, temveč le proti gospodarski in socialni politiki vlade. Pri tem niso sami. Skupno z njimi se za volitve s praznimi listki zavzema tudi KP Argentine, ki so jo oblasti prepovedale. Na drugi strani se za simpatije 10 milijonov volivcev bojuje 16 političnih organizacij, med njimi pet velikh strank: UCRI (radikali predsednika Frondizija), UCRP (narodni radikali), Konservativna unija, socialisti in krščanski demokrati. Predsednik Frondizi je privolil v načrt »Conintes«, vendar mu ni lahko. Desnica mu očita, da sodeluje s peronisti (ker so ga ti podprli na volitvah 1. 1958!), peronisti ga obtožujejo, da je izdal interese naroda in države, KP pa v posebni deklaraciji pravi, da je vlada z načrtom »Conintes« »brez opravičila pognala deželo v položaj notranje vojne« ter naredila »prvi korak proti ureditvi vojaške vojaškopolitične diktature«. Po omenjenem načrtu so 18. marca zaprli več sto ljudi v Buenos Airesu. Za razpoloženje pred volitvami vsekakor zelo neprimerna zadeva — za vlado! Direktna zveza Sovjetski in ameriški tisk sta te dni posvetila precej prostora nenavadnemu pismu, ki ga je urednik nekega ameriškega časnika poslal predsedniku Eisenhorverju in premi-eru Hruščevu. V njem predlaga, naj bi imela oba predsednika neposredno telefonsko zvezo. Če bi namreč kaka izstreljena raketa iz kakršnih koli tehničnih razlogov spremenila smer leta, bi državnika lahko poklicala drug drugega in sporočila: »Gospod predsednik, ena od naših raket je krenila s svoje prave poti. Nismo je mogli uničiti o letu. Prosim vas, da nam verujete, da gre za strahoten nesrečen primer, a ne za napad.« Zadeva je prvi hip videti malce smešna, vendar z vso resnostjo opozarja na stanje, o katerem se je znašel svet. Ena, hote ali nehote narobe izstreljena raketa, lahko pomeni pričetek konca za vse človeštvo. Nasprotnik namreč utegne takoj »pritisniti na gumb...« Urednik o pismu pristavlja: »Gentlemena, s spoštovanjem vama ponavljam stari rek: zaradi izgube žeblja — izgubljena podkev, zaradi izgubljene podkve — izgubljen konj, zaradi izgubljenega konja — izgubljeno kraljestvo. Ali je zares treba izgubiti ves svet zaradi enega telefonskega poziva?« Res, odgovorni bi se morali zamisliti. Vendar bi bilo bolje, da bi se sploh domenili o prepovedi atomskih bomb, daljnosežnih raket in drugih sredstev za množično uničevanje ljudi ... BEN GURION V WASHINGTONU IN LONDONU LONDON — Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion se je pred dnevi mudil na uradnem obisku v Washingtonu, kjer se je sestal tudi z zahodnonemškim premierom Adenauerjem. V Londonu naj bi se po- zneje, kot poročajo, dogovoril o novih pošiljkah orožja. Londonski krogi s tem v zvezi opozarjajo, da se britanska vlada zavzema za ravnotežje v oborožitvi med arabskimi deželami in Izraelom. To ravnotežje se je sedaj nagnilo v prid Arabcev. KRVAVE DEMONSTRACIJE JOHANNESBURG — Policija v mestu Sharpevillu, kakih 96 milj od Johannesburga, je pričela streljati na množico domačinov, ki so protestirali proti rasnemu zapostavljanju. Po prvih vesteh sodeč je pri tem ubila 56 oseb, kakih 160 pa ranila. Oblasti so zaprosile za vojaške okrepitve, ker se spopadi golorokih domačinov s policijo nadaljujejo. O demonstracijah in spopadih poročajo tudi iz drugih južnoafriških mest. Policija je zažgala več črnskih vasi v bližini Johannesburga in Capetowna. Zaprla je predsednika organizacije Vseafriškega kongresa ter mnoge ugledne politične in sindikalne prvake. KRIZA V RIMU TRAJA DALJE RIM — Po brezuspešnih pogajanjih s političnimi prvaki italijanskih strank je mandator za sestavo nove italijanske vlade Segni vrnil mandat predsedniku republike Gronchiju. Ta je nalogo zaupal enemu prvakov levega krila.., krščansko - demokratske stranke Tambroniju, ki bo skušal najti zaveznike za koalicijsko vlado med socialnimi demokrati in republikanci, medtem ko bi jih Nennijevi socialisti podprli. UMOR IZ MAŠČEVANJA LITTLE ROCK — Neznani storilci so v nedeljo ubili Eugena Smitha in njegovo ženo. Kaže, da gre za maščevanje rasistov, ker se je pokojnik zavzemal za ukinitev rasne diskriminacije do črncev. BOJKOT RASISTOV Cinična izjava južnoafriškega vladnega predsednika O Uzakonjeno belo gospodstvo nad črnopoltimi domačini O Primer rasne nestrpnosti in nacionalnega zatiranja O Bojkot — simbol mednarodne solidarnosti »Nikar ne kupujte južnoafriškega blaga! Bojkotirajte južnoafriške izdelke!« Lepake te vrste lahko srečaš po vseh londonskih ulicah ter ostalih angleških mestih. Na pobudo angleških sindikatov (Trade Union) naj bi ves mesec marec odklanjali blago, ki prihaja iz Južne Afriške unije. Akcijo podpira tudi britanska laburistična stranka, liberalna stranka ter mnoge politične, družbene in zadružne organizacije. Gre za odločen protest proti rasizmu v tej južnoafriški deželi. Opozorila in protesti doslej niso pomagali. Večkrat so dvignili svoj glas tudi Združeni narodi, vendar so njihove spomenice ostale le prazna črka na papirju. »Vse resolucije take narave imajo navadno svoj konec na istem mestu,« je pred nedavnim dejal južnoafriški ministrski predsednik Verwoerd, »v moji košari za odpadke.« Mednarodna javnost je seveda ogorčena sprejela take rasistične izjave. Predsednik južnoafriške vlade in njegovi pristaši svoje politike do črncev ne imenujejo fašizem, temveč »apartheid«. Vendar razlika ni velika. Gre za srednjeveške, nazadnjaške nazore, ki jih spremljajo pojavi nečloveškega ravnanja. Beli doseljenci izkoriščajo domače prebivalstvo na vse načine. Trije milijoni belcev vladajo brez predsodkov 11 milijonom »obarvanih« (9.8 milijona črncem in 1,4 milijona mešancem), ki so brez političnih in človečanskih pravic. O Nori čas je šel molče mimo Južnoafriške unije. Belci ne slišijo (ali nočejo slišati) glasov črnega kontinenta, ki terjajo enakopravnost in svobodo. Boli gospodarji imajo v svojih rokah skoraj 90 % vseh obdelovalnih površin. Domačini morajo za majhen kos zemlje, ki ga obdelujejo za svoj račun, 180 dni v letu delati na posestvu belega človeka. Tak je zakon. Proti njemu se ni mogoče pritožiti. Delovna sila za belca-veleposestnika ne predstavlja težave. Kadarkoli jo potrebuje, se obrne na uprave ječ, ki so polne domačinov. O V rudnikih in industriji, ki je izključno v rokah belcev, delajo črnci pod najtežjimi pogoji. Črncem dodeljujejo povsod najtežja in najbolj groba dela. Navzlic temu prejemajo le deseti del mezde belega delavca. Na drugi strani je zakonodaja glede obdavčitve »širokogrudnejša«. Črnci postanejo že z osemnajstim letom davčni obvezniki, belci pa šele z enaindvajsetim! Rasisti pri tem računajo, da traja povprečna življenjska doba črnopoltega domačina — 30 let. Treba ga je torej izkoristiti, dokler je še čas . . . Rasno ločitev izvajajo dosledno. Črnci se po mestih ne smejo mešati z belci. Živeti morajo v posebnih mestnih četrtih, ograjenih z bodičasto žico, ki so precej podobne koncentracijskemu taborišču. Ta »življenjski prostor« smejo zapustiti z dovoljenjem belega delodajalca. Ponoči ne smejo skozi naselja belcev. Če se približajo beli hiši, streljajo nanje. Oblasti prepovedujejo vsakršno politično združevanje črncev, toda odpor vse bolj raste. Domačini sami brez besede bojkotirajo vse tiste trgovce, ki so znani rasisti. Kako močan je ta odpor, kažejo novice, da namerava vlada sprejeti zakon, po katerem bo kaznovala vsakršno demonstrativno izražanje nezadovoljstva. Južnoafriški rasizem ne popušča. Zato pa raste po svetu odpor proti takemu ravnanju. Anglija ni edina dežela, ki skuša z bojkotom prizadeti bele rasiste na gospodarskem področju. Podobno akcijo pripravljajo sindikati na Cipru, na Malaji in v nekaterih drugih afriških deželah. Tudi sindikati skandinavskih dežel so se odločili za bojkot. Kaže, da bosta tudi Zahodna Nemčija in Belgija zaprli dotok južnoafriških izdelkov. To je vsakakor dostojen odgovor na cinizem gospoda Verwoerda. v znamenju dvignjenega palca. Demonstrantke iz Johannesburga peljejo o zapor. Dvignjeni palec pomeni znamenje svobode PRIJATELJSKI OBISK Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič se te dni mudi na uradnem obisku o Grčiji. V razgovorih z grškimi državniki naj bi našli nova pota za razširitev dvostranskih odnosov predvsem na gospodarskem področju. S svojim obiskom orača nedavni obisk grškega vladnega podpredsednika Kanelopulosa v Jugoslaviji ter v nekem smislu tudi nadaljuje tedaj započete razgovore o Beogradu. Pogosti obiski jugoslovanskih državnikov pričajo o tem. kako trdne so vezi, ki povezujejo Grčijo in Jugoslavijo in kako močne so težnje, da bi medsebojno sodelovanje čimbolj okrepili in poglobili. Pri tem dežel ob Vardarju ne motijo razlike v družbeni in gospodarski ureditvi ter določeni svojstveni nazori o nekaterih mednarodnih vprašanjih. Poglavitno je enakopravno sodelovanje brez kakršnega koli vmešavanja v tuje notranje zadeve. Ne pretiravamo, če trdimo, da predstavlja tako jugoslovansko-grško sodelovanje pomemben činitelj trdnosti na Balkanu. Kaže tudi drugim, kakšni naj bi bili odnosi med balkanskimi narodi. To sodelovanje je hkrati tudi pomemben delež splošni evropski stvari, posebno sedaj, ko se zahodni in vzhodni svet pripravljata na veliki majski razgovor o Parizu. Jugoslovanski podpredsednik bo s svojimi gostitelji obravnaval osa sodobna vprašanja dvostranske narave. Poseben poudarek bo veljal gospodarskim stikom, ki jih je mogoče navzlic obširni blagovni zamenjavi še bolj razširiti. Pri tem ne smemo pozabiti, da so se o zadnjih 12 mesecih gospodarski in drugi odnosi med obema sosedama silno razmahnili. Tako sta obe deželi naredili velik korak naprej pri razvoju majhnega obmejnega prometa, ki sta ga obe vladi podpisali lani. Nedavni sestanki mešanih komisij so pokazali obojestransko željo, naj bi po sistemu razvijali sodelovanje o raznih gospodarskih panogah, o turizmu itd. Trgovinska zamenjava med obema deželama z uspehom napreduje, vendar jo je mogoče razširiti. Vse kaže, da se bodo razgovori o Atenah nanašali tudi na jugoslovansko sodelovanje o grških načrtih gospodarskega razvoja. Naša država je namreč industrijsko dovolj razvita, da lahko o raznih oblikah sodeluje in pomaga gospodarskemu razvoju Grčije. Kakor vedno doslej, lahko pričakujemo od obiska jugoslovanskega podpredsednika konkretne sklepe. Jugoslovani bomo pozdravili vsako odločitev, s katero bosta obe deželi izpopolnili in poglobili sodelovanje. Beograjski pomenki OBISK MINISTRA KREISKEGA — PRIČETEK TESNEJŠEGA SODELOVANJA Avstrijski zunanji minister Kreisky in državni tajnik za zunanje zadeve Popovič sta v petek podpisala dodatni sporazum o ureditvi malega obmejnega prometa, konzularno pogodbo, sporazum o sodelovanju pri zaščiti rastlin in sporazum o priznavanju izvajanja sklepov sodišč ter poravnavi, sklenjeni pred izvoljenimi sodišči v trgovskih zadevah. Pozneje je visoke avstrijske goste sprejel podpredsednik Kardelj, v soboto pa predsednik Tito na Brionih. Kakor kaže, pomeni obisk avstrijskega zunanjega ministra po daljšem premoru prvo resnejšo zamenjavo mnenj o nekaterih nerešenih vpraša- njih. Jugoslavija je predvsem opozorila na nerešeno manjšinsko vprašanje, ki hi ga bilo treba reševati v okviru 7. člena avstrijske državne pogodbe in ostalih ustreznih mednarodnih pravil. Prav tako se zavzema za čim sprošče-nejši majhni obmejni promet, ker lahko v marsičem zgradi most med obema deželama. Prav tako je mogoča čim širša gospodarska zamenjava. Na avstrijski strani so načeli problem odškodnine za nacionalizirano imetie sedanjih avstrijskih državljanov. Sami razgovori niso dali kdo ve kakšnih rezultatov, zato na odpirajo pot za tesnejše sodelovanje v prihodnje. POMURSKI VESTNIK, 24. MAREC 3 „STRAST POD NA SOBOŠKEM ODRU Amatersko igralstvo v Mur-ski Soboti je minuli teden doseglo pomemben uspeh. Dramska skupina domačega DPD Svoboda je na novem improviziranem odru v stari kino dvorani uprizorila zahtevno delo ameriškega dramatika 0’Neillovo »Strast pod bresti«. Kakor nam že naslov drame sam pove, gre v tej igri za strast in ker v njej nastopajo fizično in duhovno močni, ošabni, trdovratni, samoljubni in trmasto ponosni ljudje farmarskega ameriškega Zapada, je tudi ta strast silna in usodna za vse, ki se ji predajajo. Pohlep teh ljudi po farmi, denarju in zlatu se sprevrže v uničujočo strast, ki se ji pridruži še bolj strastno poželenje po ženski oziroma moškem. Ta dvojna strast je v drami grozeča dinamična sila, ki vrže jabolko spora med ljudi na farmi pod bresti in jih požene v medsebojno obračunavanje. Sedemdesetletni hrust Efrajim Cabot, ki se je »zaklel, da jih bo dočakal sto«, je pravzaprav prvi podlegel tej strasti. Mlad je prišel v te kraje in se z nečloveško voljo, v posmeh vsej okolici, lotil ka-menitega sveta, in kamen mu je rodil kruh. Prva žena mu je r odila dva sina Simeona in Petra. Garali so in kamen se je spreminjal v rodovitno prst, a njihova srca so postajala kamen. Kamen jim je ubil mater. Efrajim se je drugič poročil in dobil tretjega sina Ebna. Tudi srce druge žene se je razbilo ob kamnu. Moški so ostali sami na farmi in garali naprej. Vsak s kamnom