1774
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Poročilo o delu v letu 1975
Ljubljana 1976
POROČILO O DELU NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V UUBUANI
V LETU 1975
Ljubljana 1976
Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1. Zanjo odgovarja in besedilo priredil Branko Berčič. Naklada 100 izvodov.
A.	ORGANIZACIJA IN UPRAVUANJE KNJIŽNICE
1.	Splošni podatki
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1774, je z uredbo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (Uradni list SNOS in NVS št. 46,24.10.1945) postala centralna knjižnica federalne republike Slovenije ter bila v uradni pristojnosti takratnega ministrstva za prosveto. Z zakonom o univerzi (Uradni list LRS št. 23,5.7.1957) je postala zavod univerze v Ljubljani, kar je bila že v letih pred zadnjo vojno. Novi zakon o knjižničarstvu, ki je v pripravi, bo status knjižnice na novo opredelil. Na podlagi zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register je bila knjižnica dne 20.11 .1974 vpisana v register organizacij združenega dela pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani (številka registrskega vložka 575/00).
Po določilih veljavnega statuta je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani slovenska narodna knjižnica, osrednja knjižnica SR Slovenije, republiška matična knjižnica in osrednja knjižnica višjih in visokih šol v SR Sloveniji. Svojo funkcijo uresničuje knjižnica s tem, da s svojim knjižničnim gradivom opravlja knjižničarsko, bibliografsko, dokumentacijsko, informacijsko in komunikacijsko delo.
Organizacijska struktura knjižnice je naslednja: ravnateljstvo, oddelek za pospeševanje knjižničarstva (z enotama: bibliotekarski strokovni in znanstvenoraziskovalni center, matična organizacijska in inštruktorska služba), oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva, oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (z enotama: tekoča splošna narodna bibliografija, retrospektivna narodna bibliografija in specialne bibliografije), oddelek za obdelavo knjižnega gradiva (z enotami: inventarni katalog, abecedni imenski katalog, stvarni in sistematski katalog), oddelek za obdelavo periodičnega tiska s skladiščem in čitalnico, oddelek za delo z obiskovalci (z enotami: informacijska služba, izposoja, centralni katalogi, čitalnice, skladišča), posebne zbirke (rokopisna zbirka, zbirka slovenskega drobnega tiska, kartografska in slikovna zbirka, glasbena zbirka, mednarodna knjižnica za sodobno glasbo, francoska zbirka) ter enote skupnih služb, ki opravljajo naloge skupnega pomena (upravno-izvršilne, administrativne, finančne, gospodarske in tehnične zadeve).
Knjižnica je vključena v Skupnost knjižnic Slovenije in v Skupnost nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Za 200-letnico svojega delovanja, ki jo je praznovala v novembru 1974, je knjižnica v začetku leta 1975 prejela visoko državno odlikovanje Red zasluge za narod z zlato zvezdo.
Ravnatelj knjižnice je Jaro Dolar, bibliotekarski svetovalec in profesor višje šole. Pomočnik ravnatelja je dr. Branko Berčič, znanstveni sodelavec in bibliotekarski svetovalec.
2. Samoupravljanje
Samoupravni organi v knjižnici so: zbor delovne skupnosti, svet knjižnice, odbor za medsebojna razmerja ip odbor delavskega nadzorstva. Svet knjižnice sestavljajo kot delegati delavcev posameznih delovnih področij v knjižnici Metka Avsenak, Vanda Doležal, Helena Fortuna, Vlasta Goljar, Jelica Jugovec (predsednica), Peter Kavrin, Leon Sporčič, Majda Ujčič (namestnica predsednice) in Meta Zadel, kot predstavniki družbene skupnosti pa Aleksander Skaza in Jože Spanring (univerzitetni svet), Vilko Ukmar (svet umetniških akademij), Sonja Goreč (fakultetne knjižnice), Bogo Komelj (skupnost študijskih knjižnic), Marko Kranjec (Društvo bibliotekarjev Slovenije) in Cene Filipič (skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov). V odbor za medsebojna razmerja so bili izvoljeni Renata Demšar, Breda Longyka, Stana Moravec, Boža Pleničar in Maks Veselko (predsednik), v odbor delavskega nadzorstva pa Ivan Klemenčič, Ančka Korže-Strajnar (predsednica) in Miloš Rybar.
Od samoupravnih organov je imel knjižnični svet v letu 1975 12 sej, odbor za medsebojna razmerja 11 sej, medtem ko delo odbora delavske kontrole še ni organizirano zaživelo.Delo knjižničnega sveta je bilo razdeljeno na dve obsežni področji: a/nadaljevanje usklajevanja samoupravnih aktov z ustavo in novo zakonodajo ter sodelovanje pri sestavi kriterijev in normativov za financiranje treh osrednjih slovenskih visokošolskih knjižnic za leto 1976, b/ spremljanje sprejemanja samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo ter prizadevanje (dajanje pripomb in predlogov) za vključitev Narodne in univerzitetne knjižnice v ta sporazum. Med pomembnejše obravnavane zadeve sodijo: določanje in podpisovanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, poročilo o delu za leto 1974, finančno poročilo za leto 1974 ter sprejemanje sklepov o pristopu k najrazličnejšim samoupravnim sporazumom. S svojim delom so nadaljevale naslednje občasne delovne komisije oziroma delovne skupine knjižničnega sveta: komisija za pripravo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, komisija za pripravo osnutka nove sistemizacije delovnih mest, odbor za splošni ljudski odpor in stanovanjska komisija. Svet je imenoval nove člane tiskovne komisije, komisijo za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in tri člane delovne skupnosti v 6-člansko razpisno komisijo za razrešitev in imenovanje ravnatelja knjižnice in pomočnika ravnatelja. Knjižnica ima svoje predstavnike v republiškem komiteju za kulturo, v skupni komisiji podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, v univerzni stanovanjski komisiji in v univerznem koordinacijskem odboru za splošni ljudski odpor.
V	zvezi s sodelovanjem v samoupravnem delegatskem sistemu delujeta v knjižnici dve delegaciji. Delegacija zapodelovanje v družbenopolitični skupnosti so Rudi Čepon, Vanda Doležal, Vlasta Goljar, Jožica Pirc in Mihaela Sepe (vodja)^ v delegaciji za samoupravne interesne skupnosti pa so Sašo Albert, Jože Bajec,
Majda Božič, Stanka Dimc, Ančka Korže-Strajnar, Jože Munda, Marijan Ozvald, Vlasta Pacheiner, Majda Ujčič in Maks Veselko (vodja). V knjižnici je delovala osnovna organizacija sindikata, aktiv zveze komunistov in iniciativni odbor za ustanovitev organizacije zveze socialistične mladine.
