M buy: irnino' "TATBS ONDS Unix St&MPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCIJ 9, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. ftvelandu, in v vsej severni>lkSlžaTvlcam 10 je bil sinoči močan potres ! Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo s 15. aprilom cena ženskim nogavi- ___,cam iz rayona od 5 do 40c pri 'nj1^ "^močnejših potresov v zadnjih 20 letih je sinoči opla- paru znižana. Od tega dneva ' ' " ~ ' ..............naprej bo moral imeti vsak par nogavic pečat s ceno in označbo kvalitete. Nogavice vrste "B" bodo za 10% cenejše kot one vrste "A." Clevelandčanov ob 11:26. Potres, ki je bii sicer doto^''Pa vendar ne posebno hud, je bilo čutiti v Clevelandn K' lni Po vsem severnem delu države Ohio in v zapadnem 1 drž; :av'e Pen "sylvanije. Potres so člutili v Ohio celo doli v Columbusu in Daytonu. dovoli :IJani rezati kruh P>n •».»a • •PolJedelski od-L * ]e včeraj preklical !tiWh pekarije ne smei° f(jsvetoa.za domačo uporabo Se -ie z z uradom CSkcijo in dogna1' .?ie nja PaPir.ia za 'ikujg u h a, niti ne pri- Skpapirja. |Sti jj,rePovedala pekari- kert!^' šnitena:iveč : narezan kruh 2aviJalnega papir-Nav Posuši. Odredba je 18. januarja. iile?oJrrKOtSeSliŠi'b0-■ko več ^ v kratkem 10 en faVe' ZdaJ jo je 2ni ^ 6 tednov, f0tSiK na 5 tednov k n, bo stopila v ve- (J. —__ Ck1b°do kmalu darili Kow?Slovanski kralj Seismograf v John Carroll, Xo velja do IG. julija, potem univerzi, ki zaznamuje potrese,jbodo pa še za 25% ceneje. Tr-je pokazal, da je trajal potres dve j govine, ki delajo na leto manj sekundi in pol. Središče potre-,kot $250,000 prometa, smejo sa je bilo nekako 20 do 30 milj I prodajati nogavice od 9 do 15c južno od Clevelanda. Vzrok po- dražje, kot velike trgovine, tresa je bil, kot pravi seismolo-l £a primer: nogavice, ki se gist Rev. Joliat, ker je najbržeJ z(jaj prodajajo od $1 do $1.15, počila zemeljska skorja kakih 20.bodo po 15. aprilu od 81 do 92 milj pod površjem. I centov. Razne kvalitete noga- Dr. J. J. Nassau, profesor zve-(Vjc bodo imele razne cene, toda zdoslovja na Case šoli je rekel, da je bil to najhujši potres, ki ga je še kdaj čutil Cleveland. Potres je bil ves čas v močnih stres-ljajih. Kot trdijo poročila iz raznih krajev mesta, je bil potres sil-nejši na vzhodni strani mesta. Ljudje sprva niso vedeli, kaj naj to pomeni, pa so začeli klicati vse nižje kot pa danes. o- V Oregon dajejo žganje na racioniranje Portland, Ore.—Prebivalci države Oregon dobivajo zdaj žganje na mero in sicer dobi vsaka oseba dva kvorta viške in en pint brinovca na teden. Na rum tU IJUIUG111 JJCl .................. T, uredništva časopisov in policij- branay m restnkcije Da ne t • 1 '___1 ' . ......it n /4MUOTTM U jtovorii ter na univerzi v L že ,1, •—> — s0 t in d'dye^tivbojuz Izdati • 0 kmalu v iostaje. Tam so zvedeli, da so doživeli precej hud potres. Pa tudi zahodno od Ohio so čutili potres. Iz Detroita poročajo o precej močnih stresljajih. Čutili so ga tudi v Toronto v Kanadi in v Pittsburghu, Pa. na vzhodu. Tudi iz Buffalo, N. Y. poročajo, da so ga čutili nekoliko. Policija sprva tudi ni vedela, če je potres, ali se je pripetila kaka razstrelba. Šele, ko je prišlo poročilo iz John Carroll univerze, se je dognalo, da je bil po-trjes. župan Lausche poroča, da je že spal, ko ga je zbudil potres. Bil je tako močan, da je mislil, da se bo sesula hiša. Skočil je v klet, misleč, da je eksplodiral plin. V hiši našega urednika je zazvonil telefonski zvonec ravno, ko se je urednik pripravljal k počitku, že je napravil par korakov, da gre doli in odgovori telefon, ko ijui je skoro spodnesel noge močan stresljaj. Potres je najbrže stresel telefonski zvonec. Iz dozdaj d oslih poročil je razvidno, da ni potres napravil nobene škode, razen precej strahu med ljudmi. bi ljudje navalili na državne prodajalne žganja, so naznanili novo odredbo šele v soboto ob osmih zvečer, ko so trgovine zaprle. -o- Napad na petrolejske vrelce na Hrvaškem London. (Radio prejemna služba) — Moskovski radio je danes objavil vest, da so hrvaški partizani izvršili nenaden napad na petrolejske vrelce v Bu-njevici. Napad je bil zelo skrbno pripravljen; uporniki so uspeli pognati v zrak nekaj petro-lejskih priprav, akoravno so bile pod nadzorstvom nemških in ustaških straž. -o-- V bolnišnici Mrs. Mary Kapla iz 1107 Addison Rd. se nahaja v Glenville bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Vojaki ne smejo poročati na sovražnem radiju Washington, — Ameriški vojaki, ki padejo v ujetništvo, ne smejo poslati svojcem poročil preko radija v sovražnih deželah, je odločilo armadno pooeljs-tvo. Sovražnik izrablja talca poročila v propagandne svrhe in se takih poročil ne more sma tra ti za n esljkrim. Zato je armadno vodstvo naročilo častnikom in vojakom, naj ne nasedejo vabilu sovražnika, da bi poročali svojcem domovi po radi-ja> če bi sluča jno padli v , ujetništvo. BOJHA FFlONTA Montgomery je ustavil Rommela FRANCIJA — Na pariških ulicah je prišlo do bojev med domoljubi in naciji. Tudi v drugih francoskih mestih so se vršili nemiri in y Lille so patrioti ubili 23 Nemcev. O vedno večjih nemirih se poroča skoro iz vseh evropskih mest. RUSIJA — Sovje&ke čete so z naskokom vzele -mesto Sičev-'ka in so samo šje 20 milj od važnega nemškega središča Vjazma. AFRIKA — Ameriške in francoske čete so zavzele Gafsa, ki je važna nemška postojanka v osrednji Tuniziji, Glavno vlogo so pri tem igrali ameriški tanki. ANGLIJA — Ameriške zračna trdnjave so včeraj napadle francoski mesti Rennes in Rouen, ki ležita ob železnici Pariz-Havre. Proti njim se je zapodilo 50 nemških bojnih letal. Amerikanci so jih sklatili na tla 25. Štiri bombnike in dvoje bojnih letal Amerikanci pogrešajo. --o- Bolniški čeki dospeli JBolniški tajnik dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel bolniške čeke. Dobi se jih na njegovem domu ali v nedeljo dopoldne od 9 do 10 v dvorani pod cerkvijo^_ Ostra kazen za one, ki bi kradli blago, ki je pod racioniranjem Washington. — Poslanec Don-dero iz Michigana je vložil predlog, glasom katerega bi se smatralo tatvino mesa in drugih živil, ki so pod racioniranjem za tako veliko pregreho; da bi zasledovala tatove tajna policija FBI. Kazen bi bila $2,000 globe in dve leti zapora. Poslanec pravi, da je treba napraviti drastične korake v tem oziru, ker tatvina avtnih koles se je tako razpasla zlasti v Michi-ganu in zdaj bodo pa gotovo sledile tatvine iz grocerij in mesnic na blagu, ki se ga more kupiti samo s karto. Vedno se dobe ljudje, ki so pri volji kupiti tako ukradeno blago in ga prodajati ljudem, ki ga sicer ne morejo kupiti, razen gotovo količino s kuponi. -o \ v v tok Wallace svari pred tretjo svetovno Voino, če ne bo sporazuma !«tu n j?rv tem °hij- NSV4elzvraj go-* ki i* Zecl držav' V1 ^ t! Rusij0 in Zed. 4>ov*nega in zauP" * Pereči mož- bi K« m Naši vojaki John Dolinar sin Mr. in Mrs. j Great Lakes, 111. je,graduiral iz John Dolinar iz 8805 Vineyard topniške (šole, in v soboto 13. R^r Rusij° \I"ace 1 da oaagostauje sveta h* 'n de v , -"Kracija. tesa, kakoTJ- ^ >n ' upaj v miru v , ftiokra ? N> irno zase j ali wno vojno," -.(1 ftovo dsednik. "DO ^sii: prjslo, Če bomo Hli 'Ov^Hal^ Se iznova ,SlSili bo Prišlo, če bo Do vojne 1)0 Voi* 0 Poskrbeli ni 2a vse in če se polaste naše vlade fašistični interesi. "Ako ne bo prišlo med za-padnimi demokracijami in Rusijo do zadovoljivega sporazuma še pred koncem te vojne, se bojim, da bomo že položili seme za tretjo svetovno vojno. "Seveda, do tretje svetovne vojne pa tudi lahko pride kljub temu, da bodo skušale Zed. države storiti vse, da bi jo preprečile. Na primer, ako bo hotela Rusija zopet začeti s Trotskijevimi idejami, da se zaneti svetovna revolucija ali če bi hoteli biti angleški intere si prijazni proti-ruskim aktivnostim v Nemčiji in drugih deželah. "Ako bodo preskrbele zapad ne demokracije zaposlitev in rastočo produkcijo, potem se jim ni treba bati ponovitve stare komunistične propagande od znotraj." Ave. se je oglasil iz Severne Afrike. Sporoča staršem, da je bil povišan v Master Sergeanta. čestitamo! fca Mrs. Molly Brodnick iz 1198 _. 