v sebi namesto srca in njihovi vsakodnevni pogovori so bili podobni obmetavanju s kamni. V surovo življenje je prinesla spremembo Efrajimova tretja ženitev s tridesetletno tršato žensko Abbie Putman. To je v resnici dogodek, ki razplamti njihove strasti in požene ves mehanizem drame Strast pod bresti. Oba starejša sinova demonstrativno odpotujeta v Kalifornijo, kamor ju žene pohlep po zlatu. Najmlajši Eben kmalu pred silno žensko vitalnostjo lene Abbie, ki se je s starim Efrajimom Cabotom poročila le zaradi farme. Ves mehak ji pade v naročje in Abbie mu odslej naprej v nežnosti in razumevanju nadomešča prezgodaj umrlo mater, obenem pa mu nudi ljubeče žensko naročje. Prabitna in neuničljiva sla zgodnjepomladne rodovitne zemlje je Efrajimovo hotenje imeti sina naslednika še s tretjo ženo. Kar ne zmore več njegova senilnost, opravi sinova moška krepkost. Blaga farmarska idiličnost vrže za kratek čas kamen iz ljudi na farmi pod bresti. A strast kaj kmalu rodi zločin, prežene izpod brestov idiliko, vrne kamen Efrajimovi notranjosti in ga za vselej priklene na kamenito farmo. Mlada dva pa se s čustvom resnične ljubezni samovoljno napotita skozi ječo novemu življenju naproti. To je stržen drame Strast pod bresti. Sicer pa se da še veliko več povedati o njej. Veliki dramatik 0’Neill je brezobzirno grabil ameriško življenjsko stvarnost in jo brez vsakih olepšav postavljal na oder. Vendar je tudi v najgrši vsakdanjosti znal odkrivati lepoto in je krutost življenja prepletal z drobnimi lirizmi. Tako tudi vsi Caboti kljub grobosti življenja na farmi sredi kamenja znajo tudi drugače govoriti kakor pa le obmetavati se z besedami kot s kamni. Zazrejo se v lepoto poletne noči in ko jih spomin potegne v preteklost, ali jih želja zvabi v prihodnost, so njihovi pogovori naenkrat blagi, meditirajoči in polni neke otožnosti. Tak je stari Efrajim predvsem takrat, ko ga vsega omehča strastna želja imeti sina naslednika še s tretjo ženo; tak je Eben, ko je ves skrušen pod težo spomina na davno umrlo mater; taka je Abbie, ko se v njej vname žgoča ljubezen do Ebna in — taka sta oba, ko ju notranje povsem prelomi teža zločina in se voljno uklonita pravični kazni, s strastnim hrepenenjem v sebi po skupnem drugačnem življenju, ko bosta prestala kazen. Osrednje tri vloge so odigrali Vlado Sagadin kot Efrajim Cabot. Jože Hradil kot Eben in Majda Potočnikova kot Abbie Putman. Sagadin je sedemdesetletnega Efrajima zaigral z vso tisto prepričevalnostjo, ki nam je že poznana iz njegovih prednjih kreacij podobnih vlog. Temu je dodal še surovo tršatost in nenavadno življenjsko moč ostarelega hrusta, vse v skladu s tekstom in avtorjevimi zahtevami. Vendar bi njegove kretnje kljub vsemu morale biti še boli grobo oglate, trde in nekoliko zadržane, kakor pa mladeniško gibčne in plesno okretne. Hradil je odigral vlo- go najmlajšega sina v začetku na malce ležeren, tipično ame-rikanski način (približen tip iz westernov), pozneje, ko je tekst tudi od njega zahteval veliko strastnega hotenja, pa je nihal med to ležernostjo in silnimi izbruhi grobosti, potrte melanholije in strastne ljubezni do Abbie. Prepričal je obakrat, kajti tako igro zahteva vloga. Dragocena pridobitev za soboški oder je igra Majde Potočnikove, ki je delovala zelo osvežujoče in nas presenetila z lepim zvočnim glasom. Vloga je polna kontrastov in Potočnikova jo je uspešno speljala do konca. Spretno je znala hliniti ljubezen in predanost svojemu staremu možu, a strastna ljubezen do Ebna je kar žehtela iz njenega prijetnega glasu in sveže zunanjosti. Na koncu pa ji je vendarle zmanjkalo kreativnega ognja, kajti v zaključnem prizoru notranje zlomljenosti in predanosti v usodo ni izrazila dovolj prepričljivo. V začetnih prizorih sta Vladimir Kukanja in Jože Zrim solidno odigrala vlogi Simeona in Petra. Strast pod bresti je s pravilno realistično režijo posredoval soboškemu občinstvu Jože Zrim. Zelo zahtevno sceno sta na skopem prostoru v stari kino dvorani pripravila prof. Vlado Sagadin in Majda Potočnikova. Posrečena je bila razrešitev notranjih prostorov hiše, tako da je dogajanje lahko potekalo sočasno v več prostorih — v dveh sobah ali sobi in pred hišo. Gledalci so bili s predstavo zadovoljni. Vendar pa je tudi ta predstava pokazala, da dobri polovici soboškega občinstva še manjkajo osnovni pogoji za resnično uživanje kulturnih vrednot, predvsem gledališke umetnosti. Prav zaradi tega jim obisk gledališke predstave ne pomeni nikak svečan dogodek in se zanj ne pripravijo ne duhovno ne zunanje. Prav bi bilo, če bi znali igralcem pokazati svoje odobravanje in zadovoljstvo na bolj hvaležen način. J.Ternar JOŽA HORVAT-JAKI: »RITMI« Gostovanje SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Svet mračnjaštva, podivjane človeške podlosti, prekipevajočih strasti vseh vrst, poželenja mesa in častihlepja, ki nam ga slikajo ameriški pisatelji in dramatiki XX. stoletja, se zdi povprečnemu Evropejcu skorajda neumljiv in zato se naši prevajalci le neradi lotevajo tovrstnih ameriških književnih del, ki pa so že desetletja bestsellerji knjižnega trga onstran velike luže. Neprecenljivo bogatemu pesniškemu in pisateljskemu opusu JV alt a Whitmana, Johna Steinbecka, Dos Pasosa, Ernesta Hemingrvaija, Uptona in Leroisa Sinclaira, je Eugene Gladstone 0’Neill s svojo vrhunsko dramsko ustvarjalnostjo zagotovil vrednost svetovnega slovesa. Skorajda ni dela v ameriški liieraturi, ki ne bi bolj ali manj temeljito obravnavalo izzvenevanje človeških čustev, v okoliščinah, v katere so junaka poeme zanesla naključja in nedopovedljiva sla po življenju, ki ga ljudje tako zelo različno doživljajo. Pred tednom je soboško publiko presenetila odrska izvedba O' Neillove drame: Strast pod bresti. Po dveh uspelih predstavah so krožile govorice, češ da je bila vsebina dela težko razumljiva. Da. že smo omenili, da je ta drama skrivnosten svet človekovih notranjih želja, toda kljub temu je drama estetsko in moralno poučna lekcija, kako obvladati in odklanjati nehumana hotenja po časti in poželenja človeške mesenosti. * To soboto bo SNG iz Maribora gostovalo s prvo jugoslovansko izvedbo drame 0'Neillove drame: Mesec za nesrečneže. Trikratni dobitnik Pulitzerjeve in imetnik Nobelove nagrade 0'Neill. sin zarjavele velemestne družine s stoterimi poklici in zvanji, se je v tej drami lotil najrahločutnejših človekovih čustev: ljubezni, vseh njenih prekipevajočih slasti ter njenih izprijenih in popačenih nadomestkov. Omamljujoča zaljubljenost 30-letnega deviškega kmečkega dekleta. Josie Hoganove v vlačugarskega pijanca Jamesa Tpronea, ki ga povrhu njegove pocestne in kabaretske podivjanosti čustev muči še Oj-dipov ljubezenski kompleks zaljubljenosti o lastno mater, ne more niti v romantični mesečni noči priti do izraza, kajti James je tokrat v bližini koprnečega dekleta popolnoma pod vplivom halucinacij in zmedenih prividov vzvišene, človeka dostojne ljubezni, ki se polagoma prelijejo v blazna hlastanja in oprijemanja po rešilni življenjski nitki, ki jo skuša doseči z neprikritim izpovedovanjem svojih divjanj za nadomestki resnične ljubezni, si jo je o resnici, na dnu svojih čustev vedno želel. In tretji nesrečnež mesečne noči, Josiejin oče, pred zoro jesenskega dneva s silo nagovarja svojo hčerko, da se naj poroči z Jamesom. Rešitev te strastne more je morda edinole simbolično nakazana v jutranjem svitanju, ki naj za ljudi pomeni novo srečanje z zmerno vsakdanjostjo in zadovoljstvom. Drama je skozinskoz ostra satira na kapitalizem, ki si ga je O Neill. kakor tudi nešteto drugih ameriških pisateljeo priooščilo - številnimi strupenimi bodicami. Drama je o celoti zelo razgibana, čustveno in estetsko izredno bogata, saj je dramatik teden pred svojo smrtjo pisal Hemingwayu: »Če moja dela vzgojno vplivajo na ljudi, sem v celoti dosegel svoj namen .. « Umrl je 27. novembra 1953 d 65. letu starosti. Franc Kumin Zanimive pripombe in pobude na izpolnjenih anketnih listih IZHOD IZ ULICE SANJ Pozitivna željo filmskega občinstva terjajo še eno kinodvorano v M. Soboti Pred nami so rezultati ankete, ki jo je izvedla v letošnjem januarju uprava soboškega kinematografa meti filmskim občinstvom. Razumljivo je, da anketnega lista niso izpolnili vsi tisti, ki več ali manj redno obiskujejo predstave soboškega kina. Ne glede na to pa nudijo izpolnjeni anketni listi vrsto zanimivih pripomb in pobud. Marsikatero izmed njih bo lahko uprava kina tudi upoštevala, čeprav rezultatov ankete ne kaže ocenjevati z absolutnimi merili. Velika večina udeležencev ankete ugotavlja izboljšan izbor filmov pri sestavi repertoarja, kar je tudi res. Mnogi pa pripominjajo, da številnih kakovostnih filmov ni na spregled, čeprav jih sicer predvajajo širom po Sloveniji. »Rada gledam vse filme z dobro vsebino ... je napisala neznana roka na anketni list. »Ker delam popoldne, bi želela tudi v nedeljo gledati dobre filme, saj jih čez teden ne vidim .. «— je pripomnila neka druga udeleženka ankete. Nekdo drug pa ugotavlja, da je premalo dobrih zabavnih filmov. Naletimo tudi na gledalce, ki radi gledajo vse, ne glede na reklamo in naslove. Okusi so si podobni, saj si večina želi še več dokumentarnih in zgodovinskih filmov, dram s socialno tematiko, glasbenih filmov, kriminalk itd. Po drugi strani pa si okusi nasprotujejo. Tako so eni za revijske filme, drugi jih odklanjajo, enako pa je tudi z westerni in kavbojkami. Pogosti so tudi odgovori: »Želim si več ,globokih filmov .. « Na vprašanje, kateri izmed lani predvajanih filmov so najbolj ugajali, so udeleženci ankete odgovorili prav tako zelo različno. Med domačimi so na vrhu filmi »H-8«, »Vlak brez voznega reda«, »Cesta, dolga leto dimi«, »Svojega telesa gospodar«, »Dolina miru« in drugi.. Ni skoraj nobenega domačega filma, ki temu ali onemu udeležencu ankete ne bi posebej ugajal. Dokaz več, da si je naša mlada filmska ustvarjalnost priborila svoj prostor na soncu med filmskim občinstvom tudi v Murski Soboti. Med tujimi filmi je, kaže, najbolj ugajal britanski film »Veter ne za brati«. Prav pri tujih filmih pa lahko znova ugotovimo, kako različni so okusi. Skoraj ni udeleženca ankete, ki ne bi omenil kot najboljšega filma, ki ga ostali le redko ali pa sploh ne omenjajo. Številni udeleženci ankete se niti niso konkretno izrazili glede filmov, ki so jim najbolj ugajali, najdemo pa tudi odgovore kot: »Mad domačimi mi je najbolj ugajal film »Ne čakaj na maj«, med tujimi pa »Indijanski borec« in »Ulica sanj« . . . Pripomniti velja, da so vsi trije filmi tako glede zvrsti kot umetniške vrednosti tako daleč vsaksebi (do neke mere tudi po obrtniški strani) kot Goethejev »Faust« od »Krivoprisežnika« ali »Prisege opolnoči« pri odrskih ustvaritvah. Torej dokaz več, da kaže pripisovati okusom posameznikov in zato tudi množice vsekakor le relativno merilo in jih dojemati le kot informativno zanimivost. Vsekakor pa velja prisluhniti tistim, ki opozarjajo na predvajanje filmov iz kinoteke. Ne glede na to, da so v tem pogledu znatne težave, o katerih vedo več povedati v večjih mestih, bi bilo mogoče storiti tudi v tej smeri korak naprej. O takih in podobnih pobudah pa za zdaj ne kaže mnogo razpravljati, vsaj tako dolgo ne. dokler ne bomo dobili v Murski Soboti še ene kinodvorane. Ob skoraj zgolj simbolični domači dramski dejavnosti in slabi organizaciji gostovanj kaže, da je pobuda, ki jo je nekoč uprava kina že dala, postala spet aktualna. Ali naj bi bila to dvorana v gradu ali kakšna druga, za katero ni potrebno, da bi bila reprezentativna, je stvar premisleka. * Samo na ta način bo mogoče še popestriti izbor filmov v pozitivni smeri in ga razširiti, samo na ta način bo mogoče kaj ukreniti glede predvajanja filmov iz kinoteke, samo na ta način bomo toliko storili zopet korak naprej v filmski vzgoji občinstva. Vedno več je gledalcev, ki so med tednom močno zaposleni, v soboto in nedeljo pa bi se radi kulturno razvedrili. Najcencj-ša in najbolj hvaležna pot do kulturnega razvedrila. vsaj dokler se domači televizijski program šele razvija, je pot v kino dvorano. Sedanje možnosti so pičle. En sam film v petek, soboto in nedeljo ni do volj za okrajno središče, kot je Murska Sobota, vendar v eni dvorani uprava kina ne more ustvarjati čudežev. Kaže, da pa ji dobre volje ne manjka in da bi rada prisluhnila. pozitivnim pripombam udeležencev omenjene ankete ter jim pomagala iz ulice sanj. Stvar pristojnih in nas vseh pa je, da jo v njenih težnjah podpremo. Bj. Š. Nastop ljutomerske godbe na pihala in »Veselega kvinteta„ 120 minut prijetnega razvedrila Ljutomerska godba na pihala in »Veseli kvintet« sta se po dolgem premoru pojavila na odru in tokrat s koncertom pod naslovom »120 minut prijetnega razvedrila«. Da, takšen naslov so izbrali, toda vprašajmo se, ali je bilo to res prijetno razvedrilo in kaj je poreklo občinstvo, ki je bilo še kar številno! Večina je odločitev DPD Svoboda, da organizira koncert, z navdušenjem sprejela, lahko pa bi rekli, da je prireditev sprejelo precej občinstva s polno hladnostjo, brez pričakovanj. Toda zakaj? Težko je