3. Kadrovski položaj
Kadrovski položaj je v knjižnici ostal enak kot prejšnje leto. Po veljavni
sistemizaciji je za normalno poslovanje knjižnice potrebnih 128 delovnih mest, vendar je bilo v teku leta zasedenih samo 88 delovnih mest. Ob primerjavi nalog, ki jih knjižnica ima, s kadrovsko zasedbo, ostaja knjižnica še nadalje na predzadnjem mestu med nacionalnimi oz. osrednjimi republiškimi knjižnicami v Jugoslaviji. Zaradi premajhnega števila sodelavcev sta prizadeta obseg in kakovost nekaterih dejavnosti (npr. obdelava knjižničnega gradiva, centralni katalogi, bibliotečni stro-kovno-znanstveni center), nekaterih dejavnosti pa sploh ni moč razviti (npr. slovenska retrospektivna bibliografija, zbirka disertacij, separatov in elaboratov, zbirka drobnega tiska). Glede na takšno stanje, ki se vleče že nekaj let in ob stalno povečujočem se obsegu dejavnosti, bi nujno morali začeti s postopnim odpiranjem nezasedenih delovnih mest. Na ponovno izražene zahteve pri Izobraževalni skupnosti Slovenije, da bi ustrezna komisija skupnosti preverila sistemizacijo in odobrila finančna sredstva za postopno pridobivanje novih sodelavcev, kot je to v teku pri drugih visokošolskih zavodih in tudi njihovih knjižnicah, je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki je pripravila predlog meril za financiranje dejavnosti samostojnih univerznih knjižnic in za sistemizacijo delovnih mest. Predlog je bil izročen v obravnavo in sprejem pristojnim organom republiške izobraževalne skupnosti, vendar se le-ti še niso dokončno izrekli o njem.
Kadrovski sestav 88 redno zaposlenih delavcev konec leta 1975 je bil naslednji: 1 znanstveni delavec, 4 bibliotekarski svetovalci, 4 višji bibliotekarji specialisti, 7 višjih bibliotekarjev, 13 bibliotekarjev, !3 višjih knjižničarjev, 11 knjižničarjev, 5 knjižničarskih manipulantov, 5 upravnih delavcev, 24 tehničnih delavcev in 1 knjižničar - pripravnik. V pogodbenem delovnem razmerju za krajši delovni čas oz. za določeni čas je bil 1 znanstveni delavec in 2 tehnična delavca. V tem letu sta umrla upokojena sodelavca dr. Dušan Kermavner, znanstveni svetnik in vodja stvarnega kataloga NUK in Ana Matko, bibliotekar. V zvezi z 200-letnico knjižnice so prejeli aktivni in upokojeni knjižnični delavci državna odlikovanja, in sicer: Red republike s srebrnim vencem Alfonz Gspan in Ančka Korže-Stra jnar; Red zasluge za narod s srebrnimi žarki dr. Valter Bohinec in Jaro Dolar; Red dela z zlatim vencem dr. Branko Berčič, Jelica Jugovec, Janez Logar, Stana Moravec, Maks Veselko in Radojka VrančičrT Red zasluge za narod s srebrno zvezdo Vanda Doležal in Ančka Posavec; Red dela s srebrnim vencem Štefka Bulovec, Marija Pavlič, Ivan Repnik, Majda Stojkovič, Marija Safec in Jože Žužek.
4.	Finančni položaj
Knjižnično osnovno dejavnost je financirala Izobraževalna skupnost Slovenije z zneskom 7.441 .000,- din, matično dejavnost pa republiški proračun z zneskom 681.400.- din. Z Raziskovalno skupnostjo Slovenije, Kulturno skupnostjo Slovenije in Izobraževalno skupnostjo Slovenije so bile sklenjene pogodbe za izvedbo naslednjih raziskovalnih in strokovnih akcij: natis Slovenske bibliografije 1972, delo za slovensko retrospektivno bibliografijo, priprava in natis kataloga rokopisnih fondov, izdelava in natis Bibliografije slovenskih bibliografij, uvajanje mednarodnih standardov za bibliografski opis publikacij, dokumentiranje sodobne slovenske in jugoslovanske glasbe, nabava temeljne tuje informativne in priročne literature, zamenjava slovenske znanstvene literature s tujimi knjižnicami, izdelava programa in načrta za III. skupino splošnoizobraževalnih knjižnic; prispevek raziskovalne skupnosti znaša 137.500,- din, kulturne skupnosti 171.182,- din in izobraževalne skupnosti 21 .000,- din, skupaj od vseh treh republiških skupnosti 329.682.- din. Za amortizacijo zgradbe je bilo na voljo 222.644,- din. Lastni in drugi dohodki so
znašali 708.642.- din. Tako je knjižnica v letu 1975 razpolagala skupno ■:$
9,383.368.- din.
Med izdatki v letu 1975 je bilo za plačevanje osebnih dohodkov delavcev porabljenih 6,405.440.- din, za nakup knjižničnega gradiva 774.177.- din, za financiranje somatične dejavnosti Centralne tehniške knjižnice in Pionirske knjižnice 135.200. - din, za vzdrževanje osnovnih sredstev 93.115.- din, za amortizacijo zgradbe 382.996.- din, za materialne stroške 1,107.848.- din in za izdajateljsko dejavnost 201 . 602. - din. Z zaključnim računom je bilo za razdelitev na sklade (poslovni sklad, rezervni sklad, sklad skupne porabe) na voljo 282.986,- din.
Na razpise za leto 1976 so bile navedene republiškim skupnostim posredovalne vloge za financiranje naslednjih akcij: Slovenska bibliografija 1973, retrospektivna slovenska bibliografija, katalog rokopisnih fondov, Zbornik NUK II, nabava tuje temeljne informativne in priročne literature, zamenjava slovenske znanstvene literature s tujimi knjižnicami, dokumentiranje sodobne slovenske in jugoslovanske glasbe, uvajanje mednarodnih standardov za opis publikacij. Prav tako je bil preko republiške raziskovalne skupnosti vložen na Medrepubliški odbor za koordinacijo znanstvene dejavnosti zahtevek za sofinanciranje mednarodnega simpozija o problematiki knjižnic, ki imajo hkrati funkcijo nacionalne in osrednje univerzne knjižnice in za katerega izvedbo je na predlog knjižnice iz leta 1974 Unesco v programu participacije za akcije v Jugoslaviji v letih 1975 in 1976 odobril znesek 4.000.- dolarjev.
Z vlogami za dodatno namensko financiranje je knjižnica skušala urejati tudi odprta vprašanja vzdrževanja in tehničnega poslovanja. Tako je bila Raziskovalni skupnosti Slovenije posredovana vloga za nakup aparature za preslikovanje časnikov, vendar predlog ni bil odobren-, zato je vloga ponovljena na razpis za leto 1976. Izobraževalna skupnost Slovenije je obravnavala predlog za pridobitev dodatnih knjižničnih prostorov, ki predvideva opremo štirih skladiščnih dvoran s kompaktnimi knjižnimi stojali, ustrezno adaptacijo knjižničnega podstrešja in nadaljr^e preurejanje prostorov za depo v Mekinjah. Predlog je bil načelno sprejet, vendar ni mogel priti v poštev za financiranje v letu 1975 ter je po zagotovilu strokovne službe skupnosti prenesen na vrh prioritete v letu 1976. Izobraževalni skupnosti Slovenije je bil posredovan tudi nujni predlog za rekonstrukcijo knjižničnih ogrevalnih naprav še pred začetkom jesenske kurilne sezone, ker bi se, zaradi dotrajanosti obstoječih kurilnih naprav, moglo zgoditi, da bi le-te sredi kurilne sezone popolnoma odpovedale. Zaradi nejasne tekoče finančne situacije te skupnosti in nerešenih vprašanj okrog obveznega depozita, so bila potrebna finančna sredstva v višini 766.000,- din odobrene šele konec decembra 1975, tako da bo rekonstrukcija ogrevalnih naprav opravljena spomladi 1976-f za kurilno sezono 1975/76 so bile obstoječe kurilne naprave znova zakrpane z upanjem, da bodo zdržale do konca sezone.