177. St. pošilja vsem znancem in prijateljem tople pozdrave iz Kalifornije. Začasno se nahaja v Morro Bay, Cal. v bližini taborišča San Louis Obispo,, kjer služi njen mož, narednik Joseph Brodnik. Kalifornija je zdaj vsa v zelenju in rožah, piše Mrs. Brodnick. m m pu Svojo bolno mamico je prišel obiskat iz Miami, Florida, mornar Joseph Mismas, 1404 E. 53. St. Joe ostane doma do 10. marca. Njegova mama, Mrs. Mismas, se je pred par dnevi vrnila iz bolnišnice. M (H Za en teden je prišel na dopust mornar Ray Perme k svojim marca odide vNorfolk, Virginia. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. ta »n ®a Pfc. Frank Martich, sin družine Martich iz 15415 Macaulv Ave. se je oglasil iz Severne Afrike. Prosil je, naj bi deli v Ameriško Domovino, da se prav lepo zahvaljuje za božične karte, ki jih je dobil 25 in mu je nemogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalil. Priporoča se še zana prej. Omenja tudi, da je njegov oddelek dobil javno pohvalo in mnogo jih je bilo odlikovanih, ker so "dobro napravili." Njegov naslov je: Pfc. Frank J. Martich, 35285710, 562 Saw Bn. Sep. (Sp), Co. "C," APO No. 762, c/o Postmaster New York, N. Y. ta ta Sergeant Frank Campa je dospel iz New Orleansa na pogreb svojega očeta Louis Campa. Na- staršem, 19664 Tyronne Ave. Vjzaj se vrne v petek. Trgovci v Milanu morajo ostati na mestu Bern, Švica. — Milanski pre-fekt je ukazal vsem trgovcem, da morajo ostati na svojih mestih v prodajalnah, tudi če padajo bombe na mesto. Ukaz je prišel, ker je mnogo trgovcev pobegnilo iz mesta, ko so ga bombardirali Angleži. "o ......- Nemčija je usmrtila devet Židov Stockholm. —V Berlinu so nemške oblasti usmrtile devet Židov radi komunistične aktivnosti in izdajstva napram Nemčiji. -o- Zbornica se pripravlja za nakup elektrarne Včeraj je priporočal bankir Cyrus Eaton elevelandski mestni zbornici, naj kupi mesto lastnino Electric Illuminating Co. Dobilo bi se jo za kakih $140,000,-000. Prihodnji pondeljek bo v zbornici že najbrže predlog, da se kupi to elektrarno. Glede pogreba Kaliliča Pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi naznanja, da bo ležalo truplo Jerko Kaliliča v Želeto-vem pogrebnem zavodu, odkoder se bo vršil pogreb v sredo dopoldne ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Kalilič je bil ustanovitelj društva "Krasna Dalmacija" in podpredsed nik društva sv. Josipa št. 99 HBZ. K molitvi Članice društva Srca Marije in podružnice št. 25 S2Z naj se zberejo nocoj ob osmih v Grdi novem pogrebnem zavodu k molitvi za pokojno sestro Mary Skodlar. Jutri ob dveh popoldne naj se pa zberejo istotam članice dr. svvMarije Magd. št. 162 KSKJ k molitvi za pokojno Karolino Volk. Kampanja za vojne bonde Zvezni zakladniški oddelek bo začel z 12. aprilom kampanjo, da proda za 13 bilijonov dolarjev vojnih obveznic. Za okraj Cuyahoga je določena kvota $240,000,000. Zadnja kampanja v decembru je bila za 4 bilijone manjša. Delnice slovenske banke Frank Modic iz 1293 E. 55. St. je k u p i 1 10 delnic North American banke. Rommel, ki se je bil zagnal na osmo angleško armado v južni Tuniziji, se je moral umakniti nazaj v hribe z velikimi izgubami. —---r-') Zavezniški glavni stan v Afriki, 8. marca—Ofenziva nemškega maršala Rommela proti o,srni angleški armadi se je izjalovila. Nemci so se morali umakniti s pehoto in tanki za utrjeno Mareth linijo. General Montgomery, poveljnik osme angleške armade, ki je pripodila Rommela 2,000 milj daleč iz Egipta, .ie ostala kot zmagovalka v tej najnovejši ofenzivi. Nemci so napadli v soboto zjutraj angleške pozicije dvakrat in popoldne zopet štirikrat. Po hudem boju so se morali Nemci umakniti na varno v hribe. Nemci so pri teui izgubili 33 tankov, dočim ni bil niti en an-tank vržen iz akcije, Rommel je dobil tudi hud udarec s tem, ket1 so mu ameriški bombniki razbili konvoj, ki je vozil potrebščine iz Sicilije. Amerikanci so potopili dve osi-ški ladji, na štirih so zanetil: ogenj in poškodovali nadaljno ad j o. Obenem so Amerikanci sklatili šest osiških letal, ko so spremljala ladje. Ameriške patrulje so včeraj zajele zahodno od Gafsa 80 Ita-ijanov, ne da bi sami pri tem zgubili enega samega moža. -o-- Semena niso pod vladno restrikcijo Washington. — Urad za kon-rolo cen je odpravil vsako restrikcijo za grah in fižol, ki se gA kupi za seme. .Zavojčki morajo biti zaznamovani, da .je vsebina samo za seme in odjemalec mora obljubiti, da bo cupljeno vsadil in ne pojedel. Devet jih pogrešajo v izgubljenem letalu Washington. — Vojni oddelek poroča, da pogrešajo neko armadno letalo že od 24. januarja v okrožju Karibejskega morja. V etalu je bilo devet mož, med temi polkovnik Smith in major Barringer. Vojni oddelek smatra letalo za izgubljeno. -o- Seja in zabava Nocoj se vrši seja društva Danica št. 11 SDZ. Po seji bo pa prav prijetna zabava kot v slovo od pusta. 'Članice naj se udeleže v velikem številu. Mati ubita, ko je hotela ubraniti aretacijo svojih sinov-dezerterjev Lexington, N.-C.—Ko je prišel šerif s svojimi pomočniki na clom Mrs. Miley Ovens, da bi aretiral njena dva sinova, ki-sta pobegnila iz armade, je prišlo do streljanja. Ubita je bila mati dezerterjev, šerif pa je bil obstreljen. Begunca sta služila v armadi v Fort Bragg, N. C. Vojaka, Carl in Ellis Owens, se že v novembru nista javila za vojaško službo, ko sta bila klicana. Korično sta le prišla v taborišče. Ko sta pa dobila prvi dopust, nista hotela več nazaj, nakar so naročile vojaške oblasti šerifu, naj ju s silo privede nazaj. Ko je prišel šerif, se je mati roki. Šerif je dve uri govoril ž njo, da bi se dala pregovoriti. Ko je hotel s silo Vhišo, je začela Mrs. Owens streljati, šerif je pa tudi odgovoril s streli. 16 let zapora, ker je ukradel kavo Detroit, Mich.—Fred Meyers, mehanik po poklicu, je >ikradel dva funta kave, ker ni imel v svoji knjigi nobenega kupona več. Za to lahko dobi 16 let zapora. --o- Seja demokratov Nocoj ob osmih bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Vse članstvo naj pride, ker bo nekaj posebnega. V soboto pa ne pozabite na card party v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ameriški ambasador za Rusijo,. Standley, dolži rusko vlado, da taji ameriško pomoč Moskva,. 8. marca,—Admiral William Standley, ameriški ambasador za Rusijo, je izjavil pri konferenci časnikarjev, da ruska vlada ne pove narodu ničesar o pomoči, ki jo pošiljajo Zed. države v Rusijo. Ambasador je zatrdil, da sicer v tem ne vidi kakega političnega motiva, ampak samo namen, da bi uski narod mislil, da si sam pomaga v tej borbi. Ambasador je pri tem pripomnil, da je pred ameriškim kongresom nov predlog glede nadaljnega posojilnega sklada ter zagotavljal, da ima sicer ameriški kongres zelo dobro srce, toda če bo videl, da pomoč \l Amerike ne pomeni ničesar bo kongres lahko svoje mnenje predrugačil. Dalje je povedal ambasador, da je zastonj iskal v ruskem ča sopisju kakih poročil glede pomoči iz Amerike. Vendar je res, da dobiva Rusija zelo izdatno pomoč iz Zed. držav, le- tal, na primer, kar na tisoče. Poslanik je zatrjeval, da ruski narod zelo malo ali ničesar ne ve o kaki pomoči iz Amerike. Tako ruski narod ne bo ničesar vedel, kako mu je pomagal ameriški narod, ki je moral poseči globoko v žep, da pošilja ameriška vlada lahko razne potrebščine v Rusijo. Ameriški poslanik je tudi povedal, da se je več ruskih generalov izjavilo, da razen trnkov, ne dobe ničesar iz Amerike. "Jaz pa vem, da dobe še mnogo, mnogo drugega vojnega materiala," je izjavil poslanik, "in če tega materiala ni na fronti, ne vem, kaj so napravili z njim." Dalje je poslanik izjavil, da hoče ruska vlada tako v inozemstvu kot pri domačem narodu ustvariti mnenje, da to vojno bojuje čisto sama. Upa pa, je dostavil ambasador, da bo glede tega v kratkem videl Stalina. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER SI 17 St. Clair Ave. JAMES DBBEVEC. Editor HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA : Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poitl, celo leto 17.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: tlnlted States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $100 for 6 months V. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months. $2.00 for S months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1800. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 57 Tue., March 9, 1943 Bodoča Liga Narodov (Konec.) Vojaška sila bo še potrebna. — Ne smemo se preveč zanašati na to, da bo svet po tej vojni kaj prida pripravljen na izvršitev teh lepih načrtov. Morda sprva. Toda razne nevšečnosti bodo nujno kaj kmalu nastale med včerajšnjimi sovražnicami in današnjimi prijateljicami. Nihče se rad ne umakne v ozadje in ne sprejema rad ukazov od drugega Toda ravno v tem tiči državniška modrost: znati ukazovati, kadar je to res potrebno, na drugi strani pa znati sodelovati z drugimi in se nanje zanesti, kadar skupen blagor tako zahteva. Poglejmo nazaj v čase, ko je bilo v veljavi suženjstvo in mnogoženstvo! Ali od' takrat do danes vendarle precejšen napredek! Zato imamo lahko zaupanje v Ligo na rodov, ki bo opremljena s političnimi in vojaškimi pravicami. Vse države, ne samo premagane, morajo sprejeti načelo mednarodne kontrole. Premagane bodo morale sprejeti še posebno kontrolo, ki jim jo bodo naložili pogoji premirja, dokler ne izpolnijo naloženih pogojev. 'Ko bodo pa sprejete v Ligo kot enakopravne članice, bodo podvržene samo splošni kontroli kot vse druge države. Te vrste kontrola je potrebna, da se bodo morale vse članice Lige držati svojih obveznosti. Taka kontrola bo preprečila, da se kaka država ne spozabi in ne začne kakih iz-dajniških snovanj. Sama zase bo pa imela vsaka država tako vlado, kakor-šno bo sama hotela in izvolila. Vsaka vida bo pa morala priznavati temeljna načela, na katerih bo zgrajena Liga. Te načela so: politična in verska svoboda, neodvisnost in pravice človekove osebe, družabna pravičnost, varstvo manjšin in tako dalje. Ako se katera država ne bo vestno držala teh svojih nalog, jo bo Liga do nadaljnjega izključila in ji naložila kazen. • • > ■ ' ' " J)ržave, ki bi ne postale članice. — Najbrž ne bodo ho tele vse države postati članice Lige, vsaj morda ne takoj Take bi utegnile biti male države s posebno notranjo ured bo. Ena teh utegne biti Švica, ki bo po dosedanjih skušnjah morda sklepala, da je zanjo še nadalje najboljša popoln? nevtralnost in neodvisnost. V tem primeru bi ne bilo pametno, če bi se skušal delati kompromis, zakaj Liga in nevtral nost sta si dve zelo oddaljeni stvari. Kljub temu bo med Ligo in Švico lahko obstajalo tisto prijateljsko razmerje, ki g? ustvarja demokratični duh. Ako bi pa kaka velesila, recimo Nemčija, Japonska al Italija, hotela ostati izven Lige, bo taka država seveda po sebej nadzirana kot morebitna bodoča sovražnica. Recimc da bf japonska še po izvršenih pogojih premirja želela ostat pri svojem današnjem militarističnem sistemu in bi pustih vse vodstvo svojih zadev v rokah generalov. To bi bil jaser dokaz, da Japonska snuje načrt za maščevanje. Utegne računati s tem, da se bodo v 20 letih spremenili ljudje pri Lig in sploh v vodstvih držav, da bodo spet vstali apizarji in ck se bo sploh spremenilo javno mnenje glede koristnosti Lige in njenih načel. "Če bo Japonska gojila take nade, potem b bila bolj nevarna, če bi bila članica Lige, nego če ostane sama zase in jo Liga od blizu kontrolira. Zato bi Liga moral? odkloniti sprejem, ali tako članico izključiti iz svoje srede ter jo vzeti pod svojo posebno kontrolo. Taki državi bo moralo biti potem sploh prepovedano vsako oboroževanje. Vojni cilji Združenih narodov so: sezidati novo zgradbo krščanskih etičnih načel v'mednarodnem svetu ter uve J javiti na teh načelih mednarodno zakonitost. Za izvršitev teh ciljev je potrebna Liga narodov kot primerno orodje v ro kah Združenih narodov. Zato ima biti Liga zgrajena na pra\ istih načelih. Poleg tega pa mora imeti politično in vojaške moč in sicer tako veliko, da je nobena bodoča koalicija sovražnih držav ne bo mogla porušiti. ---o- BESEDA IZ NARODA I t> • Baragov zbor nas vabi "Bode slovelo slovenske dekle!" S to poljudno pesmico začne peti ob vsakem javnem nastopu naš dekliški pevski zbor "Baraga," ki je pridno na delu, da pripravi izvrstno zabavo za vse dobre družabnike, ki se bodo zbrali predpustni torek v dvorani šole sv. Vida. Vsi, ki smo od leta do leta po-setili te prijazne sestanke, dobro vemo, da nas čaka par ur dobrega razvedrila med prijaznimi de. kleti, ki znajo napraviti pravo veselje. Da se bo pelo, to vemo, kakor tudi plesalo prav po staro-krajskem načinu. Dekleta so mi tudi povedale, da nas bodo tudi one zabavale s posebnim ven-čkom narodnih plesov in oblečene bodo v narodni noši. Vstopnina za to lepo zabavo nocoj je samo 50 centov in tudi to pot bomo sedeli okrog miz in med svojimi najboljšimi prijatelji, kar je zelo razveseljivo za vsakogar, posebno v teh časih, ko naše misli romajo samo na resne razmere, s katerimi smo obloženi na vseh straneh. Torej, vabljeni smo vsi, ki lju bimo pristno zabavo, da pridemo nocoj v dvorano šole svetega Vida, kjer bomo srečali stare znance in prijatelje. Pridne ku harice bodo pa napekle krofov in drugih dobrot, da se bo kar cedilo in potem se bo pa še s sladko kapljico zalilo in nato se bo pa zažingalo, da bo kar od mevalo od sten. Na svidenje! Albina Novak. -o- Zveza Najsv. Imena in katoliški dan TO IN ONO Bernard Shaw je zapisal, da največji greh proti svojemu bližnjemu ni, če ga sovražiš, ampak če ga preziraš. » * « Nikdar ne brcni človeka, ki je že na tleh. Primeri se . namreč lahko, da bo vstal in tedaj ti ne bo dobro. ♦ » » Če je radio koristna iznjadba, je to najbolj za politične kandidate. Ti namreč po radiju lahko dosežejo milijone poslušalcev, dočim jih ti ne morejo doseči, če bi še tako radi segli po njih, vsaj včasih. ♦ * * Zavezniška letala so ob Novi Gvineji razbila Japoncem nič manj kot 22 ladij ter 82 letal. To naj bi bila dobra šola za one, ki trdijo, da je bojna ladja najmočnejše orožje. Pa ni treba drugega kot eno dobro pomerjeno bombo iz letala ;n ladje ni več, ki so jo gradili morda dve leti in plačali zanjo milijone dolarjev. Res, vojno bo odločila zračna sila. » » * Ves čas obleganja Leningrada, ki je trajalo 17 mesecev in katerega so Rusi razklenili 18. januarja letos, so skoro vse tovarne obratovale, večina vse šole so bile odprte, štiri gledišča in 23 kino-gledišč ni zaprlo vrata niti za en dan. Po naročilu letne seje zveze Najsv. Imena, da se letos vrši katoliški dan" v dvorani, ker za letos ni bilo misliti na kakšno prireditev na prostem. Zato se je sestal glavni odbor predzadnjo nedeljo, 28. februarja v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu. Razmotrivali smo o važnih zadevah tikajočih se naše zveze društev Najsvetejšega [mena in ukrepali tudi o drugih /ažnih rečeh. Najprej smo re-311 i važno točko, katero nam je naložila glavna seja, namreč lan ^prireditve in pa kraj, kjer laj se ista vrši. Soglasno je bil sprejet predlog, da se letošnji katoliški dan vrši pri fari sv. Lovrenca in sicer v cerkveni dvorani. To bo JO. maja ali peto nedeljo v tem nesecu. Program bo približno iako-le: zjutraj ob desetih sveta maša pri sv. Vidu za vse članstvo naše zveze po namenu aveze za vse padle žrtve v stari domovini in popoldne ob dveh pa se prične program v