ugotoviti, zato je vredno upoštevati mnenje publike. Če pogledamo nekaj let nazaj, lahko zasledimo, da se je godba na pihala le poredko predstavila s samostojnim programom, ampak je večinoma le sodelovala na raznih prireditvah in akademijah, ki pa seveda niso bile posebno donosne. Zaradi tega tudi kvaliteta igranja ni bila vedno najboljša. Vse to na je kajpada negativno vplivalo na občinstvo. Tudi glasbila so predstavljala precejšnjo oviro. Sodeč po zadnji prireditvi, ki je še nekatere več ali manj razočarala, zlasti tiste, ki so pričakovali več moderne oziroma novejše glasbe, pa lahko zaključujemo, da so se ljutomerski godbeniki vendarle potrudili in da imajo pogoje, da se dvigneio še na višjo raven. Pri tem pa bodo morali kajpada upoštevati okus občinstva, ki pa je dokaj raznovrsten. Lahko torej zapišemo, da je koncert uspel, ne moremo pa trditi, da je bilo občinstvo popolnoma zadovoljno. Izvajanje »Veselega kvinteta« je občinstvu očitno ugaja- lo in to celo nad pričakovanjem, vendar je kvintet pokazal nekoliko premalo živahnosti. Godba na pihala in kvintet DPD Svoboda v Ljutomeru imata torej pogoje, da se še bolj uveljavita, to pa zlasti z izboljšanim in popestrenim programom ter z izpopolnitvijo glasbil. Ob koncu pa naj jim še zastavimo vprašanje: mar ne bi mogli pripraviti podobnih nastopov pogosteje ..? J. Stolnik Knjižničarka o knjigah in bratcih Knjižničarka ljutomerske občinske knjižnice Vika Terbižanova je upravičeno ponosna na zaupano ji knjižnico. Tega mlada knjižničarka ni mogla skriti, ko je odgovarjala na vprašanja našega sodelavca. Toda. — resnici na ljubo —. ali mar nima prav? V ljutomerski knjižnici je namreč 8000 knjig in sproti dobiva vse knjižne novosti. Zato ima pogodbe z založniki. Vendar naj govori Vika sama: »Obist v knjižnici je nedvomno dober, zlasti sedaj pozimi. Bralci zelo radi posegajo po prevodih. Priljubil se jim je Remarque, a tudi Saganova, Pearle Buckoua, Irming Sharw, Theodor Plivier, James Jones. Priznati moram, da so v sodobni svetovni književnosti Ljutomerčani na tekočem — ne glede na starost. Tu nisem upoštevala obveznega čtiva ljutomerskih dijakov in dijakinj, zato pa so med domačimi književnimi ustvarjalci na prvem mestu Finžgar in Pahor. Mladih literatov (Smiljan Rozman in drugi) ljutomerski bralci še ne poznajo. Tudi v poletnih mesecih je zanimanje za knjige, pa čeprav se takrat število bralcev zmanjša za kakšnih 10 odst.« Tako pravi Vika o svojih knjigah in o njihovih bralcih. Kaže, da dobro skrbi za oboje. Tako je tudi prav. bjš. VANEČA Kulturno prosvetno društvo »Dane Šumenjak« iz Vaneče je po kratkem premolku spet začelo živahno delati. Dne 21. februarja so priredili čajanko, 1. marca pa pustro maškera-do. Sedaj pripravljajo veseloigro, s katero bodo tudi gostovali. »AD ACTA« V VUČJI VASI Pred nedavnim so mladinci iz Vučje vasi nastopili z igro »Ad acta«. Kljub temu, da so igrali v šolskih prostorih in ob skromnem odru. je predstava lepo uspela. Gledalci so napolnili razred do zadnjega kotička. S. K. PREDAVANJE V LJUTOMERU Pred kratkim je priredila Ljudska univerza v Ljutomeru zelo zanimivo predavanje: univ. prof. dr. Franc Avčin iz Ljubljane je seznanjal Ljutomerčane z lepotami naše domovine. V ta namen je prikazal 200 lepih barvnih diapozitivov. Predavatelj je imel v enem dnevu tri predavanja, ki jih je poslušalo 1348 pionirjev, mladincev in planincev. POMURSKI VESTNIK, 24. MAREC 4 Tako so lani taborili pomurski pionirji Planine vabijo... LJUBITELJI PLANIN V POMURJU! UDELEŽITE SE OBČNEGA ZBORA PLANINSKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA, KI BO V NEDELJO, 27. MARCA OB 9. URI DOPOLDAN V DVORANI SZDL V MURSKI SOBOTI V Pomurju sicer nimamo planin, kar pa ne pomeni, da pri nas ni vnetih planincev. V Murski Soboti daje vzgled mladina, ki je v minulem letu pogosto odhajala v planine, s katerih se je vračala z nepozabnimi doživetji v šolo ali na delo. Med poletnimi počitnicami je večja skupina mladincev priredila izlet na Plešivec ter ob tej priliki obiskala Vorančev dom v Kotljah in druge planinske postojanke. Od 4. do 7. junija sc je 16 mladincev udeležilo izleta v dolino Vrat in Trento. Ob tej priliki so obiskali Mojstrano, Aljažev dom ter si ogledali izvir Soče in druge planinske postojanke. Naslednji izlet je bil 7. avgusta, ko je 24 tabornikov odšlo na Goro Oljko, od 8. do 13. avgusta so je večja skupina mladincev udeležila ture: Šoštanj—Andrejev dom na Slemenu itd. Od 26. do 27. septembra se je 6 članov udeležilo izleta mladih planincev Jugoslavije in slovenske mladine v Žirovnici. Podobnih izletov je bilo še več. IN LETOS? Na planine bi radi poleg mladine pritegnili čimveč starejših ljudi, predvsem tistih, ki pri vsakdanjem napornem delu v uradih, ustanovah ter na drugih delovnih mestih zaužijejo premalo sonca in planinskega zraka. Med drugim bodo šli na Pohorje (na mesto, kjer je padel legendarni Pohorski bataljon), Boč, Logarsko dolino, v Kamniške Alpe in drugam. O letošnjem programu se bomo dokončno dogovorili na občnem zboru. -st- LETOS: nov tekmovalni poskus na Kmetijskem gospodarstvu Črnci - Apače NOVE GRADNJE IN ŠE VEČ STROJEV Spričo znanih uspehov v živinoreji iščejo na Kmetijskem gospodarstvu Črnci-Apače poti za povečanje proizvodnje krme. S postranskimi posevki širijo izbor krmnih rastlin. Res jim ni mogoče očitati, da ne skušajo izkoristiti vseh možnosti Jeseni sejejo ogrščico in repico, mešanico rži z ozimno grašico ter inkarnatko. Spomladi pa so okopavine glavni posevek. Še in še hi lahko naštevali — vse do siliranja krme. Ker pomeni intenzivno pridelovanje krmnih rastlin močno izčrpavanje zemlje, le-to močno gnojijo s hlevskim gnojem, gnojnico in umetnimi gnojili, vendar zaradi krmnih rastlin ne opuščajo žitaric in ostalih okopavin. Pripominjajo, da so lani dosegli na nekaterih parcelah do 40 stotov pšenice italijanskega pridelka. Rži sejejo manj v korist ovsa za krmo. Pridelovanje žit je na posestvu povsem mehaniziirano. Imajo 2 kombajna in 9 traktorjev s pripadajočimi priključki. Letos bodo kupili še en težji traktor in en kombajn. In krompir? Lani so ga pridelali 400 stotov na hektar, hibridne koruze pa na 11 ha 89 stotov v zrnju — povprečno na hektar. S pridelkom koruze niso bili zadovoljni, žal pa je zemlja preveč »bogata« na plevelu, kot pravijo. * Toliko ob rob lanski letini. Znano je tudi, da so lani uspeli v zveznem tekmovanju za višji pridelek mleka in prejeli nagrado 8 milijonov dinarjev. Tudi letos so se odločili za tekmovalni poskus. Na kompleksu 30 hektarjev bodo posejali v pasovih krompir in koruzo in si- cer po 2 vrsti koruze in 6 vrst krompirja. V ta namen že pripravljajo 700 stotov semenske- Vsako leto več tisoč piščancev v Črncih ga krompirja iz kranjskega pridelovalnega okoliša. Upajo, da bodo pridelali 400 stotov krompirja in 100 stotov koruze na hektar. Tudi to tekmovanje bo teklo v sodelovanju s Kmeti iškim inštitutom Slovenije v Ljubljani. Lani so zgradili svinjak za 60 plemenskih svinj in vzrejališče za 8000 piščancev (mimogrede povedano: piščančki se prav dobro počutijo tudi brez svojih kokošjih mamic). Adaptirali so tudi pitališče za 300 telet. Letos bodo zgradili hleve za 200 glav goveje živine, vzrejal išče za 500 prašičev in pitališče za 400 telet. Ko bodo ti načrti uresničeni, bodo lahko pričeli tudi z graditvijo primernih stanovanj za zaposlene, ki jih je sedaj 170. Seveda je treba k tem dodati v poletnih mesecih še 30 sezonskih delavcev. Kar zadeva nagrajevanje, so se odločili pri živinoreji za plačevanje po produktu, kar velja za okrog polovico zaposlenih. Tudi v poljedelstvu še nimajo uvedenega nagrajevanja po učinku. Po eni strani je tu zelo pestra proizvodnja, a tudi vrsta objektivnih in subjektivnih činiteljev, ki niso najustreznejši za uvedbo nagrajevanja po učinku. S tem pa ni rečeno, da o njem ne razmišljajo ali razpravljajo. Le rešitve doslej še niso našli, ki bi ustrezala. Kakor znano, ima Kmetijsko gospodarstvo Črnci-Apače 1800 ha zemlje (z gozdovi). Od tega je obdelovalne zemlje 1100 ha, žal pa ta ni povsod najprimernejša. -bjš- Reportažni zapisek s Stare gore Nadaljevanje začete poti Po blatni cesti smo zavili po strmini na Staro goro, v vas, ki ima poleg raztresenih hiš tudi večjo šolo. trgovino ter gostilno. Malce pusti videz je dajala vas, vendar bi pretiravali, če bi dejali, da sodi med nekoliko zaostale kraje, dasiravno društveno in kulturno-prosvetno življenje ni posebno razgibano. Vaščani kaj radi povedo, da jim manjka sproščenega društvenega in kulturno-prosvet-nega življenja, ki bi jim dajalo dovolj razvedrila ter jih sprostilo po napornem delu. Nekoč je bil kraj v tem pogledu skorajda na boljšem, vendar pa je zadnja leta to spričo pomanjkanja organizatorjev nekoliko okrnelo. Imajo sicer organizacijo Socialistične zveze, Rdečega križa, mladinsko organizacijo in še nekatere, manjka pa jim zlasti prosvetno društvo. Seveda se za izpolnitev te vrzeli vse bolj zavzema mladinski aktiv. Ta šteje že 15 članov ter se vneto pripravlja na Dan mladosti. Manjka jim tudi predavanj, zato pripravljajo za mladino in odrasle vrsto predavanj o gospodarskih vpra- šanjih, pripravili pa bodo tudi predavanje za žene. To je kajpada že napredek, potrebno pa bo pripraviti tudi razna zdravstvena predavanja. Mladina je obljubila vaščanom, da bo še to pomiad pripravila igrico, čeprav ima težave zaradi prostorov. Poleg tega je obljubila pomoč tudi pri urejanju šolskega igrišča ter okolice, več mladincev pa bo v kratkem odšlo na delovno akcijo. Vse to kaže, da je mladina ubrala pravilno smer in s precej smelimi koraki. Vprašali smo se, kje je vzrok, da kraj v tem pogledu doslej ni bolj napredoval, vendar smo iz pogovorov z vaščani zlahka razbrali, da manjka predvsem organizatorjev, katere imajo v glavnem le med učitelji. Za kratek pomenek smo zaprosili učiteljico Marico Kovačičevo, ki je zaradi bolezni upraviteljice ostala na šoli sama s štirimi razredi, v katerih poučuje po ves dan okrog 120 otrok. Ne samo to. Poleg šolskega dela sodeluje v miladin&ki organizaciji ter jo usmerja pri njenem delu, v organizaciji SZDL. Poleg tega pa opravlja še kopico drugih nalog. Zaupala nam je, da ji kraj zelo ugaja, pa tudi ljudje so precej razumevni. Ko pa smo jo vprašali, kako preživi prosti čas, smo hkrati ugotovili, da je vprašanje odveč, kajti prostega časa ob tolikem šolskem in organizacijskem delu skorajda nima. Nekoliko neradi smo ji verjeli, da že več mesecev ni bila v kinu ali na kaki družabni prireditvi .. Povedali a nam je, da imajo na šoli tudi manjšo šolsko in ljudsko knjižnico, ki sta precej obiskani ter razpolagata s preko 670 knjigami, vendar bodo morati počasi dobiti še nekaj novejših knjig. Ob koncu pomenka pa nam je še omenila, da bodo morali sčasoma organizirati tudi pevski zbor. Da, velike načrte imajo, pa tudi sadovi dosedanjega dela niso izostali, vendar pa so potrebni še smelejši koraka ter sodelovanje vseh. Šele takrat bodo lahko popestrili in razgibali društveno in kulturno-prosvetno življenje ter premagali zdolgočaseno vsakdanjost, ki sedaj gospodari nad krajem. J. Stolnik Marica -Kovačič Stara gora pri Vidmu V kmetijski zadrugi Radoslavci Nagla širitev lastne proizvodnje Čez dve leti 500-hektarska zadružna ekonomija — Urejanje pitališč za okrog 250 glav mlade goveje živine — Novi 100-hektarski sadovnjak — Ureditev obrata za izdelavo močnatih krmil Zadruga Radoslavci je pokazala pripravljenost, da prevzame od Vinogradniškega gospodarstva Gornja Radgona obrat v Bučkovcih, ki meri okrog 300 ha obdelovalne zemlje. Ker zadrugi v bližini tega obrata ponujajo več gospodarstev v najem, bi obrat postopoma razširjevala tako, da bi imela čez kaki dve leti okrog 500-hektarsko ekonomijo. Zadruga pa bi vzporedno s tem ustanavljala tudi pitališča za teleta, vendar pa za začetek le v najetih gospodarskih poslopjih. Tako predvidevajo, da bodo 'imeli v prvih pitališčih že okrog 250 telet. Za prevzem tega obrata se je zadruga odločila zlasti zato, ker je na njenem območju, od vinogradniškega gospodarstva pa precej oddaljen. Zadruga ima že naročene načrte za urejanje 100-hektarskega sadovnjaka, ki ga bo urejevala postopoma. Sredstva oziroma kredite bo skušala dobiti na natečaju. Zadruga namerava prevzeti mlin v Radoslavcih, v katerem bo namestila mešalec za močnata krmila. Zanimivo je, da se je zadruga povezala s Tovarno mesnih izdelkov v Mariboru, ki ji bo dala posojilo za ureditev pitališč. S tem se je tudi obvezala, da bo tovarni pozneje prodajala večino živine. -ko TUDI LETOS POGOZDOVANJE Okrajna gozdarska poslovna zveza v Murski Soboti bo letos spomladi zasadila oziroma obnovila 60 ha gozdov. Zasadili bodo 240.000 sadik, v glavnem bor, hrast, jelšo in jesen. Za delo in sadike bodo porabili preko 4 milijone dinarjev. Največ bodo zasadili v petrovsko-šalovski in soboški občini. S sajenjem bodo pričeli že prihodnje dni. NAGRADNI RAZPIS Okrajni odbor Ljudske tehnike razpisuje za vse člane LT tri nagrade za najboljšo amatersko fotografijo iz življenja v Pomurju: 1. nagrada 8. 000 2. nagrada 6. 000 3. nagrada 5. 