Z lastnimi rednimi finančnimi sredstvi za vzdrževanje in opremo so bile urejene naslednje večje zadeve: zamenjava glavne električne stikalne plošče za zgradbo knjižnice, namestitev nove električne razsvetljave v javnih katalogih, na hodniku pred upravno pisarno (prostor za občasne razstave) in v knjigoveznici, adaptacija in usposobitev prostora v kleti za knjigoveznico, montaža agregata za kurilnico, popravilo knjižničnih dvigal, nabava katalognih omaric, popravilo oken ter stolov v veliki čitalnici in drugih delovnih prostorih (Plečnika stilno pohištvo).
B.	NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1 . Dotok knjižničnega gradiva
Oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva (vodja Jože Žužek) je prejel 520.152 (leto prej 486.342) kosov različnega knjižničnega gradiva. Od tega je za fonde Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) obdržal 160.439 (148.904) kosov, drugim knjižnicam, ki so po zakonu upravičene dobivati obvezne izvode, pa je razposlal 359.713 (337.438) kosov.
Od gradiva, ki je ostalo v NUK, je oddelek uskladiščil v depoju Mekinje 32.962 (26.478) kosov, drugo pa po evidentiranju posredoval ustreznim oddelkom v nadaljnjo obdelavo. Po izvoru in po skupinah predstavlja to gradivo naslednji prirastek:
knjige	plošče	in kasete periodični tisk	skupaj
obvezni t. 23.700 (22.232)	1.129	(1.480)	68.132	(69.088)	92.961 (92.800)
nakupi	1.114	(1.930)	-	2.424	(2.315)	3.538	(4.245)
zamenjave	1.221	( 1.452)	-	3.521	( 3.803)	4.742	( 5.257)
darovi	1.157	(2.385)	-	3.206	(3.144)	4.363	(5.529)
skupaj 27.192 (27.999)	1.129	(1.480)	77.283	(78.350)	105.604	(107.831)
V	letu 1975 je bilo v Jugoslaviji izdanih okoli 1.500 knjig več kot leto dni prej, nekoliko pa je padlo število periodičnega tiska. V celoti je opaziti, da obvezni izvodi stalno naraščajo in da iz leta v leto pada število nakupov in zamenjav. Dotok tuje znanstvene in strokovne literature postaja tako neznaten, da ga ni mogoče primerjati s podobnimi zavodi, saj so finančna sredstva premajhna celo za nabavo najnujnejše bazične tuje literature. V letu 1975 smo si komaj opazno pomagali s skromnimi namenskimi sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije za področje zamenjav (din 100.000.-) in Raziskovalne skupnosti Slovenije (84.000.-) za delni nakup bibliografskih pomagal. Od rednih sredstev za nakup (600.000.-) je šla tretjina za tuj periodični tisk, za dve tretjini pa smo kupili oz. z zamenjavo pridobili le 2.378 knjig, kar je zelo malo. Posebnih darov v minulem letu ni biloj dogovorjeni dar Deutsche Forschungsgemeinschaft (vrednost 4.000.- DM) še ni bil realiziran. Za zamenjavo je odelek kupil 672 knjig in 1 .725 kosov periodičnega tiska in vse to s 764 avizami odposlal na 178 naslovov (gl. prilogo I), pri založnikih pa zanje naročil 322 naslovov tekočih periodičnih publikacij. Pri opravljanju navedenega dela je oddelek odposlal 1.675 velikih paketov obveznih izvodov in 3.101 malih zavitkov zamenjav in medknjižnične izposoje.
2.	Obdelava knjižničnega gradiva
V	inventarni katalog (vodja Janez Sešek) je prišlo za inventarizacijo in postavitev 3STTŠFTažnUTllšl^avT-!n sicer 29.903 dolžnostni izvodi, 1 .114 nakupov, 1.256 zamenjav in 939 darov^ samo za postavitev je prejel 573 periodičnih tiskov.
Akcesijko je bilo obdelanih in v inventarne knjige vpisanih 16.895 tiskov in pri tem vpisanih v pomožne akcesijske kartoteke novih 7.331 tiskov. Za postavitev
v	knjižne fonde je bilo pripravljenih 16.716 tiskov, od tega za redno postavitev 13.889, za arhiv 2.328 in za duplikate 499 tiskov. Samo začasno je bilo obdelanih nadaljnjih 16.389 tiskov (društveni spisi, visokošolski spisi, šolski spisi, separati, drobni tiski isl.). V celoti je inventarni katalog ob začasni pomoči dodatnih delavcev oddaf v katalogizacijo, tehnični oddelek in skladišča skupno 33.541 tiskov. Ob tem je za obdelavo v knjigoveznici pripravil 1.507 tiskov. (Stanje fondov je razvidno iz priloge ll/A.)
Abecedni imenski katalog (vodja Maks Veselko) je prejel od inventarnega kataloga 13.752 knjig. Obdelane so bile in oddane v stvarni katalog in tehnični oddelek 9.103 knjige. Pri tem je bilo izdelanih 7.218 novih katalognih listkov in opravljenih 5.180 vpisov v signaturno knjigo (lokalni katlog). Pri prekatalogizaciji starih fondov je bilo obdelanih nadaljnjih 1.346 enot in izdelanih 1.500 katalognih listkov. V kataloge (čitalniški, matični, arhivski, centralne katalogizacije)je bilo skupno vloženih 31.223 listkov. Preloženi so bili 203 predali kartotečnih listkov v katalogih,, ki jih oskrbuje ta delovna enota, ter pri tem prekontrolironij, popravljenih, na novo izdelanih oz. izločenih 906 listkov. Delavci kataloga so sodelovali tudi pri selitvi arhivskih izvodov iz glavnih skladišč v skladiščni depo v Mekinje. Za objavo novo pridobljenih tujih tiskov v Naših razgledih je bilo pripravljenih 13 seznamov s 376 enotami in za knjižnični bilten novih pridobitev izdelanih 406 listkov.
Obdelava knjig v abecednem imenskem katalogu poteka pri tiskih z letnico izida 1975 dalje po novem mednarodnem načinu opisa publikacij (JSBD). Dokončan je bil prevod in natis slovenskega prevoda teh novih mednarodnih standardov za opis monografskih publikacij in za opis serijskih publikacij. Sodelavci kataloga so predavali na tečajih za uvajanje standardov ISBD v Sloveniji in sodelovali pri sestavljanju novega jugoslovanskega pravilnika za AIK.