dvorani pri sv. Lovrencu. Sklenjeno je bilo, da odbor društva Nejsv. Imena pri fari sv. Lovrenca preskrbi za štiri nastope za,na oder in iz ostalih treh fara pa preskrbi vsaka za en nastop. Zato skrbe odborniki iz vsake fare, katerim je bilo to poverjeno. Duhovni vodja preskrbi govornika, ki nam bo povedal nekaj iz verskegta stališča in potem pa bo gotovo tudi nekaj govornikov, ki bodo pritisnili bolj na narodno struno. Ti zadnji so že izbrani in kalsor hitro dobimo njih odgovore, bomo tudi takoj sporočili javnosti. Mogoče bo kateri rekel, kako to, da- smo si izbrali peto nedeljo? Odgovor je prav lahak, to je zato, ker to nedeljo društva ne zborujejo in ne bo izgovorov v tem pogledu in je tudi najlepša prilika, da se res la"hko vsak udeleži, ki bi ga veselilo. Torej le pridite omenjeni dan vsi k sv. Lovrencu. Vstopnina bo samo 50 centov, kar je zelo malo za tako fin program, kot ga namerava pripravit n a s a zveza. Tudi naj vam že danes povem, da lačen ali žejen ne bo nihče šel domov iz našega New-burga, zato bodo poskrbeli sami člani društva Najsvetejšega Imena iz Newburgha. Natančen program pa bo pri-občen enkrat pozneje, ko bo vse urejeno na prihodnji seji. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da se pošlje bratu državnemu poslancu Joseph W. Kova-chu v Columbus pismeno priznanje in zahvala za njegovo delovanje v verskih rečeh, katerega želja je, da bi se tudi v javnih šolah po par ur na teden smelo poučevati verouk. Nadalje je bil sprejet predlog, da se naša zveza pridružuje resoluciji naše duhovščine v zadevi g. Adamiča, ki je rekel, da Slovenci izgubljamo zanimanja za nakupovanje vojnih obveznic. Prihodnja seja se vrši v nedeljo 18. aprila v Colinwoodu v cerkveni dvorani. A. Meljač, zapisnikar. -o- Izjava čehoslovaškega ministra zun. zadev, Jana Masaryka Zavezniki naj zanesejo vojno in vse njene grozote v Nemčijo in do Berlina London, 17. februarja (New York Herald Tribune) — Jan Masaryk, minister zunanjih zadev čehoslovaške vlade v Londonu, je zahteval, da se zanese vojno prav v -srce Nemčije in tam prusjaštvo za vse veke uni-' čijo. Obečal je, da bo vsak nacist ubit, če se bo po vojni zatekel v Čehoslovaško. G. Masaryk je govoril na kosilu anglo-aijieriške časniške zveze in izjavil, da mora ta vojna privesti do bojev, ki se bodo odigravali na nemških tleh. Pozval je visoko vodstvo zedi-njen?h narodov, da se odloči kaj z Nemčijo in da izdela načrte, ki dozdaj še niso narejeni. "Čimprej bo nemški narod uvidel, kaj se zanj kuha, tem prej bo prišlo do psihološkega preobrata, ki bo pospešil konec voj ne. "Morda bo to podaljšalo vojno za- par tednov, toda odločeni moramo biti, da si prebijemo pot prav v srce Berlina. Pobijali moramo Nemce na njihovi lastni zemlji. Predolgo in predeč so se Nemci borili drugod in vojno zanašali na ozemlja drugih narodov. Zdaj bodo morale besneti bitke na. njihovi zemlji, tako da bodo razumeli in občutili, kaj to pomeni. Zaslužena kazen jih mora zadeti, plevelj mora biti iz ruvan. "Želel bi videti generala Ei-senhowerja in britanskega voj skovodjo na. potu skozi Potsdam, a ruske generale in Sikor-skega v Wilhelmstrasse; druge manjše vojaške starešine zedi-n j enih narodov pa nameščene vsepovsod v nemških krajih. "Takrat šele bomo mogli uničiti prusjaštvo in njegovo večno rožljanje s sablo. Ob koncu te vojne bomo morali zapreti svoja srca pretiranemu senti-mentalizmu in z jekleno silo potlačiti rahločutnost, ki bi nas ovirala, da po zaslugi maščujemo strašno trpljenje naših narodov. Masaryk je tudi zahteval, da morajo [zajvezniki ostati zedli-njeni tudi po vojni. Izjavil je, da bodo morali anglo-saksonski narodi nadaljevati sodelovanje z Rusijo, ker "le ena sama Rusija živi, a ta Rusija je slavna in izredno učinkovita. Hitler bi pač mogel spoznati, da nas njegovo bolševiško strašilo ne more več pognati v beg." "Mnenja smo, da je evropska federacija s tremi velikimi za- vezniškimi silami, njenimi garanti, osnovna potreba za obnovo miru na svetu — dolgo časa že se trudimo, priti do sporazuma s Poljsko za federacijo, ne proti Rusiji, temveč skupaj njo." Glede Francije je izjavil, da si nobene svetovne rekonstrukcije ni mogoče zamisliti, brez Francije. -o- Mržnja in strah vladata na Balkanu (Johannes Steel v New York Postu, 16. februarja 1943.) Nemški vojaški položaj, ki stoji pod vplivom dogodkov na ruski fronti in anglo-ameriške grožnje napada na Evropo z juga in zahoda, je težko pravilno oceniti, ako se ne upošteva v vseh podrobnostih tudi položaja v balkanskih ozemljih. Nobena izmed onih balkanskih dežel, ki danes v službi osišča, ne veruje več v zmago Nemčije. Druga za drugo so prišle do zaključka, da je njihova edina rešitev v tem, da sklenejo kakor hitro mogoče mir z zedinjenimi narodi. Te vlade skrbno prikrivajo svojim narodom, koliko njihovih divizij je bilo uničenih na ruski fronti. (20 rumunskih, 6 madžarskih in 9 italijanskih.) Glasom nevtralnih poročil presegajo rumunske izgube tristotisoč mož, a dva rumun-ska generala sta napravila samomor. O priliki teh govoric piše švicarski list "St. Galler Tageblat": "Posledica teh porazov se kaže v naraščajoči množici dezerterjev, ki nočejo v vojaško službo in se v vedno večjem .številu zatekajo na Bolgarsko." Istočasno se je razgibala živa propaganda proti nadalje-i vanju vojne; ves Balkan, vključno Makedonije in Grške, je nemiren in vre. Osnovni cilj Madžarske politike po sklepu trianonskega miru, je bilo pridobivanje ozemlja. Po Muenchenu so takoj naznanili Cehoslovaški svoje teritorij alne zahteve. Od tega trenotka naprej je Madžarska posvetila vse svoje moči grabežljivi politiki nabiranja teritorijalnih odpadkov z nemške mize, ne da bi pri tem Nemčiji v vojaškem oziru pomagala. Kljub temu so ji Nemci dovolili, da zasede Rutenijo. Naslednji korak je bilo pri-ključenje Transilvanije, katero so iztrgali Rumunom. Nato pa je prišla "zmaga" nad Jugoslavijo. Dozdaj je Madžarom uspelo, omejiti svojo vojaško udeležbo na ruski fronti; poslali so tj^ komaj 9 divizij (približno 130,-000 mož), dočim so morali prispevati večje število svojih di-vzij za boje proti hrvaškim in srbskim gerilcem. V primeri z maso 20 divizij, katere so Ru-muni morali poslati na rusko fronto, se je Madžarska rešila iz te zagate zelo poceni, kar še danes jezi njene sosede. Nemci so mojstri v izsiljevanju. Madžarska, kateri je pripadel levji del Transilvanije, se mora zdaj bati rumunske osvete. Rumunijo pa drže škripcih z grožnjo, da bodo izgubili vse svoje pridobitve na vzhodu, ako bi Rusija v tej vojni zmagala. Glede Bolgarske pa ne smemo pozabiti, da je kralj Boris leta 1936 obiskal Hitlerja in Mussolinija, in da je od te do-je naprej bolgarska :zunanja politika popolnoma posvečena realizaciji ideje Velike Bolgarske — na račun Grčije in Jugoslavije - tako da je Bol- bo uspevala le toliko časa, dokler bodo tam nastanjene divizije nemških vojakov in držale vajeti v rokah. Gangster, ki ne more več plačevati dnine svojim hlapcem, je v hudih škripcih. Kakor pojemajo vojaške sile Nemčije, tako naraščajo in postajajo bolj precizne njene zahteve. Marijonetne vlade, katerim so naslovljene te zahteve, pa se izgovarjajo na nevo ljo svojih narodov, ki vidijo kako kopne njihove moške sile in kako njihovo bogastvo propada—te vlade se upirajo in nočejo več podpirati te v na prej izgubljene in nepotrebne stvari. Balkanski polotok, med Črnim in Sredozemskim morjem, krije desno krilo nemške armade na vzhodni fronti. Kje bodo udarili zavetzniki, na Balkan, na Italijo ali v južno Francijo, to je skrivnost Casablance; mrzlična naglica, S katero Nemci utrjujejo'Jadransko in Egejsko obalo pa jasno kaže, kako ruske zmage in grozeča dominacija Sredozemskega morja s strani Angležev in Amerikancev uplivajo na Balkan, ki je bil za Nemčijo zaloga, iz katere je črpala novih sil, a zdaj postaja