000 in tri nagrade za najboljše amaterske fotografije in največjo udeležbo v odzivu na ta razpis izmed članov ENEGA KLUBA oziroma društva Ljudske tehnike: 1. nagrada 20. 000 2. nagrada 15. 000 3. nagrada 10. 000 Fotografije označene z »za nagradni razpis« je potrebno poslati do 1. junija 1960 na Okrajni odbor Ljudske tehnike. Murska Sobota, Noršinska 1. Izbor najboljših fotografij bo objavljen v zborniku amaterskih fotografij, ki ga izda okrajni odbor Ljudske tehnike. Vsebina naj zajema življenje Pomurja na doživet in samostojen način. Ne pričakujemo, da bodo posnetki umetniški, ne želimo pa niti zgolj razglednic ali povprečnih reporterskih posnetkov. Format fotografij: 25 X 18. Okrajni odbor LT Murska Sobota Nesrečam se lahko izognemo Medtem, ko sc pristojni organi pa tudi širše množice trudijo, da bi zmanjšali število nesreč ter utrdili prometno varnost, se nekateri šoferji še vedno ne morejo posloviti od alkohola. Eden takih je brez dvoma tudi Jože Jug, šofer C kategorije iz Murske Sobote, ki je 11. marca zvečer v vinjenem stanju podrl na Lendavski cesti dve kolesarki ter ju teže poškodoval. Seveda ni počaka! na kraju nesreče, ampak je pobegnil. Omenjenega dne se je odpeljal z nekaterimi znanci v Polano, kjer so se seveda nekaj časa zadržali tudi v gostilni, nato pa so s popivanjem nadaljevali še v hotelu »Zvezda« ter gostilni »Prekmurec« v Murski Soboti. Kmalu zatem je na Lendavski cesti podrl kolesarki Terezijo Lebar in Aranko Svetec. Prva je dobila hujše udarce in pretres možganov ter obležala nezavestna, medtem ko je bila druga le lažje poškodovana. Kot so pozneje ugotovili, sta se kolesarki peljali pravilno po desni strani, tako da je nesrečo zakrivil šofer, ki je bil močno pijan. Šofer Jože Jug je na vprašanje varnostnih organov, zakaj ni počakal na kraju nesreče, pojasnil, da je že star šofer ter se je zavedal, da bo zaradi vinjenosti med vožnjo padla vsa krivda nanj, zato je raje pobegnil. Vprašajmo se, kakšna je to šoferska zavest in ali je tak šofer še sploh lahko lastnik vozniškega dovoljenja? Bržčas ne, saj ga nesreča, katero je povzročil, očitno ni nič prizadela, saj je šel z družbo takoj nadaljevat popivanje . . . Jože Jug Zapisek z obiska na Kapeli Kapelčani imajo obširne načrte Kulturna dejavnost na Kapeli se razvija — Lepi uspehi kmetij-sko-gospodarske šole — Začetek gospodinjskega tečaja — Priprave za gradnjo gasilskega doma — Dobro organiziran tehnični pouk na šoli — Nadaljevanje del pri urejanju šolskega igrišča. Na Kapeli se zadnji čas vse bolj zavzemajo za poživitev kulturne dejavnosti, vendar morajo v prvi vrsti končati dela pri urejanju dvorane, katera bo služila tudi za kino-predstave. DPD Svoboda je začelo pred nedavnim pripravljati Kreftovo igro »Velika puntanja«, katero pa namerava uprizoriti šele v maju, ko bo obnovljena dvorana. V dvorani bodo morali namestiti tudi novo opremo. Na Kapeli imajo tudi dobro kmetijsko gospodarsko šolo. Pred kratkim so končali s poukom v prvem letniku, kjer so zabeležili precej lepe uspehe. V tej šoli dajejo osrednji poudarek zlasti praktičnemu pouku, pri čemer jim daje precej pomoči tudi vinogradniško gospodarstvo. V okviru šole so organizirali tudi gospodinjski tečaj, katerega imajo dvakrat tedensko ter ga obiskuje 16 deklet. Te se bodo v razmeroma kratkem času seznanile z vsemi najnujnejšimi kuharskimi veščinami. Spričo velikega zainimanja pa bodo verjetno morali organizirati še en tečaj. Letos čutijo na šoli precejšnje pomanjkanje učiteljev, vendar pouk kljub temu pre- cej vredu poteka. Na šoli imajo v okviru tekmovanja pionirjev organiziram tudi tehnični pouk, pri katerem se učenci seznanjajo z raznimi obrtniškimi dejavnostmi. Trenutno imajo kovinski, pletarski in lesni oddelek ter manjši rez-barski krožek. V tem pogledu dosegajo precej lepe uspehe, dasiravno nimajo najboljših pogojev. Manjka jim zlasti primernih prostorov ter orodja, zato imajo oddelke le skromno opremljene. Trudijo se. da bi čimprej ustanovili tudi šolsko zadrugo, vendar še sedaj nimajo primerne parcele. Spomladi bodo nadaljevali dela na novem igrišču, vendar ga bodo dokončno uredili verjetno šele jeseni. Na Kapeli pa omenjajo, da bodo začeli graditi novi gasilski dom. katerega že dalj časa pogrešajo. Za gradnjo imajo gasilci pripravljenih nekaj sredstev, pričakujejo pa tudi pomoč vaščanov. V kolikor bodo imeli dovolj sredstev, pa bodo kmalu napeljali tudi novi vodovod. Sicer pa vaščani pravijo, da pri takih delih niso važna samo denarna sredstva, ampak se da mnogo napraviti tudi s prostovoljnim delom. 5 POMURSKI VESTNIK, 24. MAREC Tudi med ljutomersko mladino je precej telovadcev Člani ljutomerskega TVD „Partizan“ so zborovali Ljutomersko društvo TVD »Partizan« je te dni polagalo obračun enoletnega dela. Iz poročil na zboru je bilo moč razbrati, da je društvo v minulem letu vsestransko in redno vadilo. Priredili so društveni nastop, na katerem je sodelovalo 520 nastopajočih. Udeležili so se zveznega zleta v Beogradu, kjer so članice dobile odlične oceno in prejele zlato plaketo. Priredili so tudi društveno akademijo in več proslav. Zelo skrbno in redno vadijo člani, ki so pripravili že več prijateljskih tekem v odbojki. Doma in drugod so znani športni javnosti ljuto- merski kegljači, saj so v letošnjem letu zasedli zavidanja vredno mesto v republiški ligi, tov. Miro Stržaj pa že več let redno nastopa v državni reprezentanci. Občni zbor je izvolil novo vodstvo, ki mu predseduje inž. Stane Šoster. Posebej pa se je občni zbor zahvalil za večletno delo dosedanjemu predsedniku Tonetu Trudnu, tajniku Jožetu Šoštariču in vestnemu blagajniku Francu Zdovcu, ki so zaradi preobremenjenosti morali odložiti svoje funkcije v »Partizanu«. Obljubili pa so, da bodo tudi v prihodnje sodelovali po svojih močeh. Zmagali so favoriti V prvem kolu pomladanskega rokometnega prvenstva so bile odigrane tri tekme v treh različnih krajih: v Murski Soboti, Beltincih in Lendavi. Po tem kolu še vedno vodi na tablici TVD »Partizane — Murska Sobota, na tretje mesto pa se je povzpel SAG. V tem kolu je bilo doseženih skupaj 88 zgoditkov ali 19 zgoditkov povprečno od enega moštva. Najboljši strelec kola: Stevan-čec z 11 zgoditki. BELTINCI TVD »PARTIZAN« : TVD »PARTIZAN« KROG 5:0 p. f. Prva prvenstvena tekma v pomladanskem kolu, ki bi morala biti odigrana v Beltincih, je bila registrirana s 5:0 p. f., ker tekmovalcev iz Kroga ni bilo tjakaj. TVD »PARTIZAN« LENDAVA : SAG 12:20 (5:10) V drugi tekmi istega kola je Športni aktiv gimnazije gostoval v Lendavi, kjer jo pričakoval zmago. Kljub tej rahli premoči pa med igro razlika med moštvoma ni bila kdo ve kaj vidna. Domačini so vidno napredovali in njihov uspeh bo, ob rednem treningu, lahko še večji. Tekma se je končala z zmago gostov, pri katerih sta bila najboljša Camplin, ki je dosegel 8 in Kokalj, ki je dosegel 7 zgoditkov. Pri domačih pa se je odlikoval Perša s 4 zgoditki. Tekmo je sodil Šiftar. UČITELJIŠČE : TVD »PARTIZAN« MURSKA SOBOTA 17:34 (6:16) Jesenski prvak je po tej zmagi dodal k svojim uspehom še dve točki, čeprav ni nastopil s svojim najboljšim moštvom in ne s popolno zasedbo, ker je nastopil samo z osmimi igralci. Omenjeno število je vsekakor premajhno. Prav zaradi tega bi bil rezultat tekme v primeru, če bi nekdo moral zapustiti tekmo, povsem drugačen. S tem si je »Partizan« še bolj zagotovil vodstvo, vsaj pred tretje plasiranim moštvom SAG, vendar pa je takoj za njim moštvo iz Beltince. S prihodom Hochstäterja je moštvo TVD »Partizan« M. Sobota gotovo mnogo pridobilo, ker bo nastopil že na naslednji tekmi. Pri moštvu Učiteljišča je bilo očitno, da ni igral Roškar, ki je prestopil v »Partizan« M. Sobota. Največ zgoditkov je dosegel Števančec, Kureš in Tuš pa si delita drugo in tretje mesto z osmimi zgoditki. Tekmo je sodil Obal. TABLICA »Partizan« M. Sob. 6 6 0 0 181: 69 12 »Partizan« Beltinci 6 5 0 1 136: 54 10 SAG 6 3 0 3 161: 90 6 Učiteljišče M. Sob. 6 3 0 3 118:160 6 »Partizan« Lendava 6 1 0 5 81:131 2 »Partizan« Krog 6 0 0 6 45:218 0 SOBOTA : MARIBOR 6:4 (4:3) Toča golov — Sobota zasluženo zmagala nad močnim nasprotnikom iz Maribora — Maučec najboljši strelec Za prvenstveno nogometno tekmo med Soboto in Mariborom je vladalo v Murski Soboti veliko zanimanje. Kljub hladnemu, oblačnemu vremenu se je zbralo na nogometnem igrišču okrog 1500 ljubiteljev nogometa. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: SOBOTA: Morčič (Gjurinek), Dolet, Kološa, Zorec, Skalar, J. Norčič, (Rantaša), Sečko, Potočnik, Sarotar, Maučec, Drvarič. MARIBOR: Vabič. Feri, Degen, Reininger, Kreač, Kek, Valter Breznik, Ceh, Karel Breznik, Vidic in Frangeš. Sodnik F. Orel iz Celja, stranska Jože Savine in Evgen Beteto iz Ljubljane. STRELCI: Maučec 5; 18; 25; 86; Sarotar 43; 75 — Valter Breznik 9; Karel Breznik 30; Vidic 42; 70 (11-metrovka). KOTI: Maribor 11, Sobota 7. Zelja soboških ljubiteljev nogometa se je v nedeljo izpolnila. Zadovoljni so zapuščali igrišče. Tekma bo ostala gledalcem in igralcem dolgo v spominu. Razen enega so vse gole dosegli s pomočjo prodorov napadalci. Zmaga domačih je zaslužena. Sicer je bila igra obeh moštev borbena. Posebno požrtvovalno so igrali domačini. Najbolj so se odlikovali pri domačinih odlični Maučec, ki je tokrat zaigral izredno lepo in koristno ter je s svojimi prodori nav dušil gledalce, pri gostih pa nevarni Vidic in vratar Vabič. V glavnem je treba pohvaliti celotno domače moštvo, ki se je požrtvovalno borilo za vsako žogo. Pred tekmo smo zaprosili za izjave oba kapetana moštev. Skalar je izjavil: »Sobota bo zmagala, če bo zaigrala tako, kot proti Braniku.« Rajninger: »Sobota ima prednost, ker igra na domačem igrišču, vendar sta Mariboru potrebni točki«. Gledalci so začeli takoj v začetku bodriti domače moštvo, ki je pričelo ostro napadati. Že v peti minuti je dosegla Sobota po prodoru Maučeca prvi gol. Hitri napadi so se menjavali z ene in z druge strani in tako je v deveti minuti uspelo, prav tako po prodoru, Brezniku izenačiti. V 18. minuti je po lepi kombinaciji Maučecu ponovno uspelo pobegniti. S kakih 14 metrov je izredno močno streljal ter povedel domače moštvo v vodstvo 2:1. V 19. minuti je dosodil sodnik prosti strel iz daljave 20 metrov, ven dar je obramba uspešno posredovala. Gostje so močno napadali in v 20. minuti je Morčič le s težavo ubranil vrata. Ob tej priložnosti je Vidic ostro startal ter poškodoval vratarja Morčiča. Nezavestnega so odpeljali v bolnišnico. Dobil je pretres možganov. Zamenjal ga je Gjurinek. Sledili so hitri napadi z ene in druge strani. V 25. minuti je Maučecu ponovno uspel prodor. Sledil je strel pod prečko in že je bilo 3:1. Vse je kazalo, da je Sobota že zmagala, vendar gostov rezultat ni demoraliziral. Nasprotno: tempo igre se je povečal in gostje so že v 30. minuti dosegli po Brezniku gol in to po krivdi nesigurnega vratarja Gjurineka. Nato je sledil oster napad domačinov. V 25. minuti sta bila streljana kar dva kota, vendar gola ni bilo. Gostom je uspelo nato po Vidicu v 42. minuti izenačiti na 3:3. In ko je že kazalo, da se bo prvi polčas končal z neodločenim rezultatom in je bilo slišat: med gledalci, da je igra izgubljena, je Sarotar dosegel gol — 4:3. Kratka ocena prvega polčasa: lepa igra, športno vedenje, le malo preostri igra Vidica, posebno pa še Ceha. Sodnik premehak. Drugi polčas se je začel s ponovno nervozo. Igralci obeh moštev so skušali na vsak način izenačiti. Začela se je groba igra, kar je pokvarilo lep športni vtis prvega polčasa. Bodrenju domačih navijačev ni bilo ne konca, ne kraja. Domači so začeli polagoma zapirati igro. Lahko bi rekli, da je bila na terenu do 68. minute rahla premoč gostov, ki so večkrat nevarno napadli, vendar je vratar Gjurinek nekajkrat uspešno posredoval in ubranil nekaj nevarnih strelov. V 70. minuti je bila v kazenskem prostoru domačih storjen prekršek — roka. Sodnik je dosodil najstrožjo kazen 11-metrovko, ki jo je Vidic spremenil v gol 4:4. Domačini so se nato ponovno nekoliko umirili ter zbrali in začeli ostro napadati. V 75. minuti so preko Šarotarja dosegli vodstvo 5:4. Gostje so na vsak način hoteli izenačiti. Napadi so se menjavali z ene in druge strani. Tempo igre ni popuščal. V 86. minuti je odlični Maučec ponovno prodrl, dosegel gol in postavil končni rezultat tekme 6:4. Za drugi polčas tekme je značilna groba igra. Krivdo za to nosi predvsem sodnik Orel iz Celja, ki je dopustil grobo igro. Tako je moral zaradi grobega starta zapustiti igrišče Jože Norčič, ki ga je zamenjal Rantaša in je svojo nalogo prav dobro opravil. Če bodo igralci Sobote vse naslednje tekme zaigrali tako požrtvovalno kot minulo nedeljo ter se borili za sleherno žogo, lahko pričakujemo še več zmag in primerno mesto Sobote na lestvici slovenske nogometne lige. D. B. OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA GIMNAZIJE V M. SOBOTI V četrtek, 31. t. m. bo v gimnazijski telovadnici občni zbor športnega društva soboške gimnazije. Pričakujejo, da se bodo občnega zbora udeležili poleg profesorskega zbora te soboške srednje šole in gimnazijcev tudi številni predstavniki