Stvarni katalog (vodja Miloš Rybar) je med letom prevzel v obdelavo 7.379 knjig in oddal 9.661 obdelanih knjig ter jih opremil s 7.885 gesli, 12.451 vrstilci UDK in 64 kazalkami. V oba stvarna kataloga (abecedni, sistematski) je bilo vloženih 21.237 listkov. Urejena je bila skupina UD K O v katalogu in opremljena s 126 razpo-rejevalkami.
Delavci kataloga so sodelovali pri prevajanju srednjih tabel UD K v slovenščino, in sicer pri skupini UDK 3. Urejeni so bili bilteni novosti NUK št. 80, 81/82 in 83 s 1.800 bibliografskimi enotami ter tekoče pošiljani listki o novi tuji literaturi centralnemu katalogu SFRJ. Vodili so statistiko novo obdelanega knjižnega gradiva (gl. prilogo ll/B) in posredovali obiskovalcem večje število informacij.
Oddelek za periodični tisk (vodja Jelica Jugovec) je na novo prejel za redno obdelavo 76.835 kosov periodičnih tiskov, tako da je skupno s starejšim neobdelanim gradivom vpisal v evidenčne kartoteke 78.044 kosov. V inventarni katalog periodik je bilo vpisanih 4.208 novih enot, na novo katalogiziranih in klasificiranih je bilo
2.893 enot ter v skladišča periodičnega tiska oddanih 4.531 enot časnikov in časopisov (nove postavitve, kompletacije, arhivi duplikati) in v skladiščni depo v Mekinjah odpeljanih ok. 4.000 kosov. Pri tem je bilo izdelanih za kataloge (matični,, abecedni imenski, abecedni stvarni, decimalni in lokacijski katalog, kartoteka depoja v Mekinjah) na novo 2.261 listkov in vanje vloženih 6.073 listkov. Za Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu je bil izdelan seznam tuje periodike, ki jo je knjižnica prejemala v letu 1974 in ki je zajel 735 enot.
Oddelek je tekoče prejemal 3.796 naslovov časnikov in časopisov iz Jugoslavije in 694 naslovov tujih časnikov in časopisov iz držav z vseh kontinentov (gl. prilogo lil). Oddelek nudi interesentom tekoče časopise in vse časnike v lastni čitalnici in daje informacije v zvezi s tem gradivom. Poleg tekoče obdelave novega gradiva se je nadaljevala obdelava stare zaloge neobdelanega periodičnega tiska. Vse strokovno delo poteka po novih mednarodnih standardih za opis serijskih publikacij. Oskrbovan je bil skladiščni depo periodičnih tiskov v Mekinjah in opravljene predpriprave za nadaljnjo premestitev periodičnih tiskov iz podstrešja knjižnice (arhivski slovenski in tuji časniki, dvojnice slovenskih in jugoslovanskih časopisov) v skladiščni depo v Mekinjah.
V	oddelku za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Jože Munda) je bilo obde lanih 3.201 samostojni tisk (slovenske knjige, govorne plošče, kasete, zemljevidi) ter 15.318 člankov iz slovenskih periodičnih tiskov. Pri tem je bilo v evidenčne liste za periodiko na novo vpisanih 9.291 enot, z vrstilci UD K opremi jenih 15.318 enot ter za bibliografske kartoteke (AIK, D K, naslovna) knjig in člankov izdelanih 25,101 novi listek in vanje vloženih skupno 27.587 listkov. Oddelek je opravljal kontrolo svojega gradiva s pregledovanjem posebnih bibliografij, dopolnjeval gradivo z novimi podatki, vodil evidenco desiderat ter z dopisovanjem ali na drug način razreševal v gradivu pojavljajoče se šifre in psevdonime.
Sodelavci oddelka so dokončali rokopis za Slovensko bibliografijo 1972 in opravljali tiskarske korekture za Slovensko bibliografijo 1971 in 1972. Za revijo Knjiga in za republiški statistični zavod je bila tekoče pripravljena mesečna bibliografija izišlih knjig. Začeli so prirejati obstoječe kartoteke slovenske retrospektivne bibliografije za nadaljevanje pred leti prekinjene akcije; del zaprošenih namenskih finančnih sredstev je odobrila Kulturna skupnost Slovenije, medtem ko republiški skupnosti za raziskovanje in za izobraževanje zaenkrat še nista sprejeli predloga za sofinanciranje tega dela. Spremljali so izdelavo raziskovalne naloge Bibliografija slovenskih bibliografij (nosilec Štefka Bulovec), ki jo na predlog knjižnice financira Raziskovalna skupnost Slovenije. Nudili so strokovno pomoč številnim interesentom pri izdelavi različnih bibliografij, dajali bibliografske informacije obiskovalcem, sodelovali pri dveh razstavah in pri vodenju informativnih obiskov po knjižnici.
Centralni katalog (vodja Anton Bajt) knjižnici SRS je na novo prejel 66.027 listkov, od katerih je izločil 29.886 kopij listkov za centralne strokovne kataloge. V vse štiri kataloge (avtorski, periodika, anonima, kongresno gradivo) za področje SRS je bilo vloženih 37.934 listkov, v centralni katalog SFRJ pa 7.302 listka, skupno 45.236 listkov. Tako obsega centralni katalog SRS (brez katalogov NUK, ki so njegov sestavni del, vendar posebej vodeni) 784.559 listkov, centralni katalog SFRJ pa 779.721 listkov. Na novo je bilo izdelanih 165 kartotečnih listkov za katalog periodike^ ki je tekoče dopolnjevan z novimi podatki o periodičnih tiskih. Dokončno je bil postavljen novi katalog kongresnega gradiva, iz avtorskega kataloga pa sta bili izloče-
ni 4.802 dvojnici kartotečnih listkov in usklajeni oziroma popravljeni pomanjklji-
vi	podatki pri 3.572 enotah. Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu je bilo poslanih 1 .813 listkov s podatki o novostih NUK za centralni katalog SFRJ.
V	centralni katalog SRS je sedaj vključenih 315 knjižnic, ki zbirajo in uporabljajo tujo strokovno in znanstveno literaturo. S knjižnicami, ki so vključene v centralni katalog in s knjižnicami, ki vodijo strokovne centralne kataloge (tehnika, medicina, sociologija in družbene vede, pravo, ekonomija, biotehnika, muzealstvo, arhivistika, teologija, leposlovje), je obstajala stalna povezava in jim nudene potrebne informacije, posebne strokovne pomoči pa je bilo deležnih 11 knjižnic. Poleg tega, da stalno uporablja gradivo centralnega kataloga knjižnična informacijska služba, je osebje kataloga posredovalo ustrezne podatke večjemu številu posamičnih interesentov in širše strokovne informacije o delu centralnega kataloga 5 večjim skupinam študentov visokih in višjih šol.
3.	Obdelava specialnega knjižničnega gradiva
Rokopisna zbirka (vodja Janez Logar) je pridobila 1.099 kosov novega rokopisnega "gradiva^-evidentirano s 40 inventarnimi številkami. Gradivo zajema zapuščine, dele ostalin, posamezna dela ali pisma naslednjih avtorjev: Fr. Bevk,
Iv. Cankar, Iz. Cankar, M. Jarc, E. Kardelj, A. Karlin, D. Kermauner, M. Kranjec, J. Lavrin, Fr. Levec, Fr. Ks. Meško, Fr. Miklošič, A. Novačan, Iv. Prijatelj, Iv. Zorman idr. Vse novo pridobljeno gradivo je bilo začasno obdelano in zabeleženo na 112 listkih pomožne kartoteke, tako da je že dostopno interesentom. Ob tem in drugem tekočem delu, zlasti ob delu s številnimi obiskovalci in skupinami, sodelavca rokopisne zbirke nista mogla nadaljevati redne obdelave gradiva (katalogizacija).