zanjo težko breme. -o- Poraz Paveličeve legije pri Stalingradu na ta način niso pr$'( ljenega števila. . . Začeli so torej ustavlj« na cesti, v mestih in i18"^ v kraju Sanski most so teku ene same noči mož. Tem nesrečnežem tovali," da se vpišejo w garska popolnoma zašla v vode osišča. To je na kratko slika položaja v treh diktatorskih zemljah, ki so računale na t6, da jim bo nemška "nepremagljivost" za vse veke in z malo ceno pomagala do teritorij al nega povečanja. Politika Nemčije (Iz moskovske Pravde z dne 19. oktobra 1942.) Stalingrad, 18. oktobra. — V stalingradski bitki so naši vojaki potolkli takozvano Pavelice-vo legijo, ki je bila priključena stoti nemški infanterijski diviziji. Naše čete so napravile mnogo ujetnikov in zaplenile precej dokumentov. Iz izjav nekaterih ujetnikov, in sicer legionarjev Alija Os-manovič, Marko Blažkovič, No-vačič in drugih, ter na podlagi zajetih dokumentov nam je uepslo sestaviti neslavno zgodovino te legije Hitlerjevih hlapcev. Ko je glavni razbojnik, po-glavnik Pavelič, dobil od Hitlerja povelje, da nabere divizijo za vzhodno fronto, se je takoj podal na delo. Na vseh cestnih križiščih v Zagrebu je dal nalepiti ogromne lepake z informacijami za nabiranje prostovoljcev za legijo. Vsakemu posameznemu prostovoljcu je obljubljal nebesa in mu obetal zapeljive ugodnosti. "Vaša rodbina bo dobivala po 3,000 kun mesečno (200 nemških mark), izbrala si bo hrano, do-Dila boljša stanovanja, 10 hektarjev zemlje, konje in op-% remo zanje. Tudi kaznjenci ali obtoženci se smejo javiti in si bodo s tem zaslužili 'popolno amnestijo,' take in siične obljube so delali na teh lepakih." Na nabornih središčih je bilo mnogo kričanja, toda malo ljudi. Zločinci in slSparji, ponarejevalci in drugi izvrški zaporov so razburjeno razpravljali o svojih načrtih in oznanjali svetu bodoča junaštva na ruskih bojiščih. Iz teh kaznjencev je Pavelič nekako uspel sestaviti par oddelkov. Bil pa je to seveda le majhen del tega, kar je potreboval — a prostovoljci so se javljali le redko in počasi. Rok, katerega je bil določil Hitler za formacijo divizije je potekel, ko se je v vrstah legionarjev nabralo komaj par sto kriminalcev. Pavelfč je tedaj .prosil za popust in Hitler je privolil v to, da se število zmanjša na 4,000. Toliko in niti glave manj! Pavelič je moral poslati uštaške oddelke na vse strani in jim zapo-vedati, da mu privedejo, ako potrebno s silo, zadostno število "prostovoljcev." Us ta š i so se oborožili s koli in sličnim pripravnim orožjem, izbrali svoje žrtve in jih pretepli do nezavesti; nato so jih pometali v vozove in odpeljali na nabor. Vendar tudi fi I stovoljce. Ko so vsi odklonili, so jih kakor s silo odvedli na nabor. _ je nahajalo že preko "kandidatov — pr°st0 Tu so jim še enkrat $ podpišejo in povdarili s^ svet" z ustrelitvijo nek«^ zadovoljnežev. Ostali so veda privolili in p°sta' voljci. U Pred odhodom gijo obiskal Pavelič ^ stvu komandanta vnika Markulja, je Prel^ ste prostovoljcev in ^ $ poslovilni govor, vkrcali v vagone in J1;1 munijo poslali v RuS1J J Od sovjetske meje JJ morali legionarji PeS . J ti svojo pot. Koraka" j kraje, ki so jih Ne^ in spremenili v PuSC , lačni in. zapuščeni; P°\ spremljalo sovraštvo ljudstva. Nevidne čete so jih neprestan® jale na potu in otez potovanje. . yf 'čez 40 dni so P1'1^ ' kov. Tam so jih le. Bila je to pr»v * nemški diviziji lahke divizija — manjkal« ) moštva. Od zdaj nap onarji nadaljevali » jf^ družbi Nemcev, k1 svojega zverinskega ! )f-Blizu Grahovega s0J srečali dvojico ranJ ^ vojakov. ProstovolJ^ mimo njih, toda "em' Kleist jih je "staV'bjti] "Ruse je treba vse P°. so ranjeni." NTornSM ti H »te lsi 'k, V N France iz 64. ^ magal s to-le: .,,»1 Janezek, ki je P°>t0 • ^atr"1 razred in se .je s'1 likega učenjaka, P^, in se ,.gjH pi*'11 "i 1 ii ot dne domov vsede za mizo. glavo, in nekaj tuhta. • s i Kaj pa premi^/l ga pobara skrbna n " "Veš, naša učite1^ šoli pripovedoval^., ramo žrtvovati 1,1 ..j, raznih jedilih, da J.; v dovolj naši fronti. Zato sem ^ tudi jaz doprine^ Cd danes naprej ^ brez sladkorja, da ^ mica. Naj ga za naše vojake, nas." jf[\ "Si že pride"'^ pohvali mamica, ' , mož, če boš P'1 korja in s tem P ^ H iv8 h. ''V' % S !k Ho >)h fantom, ki se nih frontah za vino." Petem pa g Janezku kavo v * zi, kakšen obraz li junak. JaneZ^ v ? pa skremži okr^ ^ že in naglo ^ kapljic, ki jih Je "Mama, kakš"* „( "bi d- saj to m kava, p< nezek. "Seveda J $ sladkorja ni v da jo boš pil zdaJ ti ne gre?" "Veš kaj ma*1 ^ * mislil. Če voja^ V močni, ne rnor&° ^ii'. sladkorja, kako sem še majčken-vsak pol odnehal jaz pa pol, pa b° volj." %] t * L tll : ŽS H i« ni S % V> 1 zaPustiti pla- > hvoiilOPetp0vrnitivdo- , V I dalj '*,n°sačem, da bi ^ odrinili, kar se za- «d 3tovofi rvijezde( li svCl jlc # tali ^ ki leni j j K Pa S ill sij"' > 1181 ali f, «ci ;av'c 110 spei re biia storil^!1'11 umoriti in 4Ve?ekako zaničlji-' od«ovoriti pa ni n. ifi' Ni8iTe!famoža-vče-°svobodj aj- da te lali- ali Pa umori. da • Predrzen?" 'o8t nf T1*1* še večja X Jazu pri teh ^ojega , ' Pravi po-Slu a^elo se bom l|taKai'., aj more ne-3Žliež? jaz ga p°moril toliko tr^^JNi v J0*' ki so bili ,voriš 0Suken! boji.'! . ^da Sih m«žeh, "Jih poglavar llal z glavo. ' /^nii?US?U tukaj fll8o vS- Vih rokah? >,ali1SeboJ. da bi ? **>b * li Pripravi- 'Nln- Smrti? T0 He, XoS^ 80 rešiti mo- v občnej sicer ne bi bi- Ji," °ke. ^polniš N, 1 VJ ak že s Sk tedaj UlJ, povej; Prost el5' 111 zakrijte . k>a'7e ne dotak-> <rern'J umrl in se > d> duhu, zato-Položite k 111 d, Ua me poneso \ k »en ftovo prišli me pone Uo slaven Sfe spodobi po- i« W e02dih in Saia^P^e konje, ^ di-.8ta h,0na dva be- Pomorila, 11 \ % r tnr. Nocoj se prikradeta med čredo mojih najboljših konj, in že sta imela vse zvezane in jih mislila odgnati, ko ju dobijo moji vojaki ter pripeljejo k meni. Ukazal sem ju trpinčiti najstrašnejše, kakor sta tudi ona dva storila mojim ljudem. Napravili smo v ta namen slavno veselico in že so se pričele muke za nju; enega smo hoteli živega žgati — počasi, drugemu pa najprej potegniti kožo z glave, potem pa mu razparati trebuh, da bi se mrčesi pasli po njegovem drobu, ko ... " sedaj mu je zastala beseda, jel je globoko pojemati in kmalu se ni ganil več. Hoaksla potiplje na srce, več ni bilo. Indijanski glavar bil je mrtev. — Hoaksla razloži vse natanko Viljemu, kar mu je povedal divjak. Spravili so mrtvega k omen j e-nej skali, kjer je bila globoka votlina, polože ga vanjo in za-lože vhod z vejami in kamenjem, da ne bi prišla kaka žival do njega. O onih dveh begunih so sedaj malo več vedeli, nego prej, le toliko jim je bilo očitno, da sta konjska tatova, kar v Ameriki ni nič nenavadnega. Daniti se je že jelo, ko se vrnejo zopet v dolino, kjer so jih čakali nosači in še trdno spali. Zanimivi nočni sprehod je bil dokončan in Viljema je zelo /eselilo to potovanje, čeravno je bilo nevarno. Okrepčali so se z jedjo in pijačo, potem pa so jo zopet zavili po neizmernem gozdu proti južnej strani. Tri dni so hodili neprenehoma po gozdu in se živeli samo z lovom. Tomaž in Viljem sta nabrala celo reč rastlin, raznih žužkov in druge drobnjave, to ju je tako zanimalo, ker sta bila obadva izurjena naravoslovca ter jima je bilo prirodo spoznavati največje veselje. Četrti dan proti večeru zmanjka gozda in pred njimi se je razprostirala široko ravnina. Globoka reka jo je pretakala in na vzhodnej strani se je bli-ščalo precej obširno jezero, če-gar valove so ravno čarobno ilatili rumeni žarki zahajajočega solnca. V kotu doli se je dvigalo precej obširno poslopje iz med gostega drevja, krog in krog so bili travniki, polje jn pašniki. Vse to je bilo obgra-jeno z v zemljo zabitimi koli in potem tudi posamezni kraji med seboj razdeljeni s plotovi, da ni mogla živina od paše uhajati niti na polje niti na travnike. Na prvi pogled je