ustanov, športnih društev, šol in podjetij z nekaterimi prosvetno-političnimi delavci na čelu. Kaže, da bo društvo dobilo ime po slavnem grškem športniku, metalcu diska Hermesu. Po ustanovitvi društva lahko pričakujemo, da se bo športna dejavnost v letošnjem olimpijskem letu na gimnaziji poživila. TVD »PARTIZAN« TUDI V LOGAROVCIH Minuli teden so ustanovili na pobudo mladinske organizacije TVD »Partizan« tudi v Logarovcih. Mladina v Logarovcih kaže veliko veselje za telesno vzgojo. Tečaja za vaditeljice v Ljubljani sta se udeležili dve mladinki, ki sta danes že vodnici oddelkov. Na podoben tečaj bodo poslali tudi nekaj mladincev. Vodstvu je priskočil na pomoč načelnik TVD »Partizan« Križevci, ki redno vadi oddelek mladincev, Novemu društvu je občinska zveza TVD »Partizan« dodelila blazino, društvo iz Križevec pa je posodilo nekaj orodja. Program novega društva predvideva med drugim tudi ureditev letnega telovadišča in igrišča za rokomet in odbojko. ODHOD DIJAKOV UČITELJIŠČA IN GIMNAZIJE V M. SOBOTI V PLANICO Ob koncu tedna bodo odpotovali učitcljiščniki in gimnazijci v Planico. Odhoda se vsi vesele in težko pričakujejo nastop najboljših naših in tujih skakalcev. Sklenili so tudi, da se bodo podrobneje seznanili s sodniškimi pravili skokov. V ta namen bo predaval prof. Titan o strukturi Planice, njenem pomenu in skakalnih pravilih. S tem bo postalo tekmovanje še zanimivejše za vse udeležence, posebno pa tiste, ki bodo merili hitrost skakalcev in čas, ki ga bodo skakalci potrebovali za let od mostička do doskočišča. OSNOVNA SOLA G. RADGONA : PSD »MLADOST« MURSKA SOBOTA 8:9 (5:3) Minulo nedeljo je pionirsko rokometno moštvo društva »Mladost« gostovalo v Gornji Radgoni. To je bilo prvo gostovanje pionirskega moštva v tem letu. Odigrana tekma dokazuje, da se zavedajo nalog, ki jih čakajo v primeru, če bi bilo pionirsko prvenstvo LRS v M. Soboti. Rezultat tekme je sicer tesen in ne daje očitne prednosti nobenemu moštvu, kaže pa jasno, da bo 3. prvenstvo osnovnih šol Pomurja še zanimivejše, kakor bi pričakovali. * OSNOVNA SOLA II. : PŠD »MLADOST« 10:6 (5:3) V četrtek so se pomerili med seboj rokometaši obeh šol v M. Soboti. V lepi tekmi je gostom uspelo doseči obe točki in kar z razliko 10:6 zapustiti igrišče »Partizana« M. Sobota. SLUŽBENE OBJAVE ORO MURSKA SOBOTA V nedeljo, dne 27. marca bodo odigrane tekme 7. kola in sicer: V Murski Soboti: ob 9.30 uri: Učiteljišče : TVD »Partizan« Beltinci ob 10.45 uri: TVD »Partizane M. Sobota : »Partizan« Lendava 29. marca ob 16.00 uri: ŠAG : TVD »Partizan« Krog KOŠARKA PSD »MLADOST« : OSNOVNA SOLA II. 12:32 (12:22) Včeraj v Mariboru: Branik: Sobota 6:0 (2:0) Videmski utrinek Učiteljica Emica Klobasa pri Vidmu ob Ščavnici je načelnica tamkajšnjega TVD Partizan. Videmski Partizan ima 40 članov, mladince in pionirje. Pred nedavnim so ustanovili tudi sekcijo jiujitsu, ki ima 18 članov. Najbolj aktivni so odbojkarji, igrajo pa tudi namizni tenis. Večina članov Partizana pridno dela, toda težave so z vodniškim kadrom. Učitelji, ki v glavnem vodijo delo Partizana, prihajajo in odhajajo, med člani, ki so večinoma kmečki fantje in dekleta, pa je težko dobiti koga, ki bi bil pripravljen posvetiti še nekaj več časa telovadbi oziroma vzgoji članov. Letos se tudi videmski telovadci pripravljajo na Pomurski festival, poleg tega pa bodo uredili igrišče. Emica Klobasa RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 27. marca do 2. aprila Nedelja 6.00: Jutranji pozdrav (partizanske, množične, umetne pesmi in koračnice) — vmes ob 6.05—6.10: Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar; 7.30: Radijski koledar in prireditve dneva; 7.35: Popevke za nedeljsko jutro; 8.00: Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: Harmonika popotuje; 8.57: Veselo v novi teden; 9.40: Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča; 10.00: Se pomnite, tovariši . . . Stane Stražar: Hajka na Studencu — L; 10.30: Teden mednarodnih smuških poletov v Planici (Prenos zadnjega dne prireditve); 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Za našo vas; 13.45: Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 15.30: Franz Liszt: Madžarska fantazija za klavir in orkester (Solistka Edith Farnadi, Filharmonični promenadni orkester dirigira Adrian Boult); 15.45: Plesni ritmi iz operet; 16.00: Humoreska tega tedna — Kurt Kusenberg: V trgovini: 16.20: Anton Schwab: Sonček moj (Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Škoberneta); 16.30: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 17.30: Radijska igra — Paolo Levi: Postaja v megli — Režija: Maša Stavčeva; 18.35: Po domače v dvo- in tričetrtinskem taktu; 19.30: Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05: Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado); 22.00: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.15: Zaplešite z nami! 23.00: Poročila in pregled tiska; 23.10: S popevkami v deželo sanj; 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek 5.05—5.10: Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar; 6.00—6.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila; 8.00: Poročila; 8.40: Pojeta Vokalni kvintet Kranjčani in Obrtniški moški zbor Enakost p. v. Viktorja Fabianija; 10.00: Napoved časa in poročila; 10.10: Iz filmov in glasbenih revij; 11.00: Zvočni spektrum; 11.30: Oddaja za otroke — a) Lov na vidre — b) Prvič pred mikrofonom — gojenci nižje glasbene šole Vič nastopajo; 12.00 Ciganski napevi; 12.15: Kmetijski na- sveti — Jože Kregar: Vrtne cvetice -enoletnice; 12.25. Pozdrav iz Slavonije; 12.40: Ansambla Johny Meyer in Maurice Larcange; 13.00: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda: 13.55; Ruleta za zabavo: 14 20: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35: Naši poslušalci čestitajo n pozdravljajo; 15.40: Naši popotnki na tujem — ing. Tina Maležič: O živilih in prehrani v ZDA; 17 00: Napoved časa in poročila; 17.10: Srečnjo vožnjo! (šoferjem na pot); 18.00: Radijska univerza — ing. Janko Cucek Umetne smole; 18.30: Športni tednik 19.30: Radijski dnevnik 20.00 Revija zabavne glasbe; 20.23: Ansambel Felix King s pevcem Raymondom Girerdom; 23.00: Poročila in pregled tiska: 23.10: Plesni zvoki iz studija 14 — Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.40: Ameriške popevke. Torek 6.00—6.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved n obvestila; 8.00: Poročila; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo — Ljubljana pred sto leti; 9.25: Potpuri plesnih ritmov; 9.45: I. slika Mozartove opere Don Juan (Izvajajo: Fernando Corena, Cesare Sicpi, Suzanne Danco, Kurt Bohinc. Anton Dermota, orkester dunajskih filharmonikov dirigira Josef Krips); 11.00: Iz slovenske solistične glasbe (Pavel Sivic: Istrska — Barkarola, M. Vodopivec: 7 miniatur. Ferdo Ju-vanec: Fantazija): 11.30: Zabavna pa-leta : 12.15: Kmetijski nasveti — Povečajmo vzrejo mesnatih prašičev; 12.25: Pet pesmi za pet pevcev; 13.00: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo — Prežihov Voranc; 14.45: Milan Ristič: Simfonične variacije — (Simfonični orkester Jugoslovanske Radiodifuzije dirigira Antonio Janigro); 15.40: Listi iz domače književnosti — Kajetan Kovič: Nove pesmi; 17.10: Razgovor z volivci; »8.00: Iz zbornika spom nov: 18 20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — »Tam je moje srce, kjer je moja domovina« — ob 150-letnici rojstva F. Chopina: 18. 45; Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.50: Radijska igra — Darinka Kovačič: Brank in dnevnik prva izvedba) — Režija Sajko Rosanda; 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje. Sredi 5.00—8.00: Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored); 7.00—7.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 9.00: Jezikovni pogovori; 9.15: Samospeve srbskih skladateljev pojeta baritonist Milivoj Bačanovič in tenorist Drago Starc (Vlado Miloševič: Molitva oblaku — Dr-vari — Mjesečina, Črnci na mletačkom Torre deli’ orologio; Isidur Bajič: Bila jednom ruža jedna — Veruj, da te ljubim — Kada gledam oči tvoje — Divna si); 10.10: Felix Mendelssohn: Sen kresne joči — Izvajajo: Jennifer Vyvyan, Marion Lowe, ženski zbor Covent Gardenske opere in Londonski simfonični orkester, dirigira Peter Maag: 11.00: Radi bi vas zabavali; 11.30: Oddaja za cicibane — a) Malmberg Bertih Velike daljne dežele — b) Petnajst minut v glasbenem vrtcu; 12.15: Kmetijski nasveti — Marija Operčkal: Vaške kopalnice: 12.25; Pisani zvoki z Dravskega polja — Izvajajo Dravski flosarji in Pohorski fantje; 15.45: Dunajski valčki; 13.30: Slovenske narodne; 13.50: Veliki zabavni orkester Franck Pourcel; 14.05: Radijska šola za srednjo stopnjo — Ljubljana pred sto leti (ponovitev); 15.00: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in prireditve dneva; 15.40: Novost na knjižni polici — F. Milčinski: Zbrana dela; 16.00: Koncert po željah; 17.10: Sestanek ob petih; 17 30: Znani pevci — priljubljene popevke; 18.20: z slovenske solistične glasbe v času Novih akordov — XIII. oddaja — Janko Ravnik; 18.45: Domače aktualnosti; 20.00: Ali jih poznate? — XII. oddaja; 22.00: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan: 22.15: V plesnem ritmu z Ljubljanskim jazz ansamblom; 22.55: Melodije velikih mest: 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje. Četrtek 5.00—8.00: Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 7.00—7.15; Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 8.05; Veliki orkestri — znane melodije; 8.35 Nekaj opernih uvertur — N. Rimski-Korsakov: Uvertura k operi Snegu ročka — F. Flotow: Uvertura k operi Marta — G. Verdi: Uvertura k operi Moč usode; 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo — Prežihov Voranc (ponovitev); 10 00: Napoved časa in poročila; 10.10: Popevke se vrstijo; 10.40: Pet minut za novo pesmico — a) W. A. Mozart: Pridi pomlad — b) Pozdravi mladim risarjem; 12.00: Narodne ob spremjavi harmonike; 12.15: Kmetijski nasveti — ing. Janez Batis: Živalske kužne bolezni — prenosne na človeka; 12.25: Plesni orkester Willy Berking; 12.40: Od polke do kola; 13.50: Zvočna panorama; 13.55: Francoske operne arije — A. Thomas: Pesem Wilhelma iz opere Mignon (Libero de Luca) — L. Delibes: Arija Lakme iz 2. dej. opere Lakme (Lily Pons) — Ch. Gounod: Rondo o zlatem te- letu iz opere Faust (Ezio Pinza) — J. Halevy: Arija Leopolda iz opere Z dinja (Mario del Monaco) — G. Charpentier: Arija Luize iz opere Luiza (Suzanne Danco); 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15 40: S knjižnega trga; 16.30: Popevke na tekočem traku; 17.10: »Od kod si, dekle, ti doma?« — Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 17.30: Europa express; 18.15: Spoznavajmo naše umetnike! — XXIV. oddaja — Tenorist Janez Lipušček; 18.45: Radijska univerza: Prof. dr. ing. Vladimir Muljevič: Kaj in kako merijo umetni sateliti v vesolju: 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00: Portret — Tone Seliškar (Literarna oddaja): 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje. Petek 5.00—8.00: Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 7.00—7.15: Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 8.00: Poročila; 8.05: Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p v. Milka Škoberneta: 9.00: Naš podlistek — Slavko Batušič: Iz potopisov — II.; 9.40: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Majhen koncert otroškega in mladinskega zbora RTV Ljubljana: 10.10: Od valčka do calypsa; 11.00: S popevkami po svetu; 11.45: Narodne in umetne za petje in orkester; 12.15: Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v aprilu; 13.00: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda; 13.30: Poljudne skladbe izvaja Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo — Leteči tisočak; 14.35: Kalejdoskop prijetnih zvokov; 15.40; Iz svetovne književnosti — Johannes Becher: Strah; 17.00: Napoved časa in poročila; 17.10: Razgovor z volivci; 17.20: Lepe melodije; 17.40: Narodne pesmi poje mešani zbor »France Prešeren« iz Celja p. v. Jožeta Koresa (P. Kernjak: So pa rožice v hartlnu žalovale — Narodna: Spim, spim, spala bom — K. Pahor: Pa sc sliš’ — R. Simoniti: Jedan mali brodič — C. Pregelj: Venite rožice moje — F. Venturini: Nocoj pa oh nocoj — narodna: Sinoč sem na vasi bil); 18.00: Človek in zdravje — dr. Marija Kuralt-Vončina: Klimatsko zdravljenje otrok; 18.50: Iz naših kolektivov; 21.05: Miroslav Miletič: Rapsodija za violo in klavir (Srečko Zalokar, viola — Jelka Suhadolnik-Zalokar, klavir); 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22.43: Zabaval vas bo kvintet Jožeta Kampiča; 23.10: Milano—New York Pevca Nella Colombo in Nat king Cole); 24.00: Zadnja poročila in zaključek oddaje. Sobota 5.00—8.00: Dobro jutro! (pisan glasbeni spored); 7.00.