Zbirka ima tudi skrb nad upravljanjem in izposojo posebnih knjižnih fondov, kot so inkunabule, stari slovenski tiski, tiski iz NOV in emigrantska literatura. Sem spadajo tudi dela Sklada Borisa Kidriča, katerih fond je narasel za 709 novih enotj ker je Raziskovalna skupnost Slovenije odklonila predlog knjižnice za financiranje strokovne obdelave tega gradiva, ostaja samo deponirano, tako da je vedno teže dosegljivo morebitnim uporabnikom. Rokopisna zbirka tekoče oskrbuje stalno razstavo knjižničnih redkih tiskov in rokopisov in je sodelovala z gradivom na več razstavah, ki jih je priredila NUK ali drugi prireditelji.
Po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije se je nadaljevala priprava kataloga knjižničnih rokopisnih fondov. Izdelan je bil rokopis in dokončan natis prvega snopiča kataloga z gradivom signatur Ms 700 do Ms 999, medtem ko je rokopis drugega snopiča z gradivom signatur Ms 1 do Ms 99 še v tiskarni. Natis kataloga je omogočila Kulturna skupnost Slovenije. Konec leta 1975 je bila z Raziskovalno skupnostjo Slovenije podpisana pogodba za pripravo nadaljnih snopičev kataloga, ki bodo obsegali gradivo s signaturami Ms 100 do Ms 699.
Glasbena zbirka (vodja mr. Ivan Klemenčič) je prejela v obdelavo 397 glasbenih tiskov in 952 gramofonskih plošč in kaset. Inventariziranih je bilo 437 muzika-lij (tiskov, rokopisov) in 840 gramofonskih plošč, skupaj 1.277 kosov glasbenega gradiva. Med rokopisnimi glasbenimi pridobitvami so dela M. Bravničarja, J. N. Kocka, V. Parme, L. M. Škerjanca in F.S. Vilharja, večja količina muzikalij pa je bila pridobljena z zapuščino M. Srpek-Farelli in z delom zbirke V. Bohinca. Katalogiziranih je bilo 1.197 muzikalij in 477 kosov glasbenih rokopisov, skupaj 1.674 kosov.
Izdelanih je bilo za abecedni imenski katalog in za geslovni katalog zbirke 2.503 katalognih listkov in opravljenih 1.111 dodatnih vpisov v že obstoječe kartoteke. Tudi pri katalogiziranju muzikal ij so bili vpeljani novi mednarodni standardi za opis publikacij (ISBD). Redno je bila oskrbovana čitalnica in njeni obiskovalci.
V sodelovanju z Beethovnovim arhivom v Bonnu je bila zaključena raziskava o prepisu partiture Beethovnove 6.simfonije z njegovimi lastnoročnimi popravki, ki ga hrani glasbena zbirka. Na prošnjo redakciji mednarodnega leksikona glasbenih virov RISM je bilo dopolnjeno pred leti oddano gradivo o glasbenih rokopisih v NUK
še s popisom prej neupoštevanih rokopisov NUK in drugih znanih nahajališč glasbenih rokopisov po Sloveniji. Podpisanih je bilo 6 zvezkov zbirk s 44 enotami in 181 kosom glasbenih rokopisov do 1800.
Konec januarja je začela redno poslovati Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo BIMC (vodja Božidar Kantušer), ki se je vključila v NUK sredi leta 1974. Za spremljanje njenega delovanja je bil med letom ustanovljen poseben strokovni svet iz vrst slovenskih glasbenih strokovnjakov, ki se je sestal na prvi seji. Delovanje te delovne enote, ki je nameščena v Mekinjah, financira Raziskovalna skupnost Slovenije.
V prvem letu poslovanja je bilo pridobljenih in inventariziranih 969 glasbenih partitur, in sicer 540 iz Jugoslavije in 492 iz tujine. Pri obdelavi gradiva je bilo izdelanih 193 matric in 3.738 novih INDOK kartic, ki so bile vložene v 8 specialnih katalogov; za naročnike je bilo deponiranih 32.000 listkov. Redno je bila vzdrževana čitalnica in oskrbovani njeni obiskovalci ter vodena korespondenca z domačimi in tujimi interesenti. Za uspešno delovanje so bili navezani stiki z društvi skladateljev v Sloveniji in na Hrvaškem, z inštitutom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z domačimi in tujimi glasbeniki in interesenti za sodobno glasbo na glasbenih festivalih v Opariji, Radencih in Zagrebu ter z glasbenimi inštitucijami v ZDA. Vzdrževana je bila stalna zveza s centrom BIMC v Parizu. Publicirani so bili informativni prispevki o delovanju BIMC v jugoslovanskih strokovnih časnikih, v dnevnem časopis{u, na radiu in televiziji.
V kartografski in slikovni zbirk? (v.d. vodje Metka Avsenak) obsega novo pridobljeno gradivo 3.008 inventarnih številk s 4.518 kosi. Katalogiziranih in klasi— ficiranih je bilo 7.022 kosov, od tega 169 zemljevidov, 38 atlasov, 3.550 razglednic, 686 grafik, 115 portretov, 2.449 lepakov in 15 osmrtnic. Izdelanih je bilo 5.664 katalognih listkov in vloženih v kataloge 4.485 listkov. Posebno dopolnitev fondov predstavlja pridobitev večjega števila jugoslovanskih specialk in komplet osnovne geodetske državne karte. Poleg novo dotekajočega gradiva je bil predvsem sistematično obdelan fond kartografskega gradiva iz 16. in 17. stoletja. Izdelana je bila študija o razvoju kartografije do 17. stoletja in pri tem posebej obdelani primerki iz NUK. Zbirka je sodelovala pri natisu starejšega kartografskega gradiva in na številnih razstavah izven knjižnice. Redno je potekalo delo z obiskovalci zbirke.
Francoska zbirka (vodja Jožica Pirc) je pridobila in inventarizirala 264 novih knjig oz. letnikov periodik, pri čemer je bilo v tekočo evidenco slednjih vpisanih 310 kosov. Katalogiziranih je bilo 247 enot ter izdelani in vloženi v specialne kataloge (matični, abecedni imenski, stvarni, lokalni, centralni) 1.304 katalogni listki. Pripravljen je bil seznam desiderat. Redno je bila oskrbovana specialna čitalnica in njeni obiskovalci.