bilo spoznati, da je to sadrna (plantaža) kacega bogatega posestnika, ki si .je tu v samoti izbral svoje selišče, da mirno živi in si od dne do dne množi svoj imetek. Našim popotnikom je bilo ja-ko po godu to človeško bivališče, ker so se že nekoliko naveličali dolzega potovanja vedno po gozdih, ter so že zelo želeli zopet enkrat spati na mehkej postelji, mesto na rosnem mahu pod šotori. Napotili so se torej naravnost t je, da bi še pred nočjo prišli v samotno gostišče. Pa reveži so se zelo motili, ko so pričakovali, da bodo dobro sprejeti. — Po javorjevi senci se je sprehajal :precej rej en možiček, da je bila vsa njegova postava videti kot okrogla kepa, ali če bolj po domače povemo, glava in pete niso bile da- naj na samem. ^ f0du K rejšega lcč narazen. Počasi je stopal, OravljjSesila sta k°t bi se Bal pomandrati s svo-1 ' ' jo težo kacega črvička, ki je počasi lazil prek pota, — pušil portoriško smodko tako umetno, da mu je nakrat dim skozi usta in nos švigal. /Oalje prihodnjič.) PORAZ PA VELIČEVE LEGIJE PRI STALINGRADV Fuerst je nato oba ranjenca ustrelil. čimbolj so se približevali bojišču, tembolj je propadala odločnost teh prostovoljcev. Mimo njih so se vlekle v nesprotnem pravcu nepretrgane, neskončne vrste ranjencev. Začelo se je še petanje in mrmranje; mnogo se je govorilo o dezertiranju. V neki temni noči je izginilo kar 60 mož. Drugič se je uprlo 20 mož, ki niso hoteli naprej — ustrelili so jih pred vsem moštvom legije .. . Zdaj so vojaki govorili le še so jih delali prostovoljcem, ni bi-J la izpoljnjena: "Prejeli nismo niti denarja, niti moke, niti mesa, niti sladkorja; o boljših stanovanjih pa raje ne govorirrh" Tako je prišlo nekega dne do tega, da sta bruhnila na dan jeza in obup — kričanje in prerekanje je priklicalo polkovnika Markulja. "Prevarili so nas," so kričali j prostovoljci. "Nemci ravnajo z nami kakor s pujski; naše rodbine pa morajo stradati, ker jim jemljejo vse kar imajo." Jeza in upornost sta plamteli in naraščali. Nemški častniki s0 dali stroga povelja, oddelki strojnic so obkolili ves bataljon, kolovo- ŽIVLJENJE IN SMRT M0H0RSKE KNJIGE Spisal F. S. Finžgar. "Počemu pa hodiš potemtakem k meni po svete? Le sam modruj, dedec! Fant tebi odvrne, meni nič." Liza je huda vtaknila burk-lje v peč in poravnala polena k ognju. "Burja!" je zagodrnjal An- drec in nesel sekiro v hišo. Ne- o dezertiranju in o tem, kako po- dje"nemira so"morali v* zapor'in volJen jo Je obrisal ob zaPlato begniti na rusko stran. Ko je revolta je bila zadušena. Polko- na stegnu' sedel k ?eči, m tla" n» i i- ,• • u-i - čil tobak v pipo, da bi skoro iz-vnik Markulja je izgubil svoji , ^ ' nemško poveljstvo to zvedelo, je dalo organizirati takozvane "bol-ševiške bestialnosti." Takoj naslednjega dne so začeli stotnik Balakarec, podporočnik Nierath in podporočnik Alačič, poveljnik oddelka za borbo proti tankom, pripravljati ta nazorni poduk; ko so našli trupla nekaterih nemških vojakov, so jim z bajo- čin in je bil odstavljen. pahnil palec. Kmalu nato je bil bataljon zo-j v Ni Pa.še dobro Priž*a1' ko Je pet v ognju. Pred napadom jejže vstopila Liza, novi poveljnik Pavelčič)Vy imenu j "Veš kaj?" poglavnika Paveliča, obljubili "Koga ?" vsakemu legionarji, ki se bo ude-j "V Mohorja se zapiši, če ne ležil zavzetja Stalingrada, da do- upaš drugače do gospoda." bi za nagrado avtomobil. "In tu-, "V Mohorja, meniš? Kako je | di bencina bomo imeli dovolj.") tisto?" neti iztaknili oči, porezali ušesa j Prostovoljci so šepetali med se-j "Kako je tisto? Dremljete in prerezali trebuhe. Na trupla j boj z grenko ironijo . . . "mnogo dedci gori na koru. Ali nisi sli-pa so pripeli listič z napisom:j bolj bomo potrebovali krst in po-! šal oznanila?" 'Glej kako mi bolševiki ravna-j grebnih vozov." "Sem; ne vem pa kako dra- mo z ujetniki." j , , _ ga je ta stvar." Stota divizija se je udeležila} Ko je bataljon koraka v bit- <ila pisma, ki so jih dobivali od joma, iz Hrvaške, žena vojaka Marka Blažkoviča je pisala svo- predali. Njihovi tovariši so bili mrtvi ali pa na begu. Par dni ]emu mozu: "Tukaj stradamo. Cene so ne-/erjetno visoke in še vedno rastejo. Meso, sladkor, moko, sol, sadje, grozdje — vse so poslali v Nemčijo. Pobrali šo nam tudi krave in svinje. Za 6 oseb pre-| jemamo le 15 kg moke na mesec, j S čim naj se hranimo? Ne vem! . . Molim Boga za vas vse." Legi ona r ju Osmanoviču piše' mati, da nobena izmed obljub, ki njo. "Liza, modro si jo uganila! In če bi te ne bil vščipnil z besedo pred pečjo, ne bi jo iztuh-tala, kakor si jo. Poznam te. Če se izide ta reč gladko in po sre- pezneje se je predalo še več dru- či> kupim ti tako modrasasto gih prostovoljcev, ki so povedali, j rut0, kakor so sedaj pri fari v da je po teh bojih moštvo bata- m0di. Zares ljona komaj še zadostovalo za eno četo. "Kaj je zdaj še preostalo od' naše legije, je težko reči," so de- j'n Liza je vprla komolca v boke in' ponosno odšla pred ogli j išče. Drugi večer je pripel Andrec Trta v mraku pred hišo. Liza j jaH ujetniki.'; Ta zadnji boj je čakaIa na pragu. | | oil zares strasen. | „Moj ?Jv dan> Andrejažf de-: V. Kuprin in D. Akuljin. lavnik je, pa poješ! Pomisli na | Zakaj je bilo potrebno iacioniranje v Z "d. državah? — Na to vprašanje nam najbolj nazorno odgovarja (jornja slilca, ki nam predstavlja velikanske pošiljke živeža za naše vo-jeke in zaveznike sploh. Slika je bila posneta v pistanišcu otoka Neiv Caledonia. A 'v""« ^ 4 •■'M ««Pustil i»:/' muke 811 2asačiti. V Angliji imajo organizirane posebne oddelke zu civilno obrambo in pomoč \ sivxn- ■ju sovražnega napada. Ti oddelki so posebno trenirani za take slučaje. Z ambuhneam! in drugimi vozili, kjer imajo vse potrebno za p.'v.v. pomeč, se hoj hitro premice jo iz kraja v kraj, kjer je pač njih pomoč potrebna. ljudi! Pri vseh okn*h zijajo vate!" "Naj zijajo! Zato so okna v stenah." Andreje je rahlo zavrisnil v vas. "Moj živ dan, na korito ne bom upala jutri med ženske, taksi!" ' Prijela ga je za rokav, potegnila v vežo in zarinila vrata. "Si opravil, ali nisi?" "Kdaj pa še nisem, če sem se lotil? Na, tukaj — kakor sem ti rekel." Andreje je položil nami zo zavitek, Liza je hitro prižgala luč in razmotala popir. Lice se ji je zažarilo, ko je hrestljala lepa ruta med raskavimi prsti. "No, ali ni?" je nategnil Andrec. "Je. Samo preočitna bo za me." ''Staro kobilo pomladi nov komat, ne veš tega " "Konja tudi. Kaj bi mi očital leta! Povej rajši, kako si opravil." "Liza, povem ti, da so gospod Janez tak mož, da mi bo še na smrtni postelji žal za tiste dve kroni." "Zakaj ?" "Zato, ker bi jih ne bilo potreba. Tako sva se ljubeznivo pomenila, kakor s tabo, Liza, dokler sem bil jaz fant — ti pa dekle. Brez potrebe sem se zapisal v Mohorja! Pa vseeno. Naj 'bo! Mož je bil vesel in je rekel: Vi ne znate brati. Zato bo pa brala Micika in Francek _»i "In prošnja?" "Narejena! Jutri jo fant ponese do župana. — Liza, ko bi ti slišala, kako pisanje je to! Jaz sem slišal, zakaj gospod mi je prebral. Ce dobi to reč cesar v roke, bogve, da se razjoka. Še jaz sem se trikrat useknil med branjem." "škoda, da ne znamo brati. Prav je,' prav, da hodita mala dva v šolo. In prav je, da si se zapisal; šest knjig — šest let bo branja dovolj." "Za sto let bo branja, verjemi ! Da bosta mala naša dva brala? Nikoli! Bukev nikoli; trta rodi trto, hruške nikdar. Velikega poglej! Ali ni hodil v šolo? In kaj zna? Škoda za '.revije in hlače, katere je razdejal v šoli." "Ker ga nisi priganjal. Doma je treba prijeti za knjigo, sicer ni nič. Saj veš, da otrok spotoma pozabi, kar je slišal. Micka bo brala, povem ti, da bo!" Andrec je nagnil glavo na mizo in zamrmral v odgovor: "Brala — bo — bo — borovnice." ' bivakih. "Nič, nič," so odgovarjale vse hkrati. Obšla me je tolika skrb in bridkost, da sem obmolknila. Nemo sem čakala svoje usode. Temačnega večera