—7.15: Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 8.55: Radijska šola za nižjo stopnjo — Leteči tisočak (ponovitev); 9.23: Naši partizani pojo .. .; 10.10: Odlomki iz slovanskih oper — A. Borodin: Scena ter zbor iz 2. dej. opere Knez Igor (Melanija Bugarinovič) — A. Dvorak: Arija Ru-salke iz 1. dej. opere Rusalka (Valerija Heybal) — J. Gotovac: Arija Djule iz opere Ero z onega sveta (Mirka Klarič); Arija Djule (Marica Lubcjeva) — M. Bravničar: Odlomek iz 2. dela opere Hlapec Jernej (Ru-dolf Franci, Samo Smerkolj, Friderik Lupša) — B. Smetana: Žaključni prizor opere Prodana nevesta — M. Glinka: Epilog iz opere Ivan Susanin; 11.30. Pionirski tednik; 12.15: Kmet. nasveti — vet. Z. Železnik: Virusne bolezni domačih živali; 12.25: Domači napevi izpod Pohorja — Izvajajo: Pohorski fantje in kvintet Vitek; 12.45: Pojeta I. Robič in Vali Hohnjec; 13.30: Venček nar.; 13.55: B. Smetana: Češki plesi za klavir (Furiant — Slepička — Oves — Medved — Cibulička) Izvaja pianistka Vera Repkova; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00: Slovenska pesem od romantike do danes — XII. oddaja — Slavko Mihelčič; 16.30: Za vedro razpoloženje; 18.00: Jezikovni pogovori; 18.15: Trio Oscar Peterson z godali; 18.30: Kvintet Avsenik; 18.45: Okno v svet; 21.30: Melodije za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za naše izseljence; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Radio Murska Sobota Sobota, 26. marca 1960: ob 17.00: »Naš sobotni sprehod.« ob 17.15: Obvestila, objave in reklame; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Nedelja, 27. marca 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Torek, 29. marca 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestil«. objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 31. marca 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obvestila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »želeli ste, poslušajte«. Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10. ure. 6 POMURSKI VESTNIK. 24. MAREC SVETOZAR GLIGORIČ NA OBISKU V POMURJU Okrajna šahovska zveza v M. Soboti je povabila državnega prvaka Svetozara Gligoriča, da odigra simultanke v vseh večjih centrih Pomurja. Povabilu se je velemojster rade volje odzval. Tako bo gostoval v petek, 25. t. m. ob 19. uri v G. Radgoni, v soboto 26. t. m. ob 15. uri v Ljutomeru in ob 20. uri v Lendavi, v M. Soboti pa bo nastopil v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri. Kakor znano, je velemoister Gligorič desetkratni državni šahovski prvak. Prvič je osvojil ta naziv 1. 1947. Tečaji za gostince Okrajna gostinska zbornica posveča precejšnjo skrb za vzgojo gostinskega kadra. Do danes si je pridobilo preko tečajev in seminarjev strokovno znanje 160 gostinskih delavcev. Večina teh se je zaposlila izven Pomurja. Okrajna gostinska zbornica v Murski Soboti bo skupno s centrom za vzgojo odraslih skrbela za vzgojo in izpopolnjevanje gostinskih delavcev na delovnih mestih. Gostinska zbornica je letos prvič organizirala tečaj za pridobivanje visoke kvalifikacije, saj visokokvalificiranega kadra v pomurskih gostiščih primanjkuje. Tečaj se je začel že meseca januarja in bo zaključen zadnje dni aprila. Obiskuje ga 16 kvalificiranih gostinskih delavcev, v glavnem vodilni gostinski kader. Na tečaju predavajo gostinski strokovnjaki iz Maribora in Ljubljane, splošne predmete pa poučujejo predavatelji soboških srednjih šol. Pred kratkim se je začel tudi tečaj za pridobivanje kvalifikacije v gostinski stroki. Tečaj obiskuje 25 polkvalificiranih gostinskih delavcev. LETALA IN TELEVIZIJA Fordova ustanova in skupina uglednih ameriških pedagogov dela na projektu, po katerem naj bi se televizijski programi prenašali z letali v razne kraje sveta. Strokovnjaki smatrajo, da bo 13.000 šol lahko koristilo te programe. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V M. SOBOTI od 14. do 19. marca 1960 Bela BELINGER - devetič iz M. Sobote, Verona BAGOLA iz Beznovec, Marija BARBARIČ — tretjič iz Zenkovec, Emilija DRVARIČ — četrtič iz Lcmerja, Ludvik SOLAR iz Fokovec, Verona PREMOŠA iz Turnišča, Elza CER iz Kovačevec, Angela VINKO iz Gibine, Rudolf KO-HEK, Janez BICO. Marija MAUČEC, Matilda PINTARIČ, Marija KAVAŠ, Marija REŽONJA, Frančiška KOCIPER, Marta MAJCEN, Elizabeta ZVER. Marija MLINARIC, Frančiška BASA. Marija DOMINKO. Slavko ŠKAFAR. Julija NEŽIC - drugič. Franca LENDVAJ — tretjič, vsi iz Melinec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA. VREMENSKA NAPOVED zn čas od 25. marca do 3. aprila 1960 Padavine je pričakovati okoli 26. in 31. marca. V ostalem bo suho vreme s pogostimi razjasnitvami. Ponovno močno ohladitev je pričakovati okrog 1. aprila, ponoči slana. Dr. V. M. Kje so inženirji in tehniki ? Za to, kar pišem, mi je dala pobudo ugotovitev skupne seje sekretariata okrajnega komiteja LMS in okrajnega odbora Ljudske tehnike, da v tehnični vzgoji nimajo prvega mesta inženirji in tehniki in da te pogrešamo v klubih in društvih Ljudske tehnike in v — šolah. Inženirjev in tehnikov — razen ene izjeme — kratkomalo ni v društveno organizirani tehnični vzgoji. Res je sicer, da manjka tudi denarja, inventarja, orodja itd. za delavnice tehnične vzgoje, vendar se vse to lažje dobi kot pa -inženir ali tehnik, ki bi bil v stalnih stikih s skupino lju di željnih tehničnega znanja. To niso očitki strokovnjakom, je zgolj ugotovitev, kot je ugotovitev tudi to, da je v nekem primeru tehnik zadolžen za delo odbora RK, medtem ko ga v društvu Ljudske tehnike močno pogrešajo. Verjamem, da bi se pri pregledu seznama funkcij inženirjev in tehnikov pojavilo lepo število takih primerov, ki predstavljajo tratenje sil. Morebiti so o tem že razpravljali v društvu inženirjev in -tehnikov, morebiti tudi kje drugje. Če o tem še ni bilo govora, pa je tak razgovor potreben. Ljudska tehnika sama je pogrešila v toliko, da za kaj takšnega še ni dala pobude in inženirjev in tehnikov ni opozorila na pomembnost svojega programa. Tako se je lahko ohranilo še doslej mnenje, da Ljudska tehnika prireja prebivalstvu le napete trenutke z motorističnimi dirkami in podobnimi prireditvami. Ob vsem tem mi vrta v mislih ena sama primerjava: v posameznih šolah, kjer so ustanovili tehnične krožke in v nekaterih društvih, ki so začela s programom tehnične vzgoje v okviru Ljudske tehnike, so s posebno delegacijo članov stopili v nekatera podjetja in zaprosili, da pomagajo pri tehnični vzgoji v krožku oziroma društvu. Ali ne bi bilo umestno, če bi na isti način stopili do posameznih inženirjev in tehnikov in jih zaprosili za podoben patronat. Kogar izmed tehnikov in inženirjev bo obiskala skupina predstavnikov tehničnovzgojnega krožka ali društva, ta bo vsekakor vedel, da imajo ti ljudje resne namene in ne bo imel vtisa, da jim svojo pomoč ponuja ali celo vsiljuje. Vemo, da imamo v kmetijstvu dokaj lepo število inženirjev in tehnikov, manj sicer v industriji, pa zopet precej v gozdarstvu in ni jih težko poiskati, kajti med nami so! or CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed 150 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. MED DVE ČRTI: beseda 20 din, ženitveni oglasi beseda 30 din, preklici beseda 35 din. Za oglase, ki so pod šifro oziroma naslov v oglasnem oddelku, še 50 din dodati. IZGUBIL SEM AKTOVKO dne 18. marca 1960, na poti Murska Sobota—Križevci—Ljutomer. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi. M-346 NJIVO V IZMERI 91 arov, pri gasilskem domu v Mačkovcih, prodam. Vprašati pri Francu Sapaču, Crnelavci št. 5. M-347 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM in 2 ha zemlje, ugodno prodam. Vprašati: Šeruga, Krištanci pri Veržeju. M-349 FRIZERJI POZOR! Aparat za parno trajno — kotiranje las, prodam. Cividini, frizer. G. Radgona. M-325 2 ZELEZNI POSTELJI za vklopiti prodam. Vprašati: Cividini, Gornja Radgona, Jurkovičeva 9. M-325 DVE TELICI ZA REJO v starosti 1 1/2 leta in 7 mesecev, dve svinji nad 30 kg in dvoje vrat, pol leta rabljenih 80 X 180 cm, prodam. Naslov v upravi lista. M-342 SLAMO cca 4.000 kg prodam. Naslov v upravi lista. M-343 VELIKO STOJEČO URO iz orehovega lesa, prodam. Poizvedbe: Kor-nel Pustai, urarstvo. Murska Sobota. M-344 RODOVNIŠKEGA MERJASCA, starega 5 mesecev, lepo rejenega, prodam. Poizvedbe: Štefan Kučko. Turnišče. M-345 IŠČEM samostojno gospodinjsko pomočnico, veščo kuhanja k tričlanski družini. Plača dobra. Naslov v upravi lista. M-337 POSESTVO 2,86 ha s hišo in gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti, ugodno prodam. Martin Andrenšelc, Križevci 63 pri Ljutomeru. M-338 SPREJMEM VAJENCA pekarske stroke. Hrana in stanovanje zagotovljena. Naslov v upravi lista. M-339 MOTORNO KOLO »Lambreta« 150 ccm v odličnem stanju, ugodno prodam. Informacije: Murska Sobota, Stefana Kovača 19, 2-II. M-341 SLUŽBO ŽIVINOREJCA želim spremeniti. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Kvalificirani živinorejec«. M-330 POLOVICO HIŠE z gospodarskim poslopjem in 2,5 ha zemlje, prodam Informacije pri Jožefu Kosu, Ropoča št. 22, p. Rogašovci. M-531 KMETIJSKA ZADRUGA Križevci pri Ljutomeru kupuje vsake količine hrastovih dog — vinskih — za izvoz po najvišji dnevni ceni. Natančna navodila glede dimenzij dobite pri naši upravi ali pa pri tov. Jošku Kosiju. M-334 »AGROSERVIS« M. Sobota sprejme takoj v službo: avtomehanika- mojstra za poučevanje vajencev, 5 avtomehanikov z odsluženim vojaškim rokom in sekretarja podjetja. Pogoj: dokončana srednja šola. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. M-335 POSESTVO S HIŠO in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, v bližini Gornje Radgone ob glasni cesti, prodam skupaj, po dogovoru tudi delno. Naslov v upravi lista. M-324 HIŠO z gospodarskim poslopjem, krito z opeko, delno tudi zidano, takoj vseljivo, možno tudi za podreti, prodam. Cena 400.000 din. Interesenti naj se javijo v Sta-njevcih št. 6. M-326 HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, in nekaj zemlje, 10 minut od avtobusne postaje v Nuskovi, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-321 HIŠO z gospodarskim poslopjem in celotnim inventarjem ter sadovnjak in vinograd na Murščaku, prodam. Posebej imam za prodati še vinske sode. Informacije dobite: Murska Sobota, Titova 2. M-322 MALO POSESTVO v izmeri 68 arov: njiva, vinograd in sadovnjak, na lepi sončni legi na Rožičkem vrhu it. 70, p. Videm ob Ščavnici, prodam. Cena 380.000 din. Interesenti naj se javijo pri Martinu Duhu, Odranci št. 165. M-323 ZENSKO DVOKOLO, rabljeno, po ugodni ceni prodam. Informacije v knjigarni »Dobra knjiga« Murska Sobota. M-314 MLATILNICO »Mav« 120 v dobrem stanju dam v najem ali prodam. Naslov v upravi lista. M-319 Petek, 25. marca — Minka Sobota, 26. marca — Maksim Nedelja, 27. marca — Rupert Ponedeljek, 28. marca — Vanek Torek, 29. marca — Ciril Sreda, 30. marca — Branimir Četrtek, 31. marca — Benjamin MURSKA SOBOTA — od 25. do 27. marca ameriški barvni film: »Komu zvoni«; od 28. do 29. marca italijanski film: »Fortunela«; od 30. do 31. marca ameriški barvni cinemascope film: »Potemneli angeli«. GORNJA RADGONA — od 26. do 27. marca ameriški barvni cinemascope film: »Potemneli angeli«; od 30. do 31. marca francoski film: »Krojač za dame«. LENDAVA — od 25. do 27. marca ameriški film: »človek v sivi obleki«; od 29. do 50. marca japonski film: »Ljudje torpeda«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — od 26. do 27. marca italijanski film: »Simfonija ljubezni«; 30. marca francoski film: »Oče, mama, moja žena in jaz«. LJUTOMER — od 26. do 27. marca ital. cinemascope film: »Kruh, ljubezen in . . .«; od 30. do 31. marca jugoslovanski film: »Krvava srajca«. SLATINA RADENCI — od 26. do 27. marca ameriški barvni film: »Jahali so na zapad«; 31. marca podonavski film: »Od Schwarzwalda do Črnega morja«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 26. do 27. marca italijanski film »Dekleta iz 04«. VELIKA POLANA — 27. marca jugoslovanski film: »Zadnji tir«. CEPINCI — 27. marca ameriški film: »Nocoj bomo peli«. VABILO Vabimo Vas na redni letni občni zbor PLANINSKEGA DRUŠTVA MURSKA SOBOTA ki bo dne 27. marca 1960 ob 9. uri dopoldne v prostorih sejne dvorane Okrajnega odbora SZDL. Vabi odbor 20 a, NAJBOLJŠE ZEMLJE (Plese), dam v najem ali prodam. Informacije: Murska Sobota, Bakovska 11, M-316 DVE HIŠNI PARCELI, nenacionalizirani, na najlepšem kraju v Sl. Radencih prodam. Informacije dobite vsak dan popoldne v Slatina Radencih št. 51. M-317 TRAVNIK v Sl. Radencih prodam. Cena nizka. Vprašati pri Martinu Mauku, Sl. Radenci. M-318 TRAKTOR »Diesel Ros« 25 KS, gumenjak in mlatilnico »Vichtrl« 90, boben na kroglični ležaj, v dobrem stanju, prodam. Interesenti naj se javijo v Stanjevcih št. 6. M-327 HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, v centru Dravskega Središča prodam. Cena ugodna. Franc Jurjaševič, Središče 109. M-328 NOVO HIŠO, enodružinsko, primerno za obrtnika, zraven železniške postaje Križevci-Boreci, ugodno prodam. Alojz Skrobar, Ključarovci 6, Križevci pri Ljutomeru. M-529 OSTREŠJE (rušt), novo tesano, od 8—9x12 cm, ugodno prodam. Informacije pri Kolomanu Kološu, Ivanovci št. 3, p. Fokovci, M-320 POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačila — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ul. 7. telefon 1385 — naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev. polletna 200 dinarjev, za naročnino letno 1000 di. — Tek. račun pri Komunalni banki v Murski Soboti štev. 605-70 1-365 Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA« prosimo, da čimprej v celoti poravnajo naročnino za leto 1960. Novim naročnikom pošiljamo časopis le po vplačilo naročnine na naš tekoči račun pri KB 605-70 1-365 Na podlagi 16. člena Pravilnika za izvajanje Zakona o orožju (Ur. list LRS, št. 28/54) obveščamo lastnike orožja, da se bo pričelo podaljševanje veljavnosti orožnih listov za vse vrste orožja za leto 1960. Lastniki naj se dne 28. marca 1960 zglasijo na pristojni postaji LM, dvignejo predpisani obrazec, ga izpolnijo in dajo potrditi pri svoji lovski družini, do 4. aprila 1960 pa vrnejo na postajo LM. PREGLED OROŽJA BO PO TEM RAZPOREDU: dne 11. IV. 1960 od 8. do 9. ure na PLM Beltinci dne 11. IV. 1960 od 10. do 11. ure na PLM Lendava dne 11. IV. 1960 od 12. do 13. ure na PLM Dobrovnik dne 11. IV. 1960 od 14. do 15. ure na PLM Prosenjakovci dne 11. IV. 1960 od 16. do 17. ure na PLM Šalovci dne 12. IV. 1960 od 8. do 9. ure na PLM Moščanci dne 12. IV. 1960 od 10. do 11. ure na PLM Grad dne 12. IV. 1960 od 12. do 13. ure na PLM Rogašovci dne 12. IV. 1960 od 14. do 15. ure na PLM Cankova dne 13. IV. 1960 od 7. do 8. ure na PLM Ljutomer dne 13. IV. 1960 od 9. do 10. ure na PLM Videm ob Ščav. dne 13. IV. 1960 od 11. do 14. ure na PLM G. Radgona dne 13. IV. 1960 od 15. do 16. ure na PLM Sl. Radenci dne 14. IV. 1960 od 7. do 12. ure na PLM Murska Sobota Lastniki orožja morajo ob določeni uri prinesti na pristojno postajo LM orožje, kjer se ga bo pregledalo in podaljšalo veljavnost orožnega lista. Vsa pojasnila dobijo lastniki orožja na postaji LM. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Murska Sobota SOCIALNO ZAVAROVANJE ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETIJSKIH PROIZVAJALCEV S prvim aprilom pridobijo pravico do zdravstvenega zavarovanja kmetijski proizvajalci na podlagi določb Zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. S tem zakonom je uvedeno splošno in obvezno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in njihovih družinskih članov, ki se preživljajo s kmetijstvom. Vsekakor je to velika pridobitev, čeprav danes še marsikdo gleda na to z nezaupanjem. Prav to zavarovanje bo rešilo naše kmečke prebivalce velikih skrbi, da se bodo lahko lažje posvetili povečanju kmetijske proizvodnje ter se s tem uvrstili v prave proizvajalce. Zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je spričo našega razvoja postalo nujnost in čeprav je sedaj na samem začetku še z omenjenimi pravicami, pričakujemo, da bodo sadovi tega zavarovanja omogočili nadaljnjo razširitev pravic. Zato tudi zakon sam ni postavil meja temu zavarovanju in prepušča proizvajalcem samim določanje okvirov tega zavarovanja. Z ozirom na možnosti in ker še potrebni organi na tem področju ne delujejo, se pri nas zaenkrat uvaja le osnovno zdravstveno zavarovanje. Razširjeno zdravstveno varstvo je vezano tudi na zmožnost zdravstvene službe in je tudi zaradi razmeroma slabo razvite zdravstvene službe na našem področju za sedaj še neizvedljivo. Uvedba zavarovanja kakor tudi uveljavljanje pravne iz zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev bo v začetku povezano z določenimi težavami. Okrajni zavod za socialno zavarovanje in njegove podružnice skupno z občinskimi LO bodo morali urediti potrebne evidence in izdati zdravstvene izkaznice vsem upravičencem do zdravstvenega zavarovanja. To obsežno delo, ki naj bi bilo po načrtu zaključeno do 20. aprila tega leta, pa zahteva od slehernega družinskega glavarja in seveda tudi od uslužbencev, ki bodo na tem delali, potrebno točnost in vestnost. Da bi bilo to tehnično in obsežno delo v redu opravljeno, da se ne bi zavleklo in povzročalo poleg obstoječih še nepotrebne težave, naprošamo in POZIVAMO da se kmetijski proizvajalci ravnajo po sledečih navodilih: 1. Dosedaj so občinski LO pripravili potrebne sezname kmetijskih proizvajalcev po krajevnih odborih, na podlagi katerih se bodo vlagale prijave in izdajale zdravstvene izkaznice. Vsak, kdor misli, da je zaradi kakršnih koli sprememb v zadnjem času izpadel iz evidence ObLO, naj se prepriča in uredi čimprej. 2. Vlaganje prijav v zavarovanje in izdajanje zdravstvenih izkaznic bo po krajevnih odborih odnosno vaseh. Kdor bo izostal, bo moral vložiti prijavo in dvigniti zdravstvene izkaznice na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje ali na njegovi podružnici šele po 15. aprilu. 3. Izpisovanje — vlaganje prijav in izdajanje zdravstvenih izkaznic bodo opravljale posebne, za to določene skupine uslužbencev po krajevnih odborih odnosno vaseh. S pogrebno disciplino je treba omogočiti tem uslužbencem čimhitrej-še delo. 4. Vsak družinski glavar prejme posebno obvestilo — poziv, kje in ob kateri uri se mora zglasiti. Na obvestilu bo navedeno katere vse listine mora predložiti, da izkaže zase in za družinske člane upravičenost do zdravstvenega varstva pred izdajo zdravstvene izkaznice in sicer uslužbencem navedenim v tretji točki. V kolikor vseh listin nima zbranih, naj vsaj pripravi točne podatke rojstev in drugo. 5. V Kolikor bo družinski glavar zadržan iz upravičenih vzrokov in ne bi uspel priti ob določenem času na odrejen kraj, lahko pride in vloži prijavo drug družinski član, ki je sposoben za to opravilo. Vsi, ki bodo predložili potrebne listine, odnosno dali vse potrebne podatke, prejmejo ob vlaganju prijav zdravstvene izkaznice. 6. Dajanje netočnih podatkov, predvsem rojstnih in sorodstvenih, bo povzročilo nevšečne posledice za zavarovance in socialno zavarovanje. 7. Zdravstvene izkaznice so iz navadnega kartona. Zavod bo poizkusil nabaviti polivinilne ovitke, vendar zaradi velikih količin in ker dosedaj ni bila znana oblika izkaznice, je težko verjetno, da bi to uspelo. V kolikor nam to ne uspe, naprošamo, da skuša vsakdo čimbolj čuvati zdravstveno izkaznico, po možnosti tudi nabaviti polivinilni ovitek. Zdravstveno izkaznico bo treba takoj plačati, eventualno tudi polivinilni ovitek. Cena še ni znana, predvideva se okrog 20 din za izkaznico, isto za polivinilni ovitek. Naprošamo, da bi vlagatelja prijav imeli pri sebi potrebna denarna sredstva, S skupnimi prizadevanji bomo uspešno in dobro začeli izvajati zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Splošnem gradbenem podjetju »KONSTRUKTOR« Maribor, Sernčeva ulica št. 8 sprejme večje število zidarjev, tesarjev, železokrivcev in nekvalificiranih delavcev na gradbišča v Mariboru Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje in hrana zagotovljena. Plača in terenski dodatek po tarifnem pravilniku. Javite se v personali podjetja od 6. do 14. ure. Večje skupine naj predhodno javijo svoj prihod. Razpisna komisija pri ZDRAVSTVENEM DOMU G. Radgona razpisuje mesto ADMINISTRATORKE Pogoj : nižja šolska izobrazba z nekaj prakse. Nastop službe 1. aprila 1960. Upravni odbor Obrtnega podjetja »KROJ« Murska Sobota razpisuje delovno mesto 1. ŠEFA RAČUNOVODSTVA 2. MEZDNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: pod točko 1. ekonomska srednja šola s petletno prakso ali nižja šolska izobrazba z desetletno prakso v računovodstvu. Pod točko 2. srednja šolska izobrazba z dvoletno prakso v vodenju mezd ali nepopolna srednja šola s petletno prakso in znanjem strojepisja. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja do 1. aprila 1960. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe pod 1. takoj ali s 1. majem, pod 2. po možnosti takoj. 7 POMURSKI VESTNIK. 24. MAREC Po 2000 letih odkrit zločin Pred kakšnimi 40 leti, natančneje 1912. leta je skupina arheologov, raziskujoč otok Brioni, naletela v Verigah na ostanke vile iz rimskih časov. Ko so odprli železna vrata, so zagledali v podzemnem hodniku na vile sključeno človeško okostje. Na njegovi roki je visela zlata verižica z medaljonom, v katerega so bile vrezane samo tri besede: Cains Lucunius Bassus. Na ta način je bil po 2000 letih odkrit težek zločin in razsvetljena legenda, ki se je na teh otokih prenašala iz roda v rod stoletja. Vrnimo se 20 stoletij nazaj . . . ... Za vladavine carja Vespaziana, v sedemdesetih letih našega štetja, je živel na Velikem Brio-nu stari in bogati patricij Aulus Fesonij, ki je nekega dne vzel za ženo svojo mlado sužnjo Lidijo. Na otoku je stanoval tudi njegov prijatelj patricij Terencij Bassus, ki je imel sina Kaja Lukanija. Zelo lep in močan fant Kaj je zmagoval na tekmovanjih v Areni bližnjega mesta Pietas Gilija, današnjega Pulja. Bil je idol množic. Moški so se po njem zgledovali, žene so za njim norele, kot pravijo. Toda on je vrgel oko na lepo Lidijo. Ona ni ostala ravnodušna. In med njima se je rodila ljubezen. Nekega vročega poletnega dne je v zanosu zmage v Areni, medtem ko so patriciji in njihove gospe blazneli od navdušenja, antični šampion objel svojo Lidijo pred vsemi ljudmi. Stari Aulus je tedaj zvedel za zvezo svoje žene. Ljubosumen je sklenil maščevati se sinu svojega prijatelja. Priredil je Kaju na čast pojedino v svoji razkošni vili. Med večerjo je poklical razpoloženega Kaja in mu rekel: »Kaj, ljubim te kot rojenega sina. Sklenil sem ti zapustiti ves svoj zaklad, ki ga imam v kleti. Pojdi z menoj, da si ga ogledaš!« Pred njima je stopal eden izmed sužnjev in z baklo razganjal mrak. Ko so prispeli v podzemno galerijo, je starec odprl železna vrata in spustil Kaja naprej. V tem trenutku je bakla ugasnila in Kaj je slišal, kako so se za njim vrata s treskom zaprla. Aulus je slugom ukazal, nuj vrata zazidajo. Kaj je ostal v večnem mraku. Kasneje sc je razglasilo, da so Kaja ugrabili razbojniki. Skrivnost njegove smrti so odkrili arheologi. Do zadnje vojne je bila lobanja Kaja Lukanija okras stolpa starega kaštela, nato pa je izginila neznanokam. Viseča železnica Naša slika prikazuje prvi francoski viseči metro, ki od nedavnega obratuje v predmestju Orleansa. Vagon iz aluminija drsi po železni tračnici v betonski »strehi«. Brzina: 100 km na uro. Kaže torej, da so viseče železnice hitrejše od običajnih Vagon je dolg 17,30 m, širok 2,96 in prav toliko visok. Njegova kapaciteta: 32 sedežev in 91 stojisč. Ko je prazen, je njegova teža 16 ton. Premika se na gumijastih kolosih. Kar je najvažnejše, je to, da je ta viseča železnica relativno poceni. Kilometer zračne črte, vključno vse potrebne instalacije, stane med 12 do 15 milijoni novih frankov. Zaradi primerjave velja navesti še to, da stanc kilometer podzemske železnice, ki ji Parižani pravijo metro, med 70 in 100 milijoni novih frankov. Torej: novo in razmeroma poceni . . . drobne zanimivosti ZVEZA ZEMLJA - ZVEZDE? ZALJUBLJENI ODBORNIK Preko 50 ulic v Čikagu je nosilo naziv »ulice lepe Žermene« in to je stalno povzročalo jezo čikaških avtoizvoščkov, ki so s pravico besneli proti mestnemu svetu in njegovi neinventivnosti v dajanju imen ulicam. Naposled se je zvedelo, da je odbornik, zadolžen za regulacijo mesta, dajal vsaki novi ulici ime svoje žene in mestni svet je bil prisiljen sklicati posebno sejo, da bi ugotovil, koliko ulic nosi ime že omenjene odbornikove žene in da izmisli ulicam nova imena. BARSKE DAME »Admiral-bar« na Dunaju je z oglasom iskal dame, ki bi »s plesom lahko prepodile skrbi gostov«. Prijavilo se je precej kandidatk, vendar so sprejeli samo eno, ki je imela prijeten glas. Dva dni pozneje je barska dama odpovedala delo: »Ni pevke na svetu, ki bi s svojo pesmijo lahko prepodila skrbi vaših gostov, ko vidijo račun, ki jim ga predloži natakar. Ta bi morala peti 24 ur na dan.