4.	Tehnične službe
V tehničnem oddelku (vodja Metka Zadel) je potekalo tehnično delo v zvezi z dotokom knjižnega fonda NUK in z listki centralne katalogizacije slovenskih tiskov. Signiranih, opremljenih in oddanih v skladišča je bilo 18.233 volumnov. Ka-talogni listki so bili opremljeni z 39.500 dodatnimi vpisi in popravki. Natipkanih je bilo 11.964 matric in razmnoženih 560.384 kartotečnih listkov centralne katalogizacije. Za 209 naročnikov na listke centralne katalogizacije, ki so skupno naročeni na T. 378 setov (set B=103, set A=137, set Š=139), je bilo pripravljenih 20 pošiljk, v katerih je bilo skupno 371.618 listkov. Za kataloge NUK je bilo oddanih 37.320 listkov, za BIMC pa 99.000 listkov. Vodena je bila kartoteka naročnikov ter letni AIK in UDK katalog za fond centralne katalogizacije slovenskih tiskov.
V knjigoveznici (vodja Peter Staut) je bilo na novo vezanih (polusnje, pol-platno, kartonirano, broširano) 3.126 knjig in časnikov ter popravljenih, prevezenih in restavriranih 675 knjig, skupno 3.801 obdelan kos. Poleg tega so bili izdelani 3.004 ščitniki in mape, 1.445 blokov, fantomov, pregradnih kartonov in podložkov, 1.276 vlepljenih ovitkov v knjige in kaširanih slik, natisnjenih 715 lepakov, izdelanih 77 škatel ter narezanih 520.000 in luknjanih 302.003 kartotečnih listkov.
Fotografska delavnica je izdelala 1.263 mikrofilmskih posnetkov in 1 .016 foto grafskTFTpo več av, in sicer skoraj vse za zunanje naročnike doma in po svetu.
Na kseroksu je bilo za potrebe knjižnice in predvsem za zunanje naročnike doma in po svetu izdelanih 269.393 posnetkov. Časnikov še vedno ni bilo mogoče posnemati, ker se na kseroksu preveč uničujejo, prošnji knjižnice za nabavo posebne aparature za reproduciranje gradiva iz časnikov pa Raziskovalna skupnost Slovenije v letu 1975 ni ugodila.
- n -
C.	ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1.	Obisk, izposoja, informacije
Osnovna dejavnost poteka v oddelku za delo z obiskovalci (vodja Radojka Vrančič), v okviru katerega delujejo informacijska služba z izposojo na dom in medknjižnično izposojo, centralni katalog, velika čitalnica, posebna čitalnica in skladišče. V letu 1975 je bilo med‘Obiskovalce knjižnice vpisanih 3.898 študentov in 632 drugih interesentov, skupaj 4.530; posamični domači in tuji obiskovalci posebne čitalnice in čitalnic posebnih zbirk med njimi niso v celoti zajeti. V okviru oddelka je bilo opravljeno naslednje delo (v oklepaju podatek za leto 1974; skupni obseg dela z obiskovalci v vseh oddelkih knjižnice kaže priloga IV);
Obisk:
velika čitalnica	84.245	(81.898 )
posebna čitalnica	884	( 911 )
izposoja na dom	55.289	(47.408 )
informacije in medknjižnična izposoja	3.752	( 3.842 )
skupno	144.170	(134.064)
Izposoja:		
velika čitalnica	26.582	( 33.531 )
posebna čitalnica	7.219	( 5.829 )
na dom	19.662	(14.494 )
medknjižnično	766	( 775 )
skupno	54.229	(54.629 )
Informacije:		
osebne	4.484	( 4.373 )
telefonske	2.359	( 1.784 )
pismene	90	( 100)
skupno	6.933	( 6.257 )
Medknjižnična izposoja je potekala s 243 knjižnicami (lani 178), in sicer z vsemi večjimi slovenskimi ( 83 ) in jugoslovanskimi (44 ) knjižnicami in z 116 velikimi tujimi knjižnicami (gl. prilogo Vj lani 85). Za izposojo je bilo poslanih 53 naročilnic slovenskim, 67 jugoslovanskim in 313 tujim knjižnicam, skupno 433 poslanih naročilnic (lani 398) in dobljenih 297 pozitivnih rešitev (69 %), medtem ko je bilo 136 naročilnic zavrnjenih ali je ostalo neodgovorjenih. Za medknjižnično izpo-
sojo smo prejeli 773 naročilnic iz slovenskih, 188 iz jugoslovanskih in 213 iz tujih knjižnic, skupaj 1 .174 prejetih naročilnic (lani 1 .080), od katerih smo v 953 primerih (81 %) naročilu ustregli, v 221 primerih pa naročila ni bilo mogoče realizi-rati-T pri tem je bilo izposojenih 766 knjig oziroma poslanih 3.392 kseroksnih in 603 fotografskih reprodukcij.
Sodelavci oddelka so v sodelovanju z drugimi oddelki skrbeli za uvajanje študentov v uporabo knjižničnega gradiva in njenih dokumentacijsko-informacijskih katalogov ali preko dnevnih delovnih kontaktov ali v obliki posebej organiziranih vodstev (13 skupin z 340 udeleženci). Poleg tega so z drugimi delavci v knjižnici prevzemali vodstvo skupin, ki prihajajo na strokovni ogled knjižnice in njene stalne razstave (80 skupin z ok. 2.100 udeleženci) in sodelovali pri postavitvi knjižničnih razstav.
Ker je dejavnost centralnega kataloga prikazana na drugem mestu (g. B,2), sledijo podatki o dejavnosti skladišč (vodja Rudi Čepon). Skladišča so na novo prevzela in uvrstila v svoje fonde 16.915 kosov, od tega 13.631 enot redne postavitve,
1.992 arhivskih izvodov, 509 duplikatov in 853 šolskih, visokošolskih in društvenih spisov. V zvezi z uporabo gradiva so skladišča prejela 24.890 naročilnic, na osnovi katerih je bilo izdanih 26.495 knjig, medtem ko je bilo 4.444 naročilnic vrnjenih, ali zaradi napačnih podatkov ali zaradi tega, ker je bilo zahtevano gradivo že izposojeno; vloženih je bilo 27.747 vrnjenih knjig.
Poleg tega so sodelavci skladišč opremili s policami del skladiščnega depoja v Mekinjah in začeli vanj seliti fond arhivskih izvodov iz glavnih knjižničnih skladišč. Pri tem je bilo opravljenih 44 voženj in preseljenih 330.000 kosov arhivskih izvodov od skupnega fonda 380.000 kosov; pri delu so pomagali sodelavci abecednega imenskega kataloga in uprave. Z izselitvijo fonda arhivskih izvodov je nastala možnost, da se izpraznjene police napolnijo s fondom redne postavitve knjig, ki je bil doslej razmeščen po tleh med knjižnimi stojali. Pri tem se je pokazala potreba po prestavitvi okrog 150.000 kosov knjig redne postavitve; doslej je bilo prestavljenih 40.000 kosov. Ob selitvi arhivskih izvodov in prestavljanju redne postavitve je bila opravljena tudi revizija tega dela knjižnih fondov.
2.	Matična dejavnost
NUK je republiška matična knjižnica za SR Slovenijo in opravlja to svojo funkcijo preko oddelka za pospeševanje knjižničarstva oziroma matične službe (vodja Ančka Korže-Strajnar). Pogodbeno je del matičnih nalog prenesenih na Centralno tehniško knjižnico v Ljubljani za področje tehniških strokovnih knjižnic in na Pionirsko knjižnico v Ljubljani za področje mladinskih in šolskih knjižnic. Med številnimi opravili NUK na tem področju navajamo samo najvažnejše.