zaškriplje-jo vrata pri vozu, nekdo pa za-kriči ime postaje: "Bukova dolina." (Dalje prihodnjič.) --o- Divje race in gosi lete lahko s hitrostjo 55 milj na uro. * * ,* Leta 1941 so v Južni Ameriki pridelali 2,500,000 vreč krompirja. -o- BE 100$ WITH YOUR "To je torej tista zgoclba," je rekla Mohorjeva knjiga ob nogah župnika Janeza, "ki je povzročila, da so v Celovcu zapisali meni pot v pozabljeni Za-laz." 3. Mohorjeve knjige žalostna pot v Zala z. "Tiščale smo se na gosto," je nadaljevala knjiga svojo povest, "ko smo se napotile iz Celovca v širni svet. Kramljale smo na železnici, kakor je \o navada popotnikom in zato tudi pravica popotnic. Na vseh postajah so izstopale cele trume tovarišic. Nazadnje nas je ostalo prav drobna gručica, da nas je bilo skoraj strah, še tesneje smo se stisnile in pomenkovale, kako se v kratkem ločimo in se bržkone ne vidimo nikdar več. Povedala je vsaka, kam da gre služit. Večina jih je bilo vdinjanih pri starih, dobrih gospodarjih. Vedele so, da jih bodo sprejeli z radostjo, da jim odkažejo čedno stanovanje v omari, ali na snažni polici. Veselile so se zimskih večerov, ko bodo razgrnjene na mizi pripovedovale in učile. Naokrog bodo pa sedeli radovedni in uka-željni ljudje — ter poslušali in uživali. čimbolj so se pa veselile mo je sopotnice, tembolj je skrbelo mene. Popraševala sem, če kaj vedo o Zalazu in o njegovih pre- DELO DOBIJO TRENIRANA SE POTREBUJEJO ZA MAGNESIUM. STALNO LIVARSKO DELO. Plača od ure in bonus, če ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. AMERICAN MAGNESIUM CORP. 1099 Ivanhoe Rd. (57) ženska se sprejme Želi se dobiti žensko za čiščenje, pranje in likanje. Stalno delo. Pokličite IV 2460. (59) MALI OGLASI Soba in hrana Odda se soba za enega poštenega fanta; dobi se tudi hrana. Zglasite se na 6604 Shaefer Ave. ^9) Soba se odda Poštenemu fantu se odda čedna soba. Vprašajte na 6515 Edna Ave. (58) Opremljene sobe Oddajo se opremljene sobe dvema moškima; blizu Graphite Bronite Co. Zglasite se na 1550 E. 174 St._(57) Stanovanje iščem Priletna žena iščem dve sobi, spalno sobo in kuhinjo; ima sama svojo opremo. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči naslov na urad tega lista. (57) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE, HEnrierson 2978 Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, noti h moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY JOIN THE PAY-ROLL * SAVINGS PLAN * ste« tako ničesar ne zaslužim, Vaš oče tako nikogar ne obsodi." Oltarnega društva fare Marije Vneoo^ nicam Ženskega hrvaškega kluba M Rd., ki 'so cule in molile ob krsti in po* V srce ga je pričila pisana ka- konja, rdečega satana!" Henrik ča. "Henrik, ne jemlji si k sr- se je jel oblačiti v vojaško ob-cu. Nikoli več ti ne bo kaj ta- leko, pri čemer mu je pomagal kega rekla. Tvoja mila mati, j stotnik Gifin. Ko si je nazad-moja dobra žena" — grom je nje opasal bridki meč, je stis-obmolknil, kakor srebro zveni j nil očetu desnico, rekoč: "Hva-iz sicer še vedno strogega gla- la vam, oče, da ste mi vrnili su_"po lepoti in zvestobi krona vseh žena, ni bila ltrivover-na, četudi je prejemala obhajilo po Kalvinovem nauku. Kdor je tako čist in kreposten kakor ona, ni krivoveren; tvoja mati te je napajala z ljubeznijo, toda odpovedale so ji moči." Henrik je povesil roke, _ s temnoobsenčenimi očmi je divje gledal kvišku in je hropel z zlomljenim glasom: "Moja mati. . . . Krona vstfi žena — ste rekli? — Mati, ki ste bili moja ljuba mati — sem li res hudoben sin? naj li ostanem v ječi in sramoti, ker nisem pustil v sramoti ženske?" Ko je tako govoril proti nebu in rajno mater klical na pomoč, ker živi niso imeli zanj niti srca, niti usmiljenja, se je ozrla mačeha na levo in desno, potem se je, deklico seboj vodeč, ukradla iz sobe; oče pa je zaklical: "Ne, moj otrok, he ostaneš v sramoti, konec je tvoje ječe!" In iz srca mogočnega moža je kakor veletok privrela mogočna ljubezen do ponižanega otroka, ,in kakor srebro vseh gora je zazvonilo iz bronastega zvona: "Henrik, enkrat storjeno n| nikoli storjeno; pri mojem dragem življenju, pri tvoji dragi, ljubi rajni materi, od sedaj zanaprej si prost." Ovil je svojo krepko roko okoli sinovega života, in poskočili so od veselja strelci v svojih visokih čevljih in so udarjali ob tla s puškinimi kopiti, stotnik Gifin pa je od radosti tolkel železne rokavice eno ob drugo, da so železno zvonile: Slava Bogu! Oče je privil sinovo glavo na svoje prsi in Henrik se ni branil. "Še vedno si moj zvesti sin,' je rekel Hendel in je s svojo težko roko gladil črne sinove lase. "Vem, da me zato ne prosiš odpuščanja, ker ti to brani višja sila, ki je močnejša kakor si ti. Vztrajati pa je možato. Zato spoštujem v tebi moža, ki ne more ženske gledati v trpljenju, in born, kar mi bo mogoče, ickušal pozabiti, da sp je prelomila moja postava. Ti pa, moj sin, mesto z besedami si prizadevaj, da storjeno popravil z junaškimi čini. Prost si, odjahaj s svojo kompanijo tja, kamor te kliče dolžnost." Pritisnil je svoja ustna na sinova lica in je rekel: "Vse je pozabljeno, kar se je zgodilo včeraj; veselimo se današnjega dne." Nato je Hendel prijel sina za desnico, strelci pa so od samega veselja z nogami udarjali koračnico. "Tu imaš nazaj svoje orožje, vzemi, kar potrebuješ. Vi, strelci, osedlajte mu SLOVENSKE PLOŠČE Sedaj imamo v zalogi popolnoma novo ploščo pod imenom 406—Je pa davi slanca pala V Zapadu solnce to Igra Kusar trio, pojeta Orazem-Gregory-Yanchar dekleta V zalogi imamo tudi druse popularne plošče NORWOOD APPLIANCE & furniture 6104 ST. CLAIR AVE. , prostost." Vedno bliže je prihajal hrošč in trušč. Henriku so se bliskale oči. S povešenim mečem je pozdravil očeta ter je odkorakal; na desni ga je spremljal Gifin, čigar brazgotinasto obličje se je svetilo kakor oktobrovo solnce, strelci so pa divjeveselo topotali za njima. Hendel pa se je vrnil k svoji pisalni mizi ter je v svojem ne-utrudljivem duhu snoval nove načrte za bodočnost, koval je nove postave v čast in slavo lu-teranske vere. Od mestnih vrat sem je prihajal divji krik: Henrik je z Gifinom prihajal k mestni komipaniji, ki je svojega poveljnika pozdravila s hrupno radostjo. Trobente so donele, bobni so ropotali, da so se majali mestni zidovi, da so se kakor v mali bajti tresla okna in tla mogočnega gradu, kjer je snoval in pisal sodnik Hendel. Čudno se je storilo Hendel-nu pri srcu, ko je slišal ta vik in krik; pred 25 leti je tudi on s protestantovskimi strelci korakal v boj zoper papeško zalego --ha, to je bilo veselje, kako so vihrale zastave, kako je takrat pel boben. . . . Henrik! Takrat sem bil jaz na konju! Sedaj si ti na vrsti! Ha, v boj! Pohodi ji'h! Pokaži, da je Hendel tvoj oče. — Skoraj mu je žal minulih dni. Najrajši bi si zopet opasal meč, da zatre in kaznuje upornike, ki so se uprli njegovi postavi. Toda, že davno ga je minila mladost; danes ga kličejo druge dolžnosti. Prijel se je za čelo in se je s težkim korakom vrnil nazaj k pisalni mizi, ki jo je bil za trenutek zapustil, da je pogledal ,skozi okna proti mestnim vratom. Kompanija je prikorakala do mestnih vrat, kjer je sedem pi-hačev mogočno zatrobilo, da se je prestrašil grajski grof, ki je sam prišel do vrat in je od zgoraj doli vprašal, kdo da je in kaj da hočejo; ko je pa za-čul glas mladega Ilendelna, da gredo v Štajerdorf delat red in mir, je veselo zavpil: "Gospod Henrik, prosta vam je pot, Bog z vami in sreča junaška," in takoj je spustil doli mestni most in mestna vrata so se odprla. Zvrstoma so korakali strelci čez most iz mesta ven. Vedno bliže, od leve in desne, od vseh strani, je prihajal hrup. Krepko se je razlegala koračnica štajerskih strelcev. Henrik je jahal naprej, žalostno je gledal proti Vizerfeldu: "Štefana, grem nad papežni-ke, ki so se zaradi tebe uprli. Z mečem udarim one, ki zate vihtijo