« ŽEPNE SVETILKE — VABE ZA RIBE Nekaj ribičev šibenskega in trogirskega obalnega pasu je uvedlo novo metodo ribištvo. V mreže, ki jih polagajo na dno morja, dajejo žepne svetilke, ovite v prozoren plastični ovoj ali pa jih namestijo v steklenice s širokim grlom. Svetilka, katere svotloba lahko traja dve do tri ure, privabi v mrežo mnogo rib. Pogosto se najdejo med njimi tudi tiste, ki jih je težko uloviti z mrežo. MOLK, DOLG 40 LET Ni človeka v vasi Hutovi, neda leč od Čapljine, ki ne bi poznal »nemega« Petra Mustafiča. Ta čili devetdesetletni starec pa je priredil pred nedavnim svojim sovaščanom veliko presenečenje: spregovoril je. Doslej so bili vsi vaščani te vasi prepričani, da je stari Peter zares nem. Dolgih 40 let ni spregovoril niti ene same besede. Kmetje so šele sedaj zvedeli, da lahko Peter govori kot ostali ljudje, »obnemel« pa jo med prvo svetovno vojno, da mu ne bi bilo treba v vojsko. Pozneje mu je postalo molčanje »druga narava«. KNJIGA, VELIKA KOT KARAMELA- Oran Kainovski iz Struge ima 6 izvodov svete mohomedanske knjige »tavsir«, ki se razlikujejo po velikosti, so pa iste vsebine. Knjige so tiskane v arabskem jeziku. Najmanjša ima format 2,2 x 1,8 cm, debela pa je en centimeter, kar predstavlja velikost bonbona-karamele. Drugi, tretji in četrti izvod so prav tako majhnega formata, pa je mogoče besedilo brati samo s povečevalnim steklom, ki je priloženo sliki. »Tavsiri« so dokaj stari in predstavljajo pravo remek delo tiskarske tehnike. Knjige je Oran podedoval od svojega očeta Džemala, ki jih je 1916. leta prinesel iz Teherana, kjer je bil na delu. Predstavljajo pravo redkost in mnogi muzeji bi jih zelo želeli imeti v svojih vitrinah. PRODAJALNA BODOČNOSTI Ena najbolj neobičajnih trgovin v svetu je vsekakor prodajalna izotopov, ki so jo pred časom odprli na Leninskem prospektu v Moskvi. Pristop v to neobičajno trgovino imajo vsi: od medicincev in raznih strokovnjakov vse do radovednih Moskovčanov, ki se zanimajo tudi za »blago« in za zaščitna sredstva, v katerih hranijo te, sicer zelo nevarne proizvode. V tej prodajalni bodočnosti je moč kupiti med drugim infra in gama žarke, 75 radioaktivnih izotopov (danes jc znanosti znanih 300 stabilnih in več kot 1000 radioaktivnih izotopov) in podobne »artikle«. Razumljivo je, da se za to moskovsko 'prodajalno zanimajo potrošniki vsega sveta. AMERIŠKA ASTRONOMA BOSTA SKUŠALA UGOTOVITI, ČE SO NA KATEREM PLANETU ŽIVA BITJA Dva ameriška strokovnjaka, dr. Frank Drake in William Veltman bosta kmalu začela z zanimivimi raziskovanji. Skušala bosta ugotoviti, če so na kakšni izmed zvezd živa bitja, katerih znanstvena dognanja so podobna dognanjem na Zemlji. V observatoriju obeh učenjakov, šele zgrajenem v ameriški državi Virginija, je nameščen ogromen radioteleskop. Že koncem tega meseca bosta usmerila Drake in Veltman ogromno parabolično ogledalo svojega observatorija proti oddaljenim zvezdam. Oba učenjaka bosta skušala med raznimi zvoki, ki neprestano pri- hajajo iz vsemirja, oddvojiti tiste, ki bi lahko dokazali obstoj življenja izven našega planeta. Najpopolnejša konstrukcija antene in preciznost sprejemnika observatorija v Virginiji je tolikšna, da sta Drake in Veltman prepričana, da bosta lahko »slišala« tudi najbolj oddaljene zvezde. Tako bosta, na primer, ponoči lahko ulovila radio zvoke, če imajo bitja ha zvezdi, ki jo bosta raziskovala, radijske sprejemnike, podobne tem, ki jih imamo na Zemlji. Dalje oba znanstvenika ne moti, da je na Zemlji okrog 2000 jezikov in da je skoraj nemogoče, da bi bil kateri izmed njih podoben kateremu izmed jezikov na tem ali onem planetu. Oba znanstvenika pa pravita, da so nedvomno nekateri znanstveni simboli isti tako na Zemlji kot izven Zemlje ali pa vsaj podobni. Velike znanstvene resnice bi bile, kot pravita Drake in Veltman, neka vrsta abecede za sporazumevanje med bitji z raznih nebesnih teles. Veliko vlogo v sporazumevanju pa bi lahko odigrala tudi televizija. Čeprav sta oba znanstvenika zelo samozavestna v svojih izjavah glede obetov za uspeh, so znanstveni krogi ZDA in drugih dežel prepričani o nasprotnem. Svojevrsten trening — mačka »Muki« Jožeta Vukana, gostilničarja iz Sebeborec takole skače čez roko ŠE ENA KOBALTNA BOMBA LJUBLJANSKI ONKOLOŠKI INSTITUT V BORBI Z RAKOM Onkološki institut v Ljubljani ie moderna zdravstvena ustanova, ki razpolaga s 150 bolniškimi posteljami in nekaterimi natančnimi in najsposobnejšimi napravami za zdravljenje raka. Poleg kirurškega zdravljenja se bori omenjeni institut proti raku, tej nevarni bolezni sodobnega človeštva, tudi z rentgenskim in radiumskim izžarevanjem. Ljubljanski institut se že 20 let bori proti raku. V analih in, stituta je zapisano, da je 90 do 95 % bolnih na raku na koži popolnoma ozdravelo. Od časa, ko se je začelo sistematično nadzorovati bolne na raku, so od 1. 1948 rešili smrti v Sloveniji od skupnega števila bolnih po izjavi sodelavcev instituta eno tretjino. Onkološki institut v Ljubljani bo dobil najkasneje v šestih mesecih kobaltno bombo — danes najsodobnejši jedrski stroj za preprečevanje raznih kancerogenih obolenj. »Kobaltna bomba«, kot je izjavil znani sodelavec instituta dr. Leon Savnik, »bo za nas zelo ugodna za- radi svoje velike frekventnosti. Z njeno pomočjo bomo v istem času, ki ga danes uporabimo za zdravljenje bolezni, lahko zdravili mnogo večje število.« Kot je znano, je kobaltna bomba posebej ugodna za zdravljenje notranjih organov, n. pr. raka na želodcu, a tudi za odstranjevanje recidiv, ki so pri teh obolenjih zelo pogoste. TRIJE BRATJE PROTI MORSKI ZVERI DRAMATIČNA BORBA PRI LOKRUMU Z MORSKIM PSOM, DOLGIM OSEM METROV IN TEŽKIM SKORAJ DVE TONI Minuli teden se je nekega dne popoldne kot običajno napotil motorni čoln Biološkega instituta Akademije znanosti iz Zagreba iz dubrovniškega mestnega pristanišča proti Lokrumu. V čolnu so bili žene in otroci usluž- bencev tega instituta, ki stanujejo na Lokrumu. Ko se je čoln približal na 10 metrov obali Lokruma, je v predelu, imenovanem »Prve skalice«, opazil motorist Milenko Dabelič velikega morskega psa, dolgega osem metrov. V tem trenutku je nastala med ženami in otroci panika. Motorist jc takoj okrenil čoln proti mestnemu pristanišču in izkrcal prestrašene potnike. Nato je poiskal svojega brata Petra, znanega športnega ribiča, ki ima posebno harpuno za lov na morske pse. Ko sta so oborožila s harpuno, sta brata sedla v motorni čoln in se napotila proti kraju, kjer je Milenko opazil morsko zver. Pridružil se jima je tudi njun tretji brat Dino. Morskega psa so opazili nekaj stotin metrov dalje proti zapadnemu delu Lokruma, kako se vrti v krogu, kakor da bi nekaj iskal. Takoj so zmanjšali brzino in se mu polagoma približali s hrbtne strani. Zver se je nenadoma obrnila in sc pognala z vso brzino proti sprednjemu delu čolna, kjer je že stal Peter Dabelič s harpuno v roki. Ko jo morski pes priplaval skoraj do samega čolna, mu je Dabelič z vso silo zaril dolgo harpuno v hrbet. Tedaj je nastala dramatična borba med ranjeno zverjo in trojico hrabrih bratov, ki so uporabili vso svojo moč in znanje, da bi uničili morskega psa. Ta se je obupno boril in izvajal vrsto vratolomnih skokov, da bi se osvobodil harpune. Mrak je že popolnoma razpredel svoje peruti nad morsko gladino, ko se je morski pes, čeprav težko ranjen in izmrcvarjen, uspel osvoboditi harpune in pobegniti. Toda bratje Dabelič sodijo, da pošast ne bo prebolela težke poškodbe, ki ji jo je prizadela harpuna, dolga okrog dva metra in težka devet kilogramov. Poleg velike izgube krvi je ves hrbet morskega psa popolnoma razsekan in raztrgan. Po njihovi oceni je bila ta morska pošast dolga okrog osem metrov in težka okrog 1800 kilogramov. Zanimiv zdravstveni dokument današnjega časa Od česa umirajo sodobni ljudje? V 14 državah so na prvem mestu obolenja srca, rak in nesrečni slučaji. — Od raka največ umirajo osebe med 45 in 64, a od srčnih obolenj ljudje iznad 65 let. — Otroci in mladina od 5 do 14 let so v največji meri žrtve nesrečnih slučajev. Kateri so najpogostejši vzroki smrti, zabeleženi v tehnično najrazvitejših državah? Kakšne bolezni v največji meri redčijo sodobno človeštvo, ki je v dirki s prirodo uspelo, da občutno podaljša povprečno dobo človeškega življenja? Svetovna zdravstvena organizacija je poskušala dati na ta prav zanimiva vprašanja točen odgovor. Njeni stro- kovnjaki, proučavajoč poročila, so obredli globus in zbrali dragocene podatke. V 14 državah, ki so na isti kulturni in gospodarski ravni (Kanada, Amerika, Nemčija, Danska, Finska, Francija, Norveška, Holandija, V. Britanija, Škotska, Severna Irska, Švedska, Švica in Avstralija) povzročajo, na primer, največjo smrt- nost bolezni srca, nato rak, poškodbe ožilja in nesrečni slučaji. Tako umre v Kanadi od bolezni srca letno na sto tisoč prebivalcev 290 bolnikov, v Ameriki 340, v V. Britaniji 360, Švedski 500 in v Škotski 410. Od raka umre največ bolnikov v Vel. Britaniji in Škotski — po 200 ljudi letno na 100.000 prebivalcev, dalje v Danski in Nemčiji — po 190, Škotski in Franciji — po 18O in Ameriki — 150. Od nesrečnih slučajev, ki so kot vzrok smrti v gornjem delu tabele, umre letno na sto tisoč prebivalcev: v Ameriki in Danski — po 60, v Avstraliji, Kanadi, Franciji. Švici, Škotski, Nemčiji — po 50 oseb, dalje v Severni Irski in Holandiji — po 40. Najmanj smrti je zaradi nesrečnih slučajev v Vel. Britaniji — 30 ljudi na 100.000 prebivalcev. Samomorov je največ na Danskem (35 ljudi na 100.000 prebivalcev), dalje na Švedskem, in v Švici (po 30), v Nemčiji in na Finskem (po 25), a v Vel. Britaniji — 15 na 100.000 prebivalcev. Veliko smrti povzroča v Švici gripa, medtem ko zahteva tuberkulo. za manj žrtev kot samomori in nesrečni slučaji, v Holandiji, Danski, Ameriki, Vel. Britaniji in Avstraliji pa je praktično sploh ni. Prav tako ni v teh najrazvitejših državah drugih nalezljivih bolezni, ki terjajo drugod velike žrtve (legar, da vica, malarija in še nekatere). Največja šala vseh časov Nedavno je svetovni tisk poročal, kako so, po pomoti, filmske novice prikazale kot novega britanskega ministra mornarice v resnici ministrovega sekretarja. To je bil samo majhen nesporazum. Spominja pa zelo na uspelo šalo, ki se je pripetila natanko pred pol stoletja, februarja 1910. V naslednjem prinašamo izvlečke iz londonskega »Timesa«. Osnovno idejo je dal Horacu Calleu, šaljivcu, k. je že prej počenjal podobne, čeprav manjše podvige, neki njegov znanec, pomorski častnik. Načrt pa je naredil in ga uresničil sam Calle. Začelo se je s tem, da je Calleov prijatelj Teodor Castle poslal po njegovem navodilu brzojavko admiralu Siru Williamu Mayu, tedaj poveljniku Domače flote, ki je po manevrih bila v Wcymutskom zalivu. Brzojavko naj bi »oddal« Sir Charles Harding, stalni podsekretar za zunanje zadeve. Brzojavka je admirala obveščala, da prihaja naslednjega dne na obisk floti etiopski imperator in je zahtevala, da se mu izkažejo vse časti v skladu s predpisi mornarice. Po- vsem tem je bilo treba ustvariti tudi sme goste. Oblekli, maskirali in našminkali so Anthonyja Bacstonea kot carja, Duncana Granta in Gay Recdloya kot njegovega telesnega čuvarja- Virginijo Wolf (dekle!) kot princa, Adriana Stevena kot Herr Kaufmanna, Nemca - prevajalca in naposled — v brezhibnem fraku in cilindru — samega Galica kot Herberta Chalinondleya, funkcionarja Foreign Officca. Ko so na postaji v Weymuthu videli postrojeno mornariško častno Četo, so se zavedli tega, da je šala uspela in da jo morajo sedaj izvesti do kraja. Odvedli so jih na ladjo. Admiral May jih je toplo sprejel z vso kurtoazijo, prav tako pa tudi komandant admiralske ladje kapitan Richmond. Calle je predstavljal »goste«, ki jim je bil »spremljevalec«: »Ras el Sabganja . . . Rus el Mendaks . . .« Dodal je, da niso mogli vzeti s seboj dvornega kavarnar-ja, ki bi na ladji kuhal kavo za carja in njegove, da pa Etiopcem vera prepoveduje uživati hrano ali pijačo iz rok tujcev. ČUDNI JEZIK Calle je nato pripomnil, da bodo ob sončnem zahodu gostje na palubi pokleknili, nato pa se bodo obrnili k Meki in opravili svoj verski obred. Nihče izmed prisotnih ni vedel, da so Etiopci, še posebej pa carska rodbina, že dolge generacije kristjani, kotske sekte in ne mohamedanci. Pa je bila premagana tudi ta zapreka. Nato se je Calle izmuznil iz ladijskega salonu in sc nekam izgubil. Pustil je svoje tovariše, da se znajdejo, kakor vedo in znajo. Breme je v glavnem ostalo na Stevenu, lažnem Nemcu-prevajalcu v polcilindru. Njegov posel se je začel v samem začetku obiska, pri pozdravih in, ko je admiral May začel pojasnjevati gostom razliko med uniformo mornarjev in pomorske pešadije, ki so, oboji do polovice, sestavljali častno četo. Ko je Števen moral to objasnili »carju«, je po- vsem iskreno pripomnil: »Bojim se, da mi bo dokaj težko, da to pojasnim v etiopščini, vendar bom poskusil . . .!« Nato se je svečano obrnil k Bacsto- neu: »Engakvi, mahai, kustufmi . . . Tahli busor ah bat tahe eskve mis, erema . . .» Improvizirajoč, ka kor je vedel in znal, vendar z nepričakovanim uspehom, je kombiniral navadno čvekanje z nekaj besedami shvahili-jezika, ki se ga je naučil spotoma v vlaku iz nekakšne gramatike, in z »divnim repertoarjem nesmiselnosti iz odlomkov Virgila in Homerja, ki so mu ostali v spominu iz šole«. BUNGA, BUNGA... K sreči je imel tudi Bacstone dobro uho in precejšnje znanje klasičnih jezikov, pa je sprejel to jezikovno mineštro in se je veličastno posluževal ves dan, medtem ko so gostom prikazovali vsa čudesa ogromne in takrat najmodernejše admiralske ladje. Ob vsakem novem tehničnem čudežu so »Etiopijci« dvignili oči in roke k nebu in klicali »bunga, lumpa«, kar je skoraj postalo nacionalna krilatica. Šminka je po čudežu vzdržala ves dan in maske se niso pokvarile niti v vlaku, na povratku, vse do Londona. Resnica o šali se ni izvedela še nekaj dni, dokler je ni Calle iznesel v tisku. Vsesplošni urne-bes smeha (ali besa) je prevzel vso deželo, karikaturisti, glasbeniki v glasbenih dvoranah in ulična otročad — vsi ti so obilno izkoristili položaj. Vsi so sprejeli vzklik »bunga, bunga«, še posebej, pa otročad na ulici in to v takšni meri, da je prihod admirala Maya in njegovih častnikov na kopno pomenil pravo muko. In vendar ni bil nihče, — navzlic številnim protestom in govorom v skupščini, — izmed udeležencev kaznovan zaradi te saje. AVTOMAT Pri nekem matičarju v Čikagu je postavljen avtomat, ki izdaja prstane za poroko po meri. Avtomat po želji gravira v prstane tudi imena ženina in neveste... POMURSKI VESTNIK. 24. MAREC e