Sistematično je bila nudena inštruktorska pomoč vsej mreži splošnoizobraževalnih knjižnic v SR Sloveniji. Pri tem je bilo opravljenih 22 obiskov v občinskih matičnih in drugih splošnoizobraževalnih knjižnicah, 94 individualnih strokovnih razgovorov oziroma posvetov s knjižničarji, 9 razgovorov s predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, 36 drugih obiskov informativnega značaja in nudenih 125 ur strokovne pomoči pri preurejanju občinskih matičnih knjižnic v Sežani in v Ribnici. Obsežnejše je bilo sodelovanje pri dograditvi prostorov za matični knjižnici v Ribnici in Metliki. Zaključena je akcija za reorganizacijo splošnoizobraževalne knjižnične mreže, v kateri je bilo sodobno preurejenih 57 občinskih knjižnic; brez po-
klicnega kadra delajo samo še knjižnice v 6 občinah. S tem je zaključen tudi osnovni vpis v razvid knjižnic, ki ga določa veljavni zakon o knjižnicah in se beležijo samo dopolnitve in spremembe. Pripravljene so bile smernice za nadaljnji petletni razvoj splošnoizobraževalnih knjižnic in organizirano širše posvetovanje o tem vprašanju z vodji matičnih knjižnic. V teku so priprave za izdelavo programskih zasnov in idejnega načrta za gradnjo t.i. III. tipa splošnoizobraževalnih knjižnic (financira Kulturna skupnost Slovenije).
Inšfruktorska in svetovalska pomoč univerznim in drugim specialnim knjižnicam je obsegala 4 obiske v univerznih in 2 obiska v drugih specialnih knjižnicah, 51 obiskov iz univerznih in specialnih knjižnic ter 21 drugih obiskov informativnega značaja. Organiziranih je bilo 6 sestankov komisije za univerzne knjižnice, na katerih je bilo obravnavano uvajanje uporabnikov v knjižnice, zakon o visokem šolstvu, samoupravni sporazum o strokovnih kvalifikacijah, nabavna politika, struktura delavcev v univerznih knjižnicah, petletni razvojni načrt, normativi za delo, statut univerze v Ljubljani ipd. Izdelan je bil program za uvajanje uporabnikov univerznih knjižnic in poslan vsem visokim šolam ter osnutek poslovnika za univerzne knjižnice in poslan v razpravo. Zbirano je bilo gradivo za analizo poslovanja univerznih knjižnic glede na finančna sredstva in nabavb knjižnega gradiva.
Spremljane je bilo gibanje osebnih dohodkov na področju slovenskega knjižničarstva, pripravljeni 2 analizi o uresničevanju samoupravnih sporazumov o oblikovanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, tekoče dajana navodila za izvajanje teh sporazumov ter informacije in nasveti glede gibanja osebnih dohodkov in pomoč pri izdelavi samoupravnih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov.
No področju strokovnega izobraževanja je bilo organiziranih 14 seminarjev za uvedbo novih mednarodnih standardov za opis publikacij ISBD (Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Nova Gorica, Kopery skupaj 395 udeležencev, 225 ur predavanj), 1 seminar o uporabi sekundarnih publikacij s področja medicine (8 udeležencev), 2 splošna tritedenska knjižničarska tečaja (43 udeležencev, 141 ur predavanj,
13 ur strokovnih ogledov), 10 dnevni tečaj za pripravo na strokovne izpite (31 udeležencev, 74 ur predavanj, 2 strokovna ogleda) in dvakratno opravljanje strokovnih izpitov (junij, december). Izdelan je bil spremenjen program letnega knjižničarskega tečaja.
Organizirane so bile 3 seje strokovnega kolegija, ki je obravnaval delovni načrt matične službe za leto 1975, šolanje knjižničarskih strokovnih kadrov in program razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic 1976-1980. Izdelan je bil predlog za razporeditev dela med posameznimi profili strokovnih delavcev. Urejen je bil katalog biliotekarske dokumentacije po biltenu Bibliotekarskih novosti (Novi Sad). Izdani sta bili 2 številki Obvestil in mednarodni standardi za javne knjižnice. Tekoče je vodena kartoteka in zbirani podatki o delovanju 205 splošnoizobraževalnih in 71 visokošolskih knjižnicah ter pri tem zasledovanih 20 časnikov in uvrščenih v dokumentacijo novih 315 enot. Izdelana je bila statistična analiza o poslovanju obeh tipov knjižnic v letu 1974. Opravljeno je bilo vse administrativno delo v zvezi z matično dejavnostjo in centalno katalogizacijo slovenskih tiskov.
3.	Razstave in publikacije
Knjižnica je priredila naslednje razstave:
- Stalna razstava pomembnejših rokopisov in slovenskih knjig. Odprta vse leto. Oskrbujeta Janez Logar in Marijan Ozvald.
- Prežihov Voranc. (Ob 25-letnici smrti.) Odprta ob Prešernovem dnevu, februar 1975. Pripravila Jaro Dolar in Radojka Vrančič.
r Dr. France Kidrič. (Ob 25-letnici smrti.) Odprta aprila 1975, Prešernova dvorana SAZU. V sodelovanju z inštitutom za literature SAZU. Pripravila dr. France Bernik in Radojka Vrančič.
- Mladinski revolucionarni tisk. Odprta oktobra 1975, Prešernova dvorana SAZU. V sodelovanju z založbo Komunist. Pripravila Janko Liška in Jaro Dolar.
- Dr. Ivan Prijatelj. (Ob 100-letnici rojstva.) Odprta decembra 1975, Prešernova dvorana SAZU. V sodelovanju u inštitutom za literature SAZU. Pripravila dr. France Bernik in Radojka Vrančič.
- Razvojne pisave. (Ob simpoziju jugoslovanskih orientalistov.) Odprta decembra 1975. Pripravili Jaro Dolar, Vladislav Jagodic in Radojka Vrančič.
Knjižnica je s svojim gradivom (tiski, rokopisi, muzikalije, kartografsko in slikovno gradivo) sodelovala na večjem številu razstav drugih prirediteljev v Ljubljani in izven nje, npr.: o avtorjih založbe Partizanska knjiga, o slovenski pediatrični literaturi, o novejših slovenskih disertacijah in slovenskem gradivu o Mihajlu Pupinu.
Knjižnica je izdala naslednje publikacije:
- Mednarodna zveza društev bibliotekarjev: ISBD(M). Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Ljubljana 1975. XII+ 51 str. Prevedla Maks Veselko in Tatjana Banič.
- Mednarodna zveza društev bibliotekarjev: ISBD(S). Mednarodni standardni bibliografski opis serij. Ljubljana 1975. X + 47 str. Prevedla Maks Veselko in Tatjana Banič.
- Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ms 700 -Ms 999. Ljubljana 1975. 118 str. Priredil Branko Berčič.
- Objave Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, št. 80, 81/82. Ljubljana 1975. Priredil Miloš Rybar.
Obvestila republiške matične službe, št. 13, 14. Ljubljana 1975. Uredila Ančka Korže-Strajnar.