palice in cepce, o uboga, nedolžna mučenica." Prikorakali so na bolnišnični trg. Ravnokar je bilo tam vse polno ljudi, ki so se ob prihodu vojaštva vsi razpršili. To pa le na videz. Kajti votlo vzdihovanje iz podzemskih ječ je prihajalo od vseh strani, iz vseh ulic; skozi vsa vrata so vršeli zmešani, daljnji glasovi. "Cuješ, Henrik!" je rekel stotnik Gifin. "Cuješ, kako kličejo: 'roparji, roparji\? Li naj j-h pokadimo?" Henrik mu je proseče položil roko na ramo in mu rekel: "Prizanašajmo jim, dokler ne udarijo! Nočemo krvi,, temveč, red. Gospod stotnik, sedaj pa prosim za dopust, da grem iskat, kar je bilo ukradenega ubogi deklici, da ji vse vrnem. . . Magari naj nam reko, da smo kruti, toda na noben na-čim nočemo biti roparji." Gifin je rekel: "Dobro! Le pojdi po stvari, dvanajst mož naj gre s teboj; mi ostali pa sej bomo tu ob vznožju Tabora postavili, kakor bi se vadili v streljanju, ter bomo ostro pazili na predmestje, posebno na je-klarnico tvojega očeta, ki jo ho-; če zažgati sodrga. Kadar se vr-j neš, bomo korakali sem in tja j j)o Sirningovi ulici, kjer stoji jeklarnica. Naj vidijo ljudje, da čujemo in pazimo; zatrdno upam, da ne bo prišlo do prelivanja krvi. Z Bogom, Henrik, podvizaj se in se vrni, kar le moreš hitro." Henrik je oddirjal proti Ens-dorfu čez most, ki je vodil čez Anižo. Dva strelca sta mu z urnim korakom sledila. Nedaleč proč od mesta je nasproti' stari, napol razpali ko. vačnici stala med tremi topoli zakajena bajta; grdi vrani so krožili in kričali nad črnim dimnikom, okoli zanikrnega, napol podi'tega zidovja so rastle skoraj do vratu visoko raznovrstne strupene rastline, trnje in osat. V tej grdi luknji, ki jo je ljudstvo imenovalo "lisičji brlog," je stanoval rabelj mesta Štajer, Jošt Tozel. Ko je Henrik pridirjal sem lia svojem rdečem satanu in sta za njim s težkimi koraki prigr-mela strelca, so vrani kričeč zleteli v zrak, in v starem brlogu se je skoraj zamajal dimnik. Zaškripala so 'preperela vrata, na1 katera je bil pribit netopir, in na pragu se je kakor pošast pokazal grd dedec, ki se je s strahovitimi očmi oziral okoli, zgoraj pa je zaškepe-talo okno, skozi katero je pokukala pusta ženska glava z dolgimi štrenami. S konja doli je zavpil Henrik rablju, ki je strmeč bulil vanj: "Ti si tisti, ki je Štefano Švertner postavil na sramotni oder?" Tozel je plaho gledajoč odgovoril s hripavim glasom, ki je bil napol moški, napol volčji: "Sem jo, kaj za to, če se je pa tako glasila sodba! Moral sem, nič ne morem zato." Spoznal je sodnikovega sina, ki je prejšnji dan ovrgel sodbo, iri se ga je zbal. Ta stori, kar hoče. "Kaj pa hočete od mene, gospod?" Henrik Hendel pa je rekel: "Daj sem vse Stvari, ki si jih vzel Štefani, pa takoj !" Rabelj pa je s svojimi ostudnimi očmi pisano pogledal in je rekel: "Nimam ničesar." "Imaš dve ruti, eno večjo, drugo manjšo, imaš tudi vrvico, ki jo je imela okoli vratu. Sem daj!" je zapovedal Henrik. Jezno je zarenčal rabelj: "To je moja rabeljščina." Žena pa je kričala: "Od česa bomo pa živeli, saj ni nobenega zaslužka, ker nihče ni obsojen." Henrik je segel v žep, pokazal zlato ter rekel: "Ce je to tvoja rabeljščina, ti jo odkupim." Ostudni človek je štorkljal v hišo, iz katere je bilo sedaj slišali, kako je mož ropotal in žena lajala in se drla. Skozi divji rabljev vrt je zapihal veter, ki je med trnjem in osatom napihoval kožo raznovrstne strupene golazni. Kmalu se je vrnil in je v eni roki držal obe dekličini ruti, v.drugi pa rožni venec. "Tukaj je vse," je rekel. Henrik je s svojo, v zlatu se leske- tajočo, lepo roko hlastno segel po revni imovini, katere so bili oropali ubogo, nedolžno deklico — v njegovih očeh je to večna sramota ! — "Daj sem, daj sem!" Rjabelj je nalahno zaivihtel rožnivenec, mahljal je z ruticami in je zvito zamežikal: "Seveda, sem daj. Ali ne veste, da so to biseri, ki so vredni zlata! Vse to je bilo last nedolžne deklice. Vsaka nitka je vredna štiri goldinarje — in to je moja rabeljščina, saj sicer A MESSAGE FROM LT. GENERAL THOMAS HOLCOMB TO MEN OF THE U. S. MARINE CORPS HEADQUARTERS U. S. MARINE CORPS I-.i WASHINGTON f V/ar 3bnds not eni? provide an added opportunity to serve the nation in prosecuting the war, but they provide the best available aeana of luying aside fluids for the future. I urge all Marine Corp3 personnel to avail themselves of this opportunity and I am confident that, should post-war economic readjustments bring financial difficulties, the Marines will, as usual, "bave the situation well inland." (Dalje prihodnjič) Največ boml na svetu se pridela žavah. i Lieutenant General, USMC The Commandant, U. S. Marine Corps PROVIDE FOR FUTURE: American« at liome buy War Bonds both to help finance the War and to provide themselves with a good, safe investment. Lt. Gen. Thomas Holcomb, Commandant of the U. S. Marine Corps, thinks enough of them from the investment standpoint alone to issue the above statement to his men stationed all over the world. As the General expresses it, "War Bonds ... provide the best available means of laying aside funds for the future," U. S. Trewwiy Deptj Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KfeANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, po-itenf in nadsolventni podporni organizaciji, kranjsko slovenski katoliški jednotl kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. k. S. k. jednota sprejema moške in ženske od 16. do GO. leta; ctroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. k. S. k. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 9290.00 do $5.000.00. k. S. k. jednota je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju to za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev k. S. k. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. NAZNANILO IN ZAHVALA „'iiti"!f V globoki žalosti in potrtega srca »«* /TIlCč" mo vsem sorodnikom, prijateljem in zna" , nas je za vedno zapustila naša ljubljena • in skrbita mati Najprej se želimo iskreno redi10 ki je zatisnila svoje trudne oči m za ^ spala, dne 15. februarja 1943 v bolnišnich dena s svetimi zakramenti za umirajoče t'fdr Rojena je bila 12. julija 18.96 v sel" J ška na Hrvaškem, odkoder je prišla v A leta 1913. _ ^ zalivi j: Francis Baragi za podelite v svetih z«"1 zi! umirajoče in za opravljeno pogi' ^ati maso. ,j j. 1 • u so K S Našo zahvalo naj prejmejo vsi, ^ i, ^ vali za svete maše, ki se bodo brale v P0*0^/ p duše in vsi, ki so okrasili krsto pokojne « ^ mi venci. Naša prisrčna zahvala gre t" ^ a Ji trem, ki so velikodušne dali svojo kri za f 'tis v upanju, da bi bili pokojni rešili iix\lt.fi u uf>uit;u, U" 1" — . — f' sicer: Mr. Matt Tusin, hčerka Violet in v ' $ , Juratovich ter vsem, ki so dali brezplač"0^ ^ polago svoje avtomobile ob priliki P°9r u 0ve Najlepšo zahvalo naj prejmejo štev št. 30 HKZ, podružnice št. 41 S7j ''A i(, 11 ........... _ .(j mile na njeni zadnji zemeljski poti v potem na Kalvarijo pokopališče. ^ Končno naj prejme našo zahval0 J1' % Af-Jt< d Svetkov pogrebni zavod za vso r® ___ _ ^Jjv prijazno postrežbo v času največje z^0'^. žini in za tako lepo urejeno vodstvo P°9 . { i \ ni0 J l/ Ti pa, ljubljena soproga in dobra ^ J to; prezgodaj si nas zapustila in zastonj / iščejo naše solzne oči. O, kako prazen 4 ^ odkar si nas zapustila. V globoki f0^ A , J ljeni kličemo k Vsemogočnemu, naj Ti H čen sodnik in lahka naj Ti bo anicri ^o svidenja nad zvezdami. Žalujoči ostali: FABJAN, soprog. ^ LOUIS, lPVT. FABJAN v armadi in M* sinovi. „ hčerka VIOLET in sinalia ELEA# Cleveland, II Posestniki! ,„ Ako si želite prihraniti $300 v prihodnjih desetih letih na vašem dohodninskem da obrnite se na , odvetnika WM. J. KENNICK ki bo vaše pole pravilno po zveznih zakonih izpolnil. 06 ST. CLAIR AVE. fWl Q win*MI Hn S TVttW 01010101015302020202010102020102000002010001000289010102