- Poročilo o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v letu 1974. Ljubljana 1975. IV + 40 str. Priredil Branko Berčič.
- Slovenska bibliografija XXV, 1971. Ljubljana 1975 . 520 str. Priredil Jože Munda s sodelovanjem Vere Čarter, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Majde Ujčič.
- Mednarodna zveza društev bibliotekarjev, sekcija za javne knjižnice: Standardi za javne knjižnice. Ljubljana 1975. I + 34 str. Prevedla Miša Sepe s sodelovanjem Bruna Hartmana in Ančke Korže-Strajnar. Uredila Ančka Korže-Strajnar.
Pripravo in natis publikacij so finančno omogočile Raziskovalna skupnost Slovenije, Izobraževalna skupnost Slovenije in Kulturna Skupnost Slovenije.
4.	Mednarodni stiki
Kot je bilo že navedeno, vzdržuje knjižnica preko zamenjave ali izposoje literature stalne zveze z večjim številom tujih knjižnic (prim. prilogi I, V).
Knjižnico so med letom obiskali naslednji tuji gostje: Frederik Kilgour iz Ohio CoIIege Library Center (ZDA), dr. Alois Hierzer iz Univerzitetne biblioteke Graz, dr. Detlef Gojowy iz Zvezne republike Nemčije, Dorlene J. Racz z univerze v VVashingtonu, Rudolf F. Benziger iz ^vice, Tordis (J^rjasaeter iz Norveške,
Knut Thulberg iz univerzitetne knjižnice Trondhein, bibliotekarji iz Združenih držav Amerike ( 29 ), udeleženci mednarodnega seminarja za tuje sloveniste ( 23 ) iz Madžarske, Nemške demokratične republike, Sovjetske zveze, Italije, Velike Britanije, Nizozemske, Združenih držav Amerike, Romunije, Poljske in Češkoslovaške ter generalni direktor UNESCO A. M. M’ Bow.
Knjižnica je član mednarodne federacije bibliotekarskih združenj (IFLA). Rednega letnega zasedanja te organizacije poleti 1975 v Oslu sta se udeležila ravnatelj knjižnice Jaro Dolar in pomočnik ravnatelja dr. Branko Berčič. Slednji je bil kot član jugoslovanske bibliotekarske delegacije jeseni 1975 na 20-dnevnem študijskem potovanju po Zvezni republiki Nemčiji.
5.	Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev
Vrsta knjižničnih sodelavcev je bila vključena v razne stalne ali občasne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov, in sicer na oddelku za knjižničarstvo Pedagoške akademije v Ljubljani, na obeh daljših in na krajšem knjižničarskem tečaju, na 14 specialnih strokovnih tečajih za uvedbo ISBD, v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske strokovne nazive. Dva sodelavca sta stalna zunanja sodelavca na pravni oziroma na filozofski fakulteti v Ljubljtini. V sodelovanju s fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo je bil pripravljen okvirni predlog za uvedbo študija bibliotekar-stva na tej fakulteti. Posamezni sodelavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot svetovalci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Nadalje sodelujejo v družbenih organih revij Knjižnica, Jezik in slovstvo in Slavistična revija in v redakciji bibliografije Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v Zagrebu.
Sodelavci knjižnice so vodje ali člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Kalanovega sklada, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti knjižnic Slovenije in Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesnih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kot so Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Ljubljane, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije.
Številni knjižnični sodelavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih del, kot prireditelji strokovnih ali leposlovnih del ter kot uredniki različnih publikacij (gl. prilogo VI).
PRILOGA I
SEZNAM TUJIH ZAMENJEVALCEV PUBLIKACIJ
ALBANIJA
Tirano:	UNSVERSITETI SHETERČR I TIRANES
AVSTRALIJA
Camberra: NATIONAL LiBRARY OF AUSTRALIA
AVSTRIJA
Graz:	SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT	GRAZ
STE1ERMARKISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GRAZ
Wien:	INSTITUT FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE	UND
ALTERTUMSKUNDE DER UNIVERSITAT WIEN OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM KOROTAN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WIEN
ARGENTINA
Buenos Aires: SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
BELGIJA
Bruxelles: BIBLIOTHEOUE ROYALE DE BELGIOUE SOCIETE DES BOLLANDISTES
Liege:	UNIVERSITE DE LIEGE
Louvain:	BIBLIOTHEOUE DES FACULTES ST. ALBERT DE LOUVAIN
BOLGARIJA
Sofia:	BOLGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE
NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I METODU UNIVERSITY LIBRARY SOFIA
BRAZILIJA
Rio de Janeiro: INSTITUTO BRAZILEIRO DE GEOGRAFIA E ESTATISTICA
CESKOSLOVASKA
Bratislava:	SLOVENSKA TECHNICKA KNIŽNICA
UNIVERZITNA KNIŽNICA BRATISLAVA USTREDNA KNIŽNICA FILOZOFICKEJ FAKULTY UNIVERZITY KOMENSKEHO
USTREDNA KNIŽNICA SLOVENSKEJ AKADČMIE	VIED
Brno:	ČESKOSLOVENSKO - SOVETSKI INSTITUT
UNIVERZITNI KNIHOVNA
Martin:	MATICA SLOVENSKA
Olomouc:	CENTRAL LIBRARY OF THE MEDICAL FACULTY	PALACKY
UNIVERS1TY
KNIHOVNA STKEDISKA FILOSOFICKE FAKULTY UNIVERSITY PALACKEHO
Praha:	ASTRONOMICKI USTAV ONDREJOV
pamatnIk nArodnIho pisemnictv! na strahove
SLOVANSKA KNIHOVNA STAtn! KNIHOVNA
USTREDNf ZEMEDELSKA A TCCHNICKA KNIHOVNA ZAKLAD N f KNIHOVNA
DANSKA
Arhus:
Kj^benhavn:
FINSKA
Helsinki:
STATSBIBLIOTEKET ARHUS INSTITUT DANOIS DES ECHANGES
YLIOPSTAN KIRJASTO
FRANCIJA
Nanterre:
Pariš:
Strasbourg:
BIBLIOTHEOUE DE DOCUMENTATION INTERNATIONALE CONTEMPORAINE
BIBLIOTHEOUE NATIONALE
CENTRE DE DOCUMENTATION SUR L'U.R.S.S. ET
LES PAYS S LA VES
LIBRAIRE HACHETTE
MUSEE DE L'HOMME
UNESCO BIBLIOTHEOUE
CONSEIL DE L'EUROPE
GRČIJA
Thessalonike: INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES
ITALIJA
Bologna:	THE JOHN HOPKINS UNIVERSITY - BOLOGNA CENTER
Firenze:	BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE
Gorizia:	BIBLIOTECA GOVERNATIVA
Orbe:	ASSOCIAZIONE EMIGRANTI SLOVENI FRIULI
Padova:	BIBLIOTECA	UNIVERSITARIA PADOVA
Roma:	BIBLIOTECA	UN IVERSITARIA ALESSANDRINA
BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA
Torino:	BIBLIOTECA	NAZIONALE UN IVERSITARIA
Trieste:	BIBLIOTECA	CIVICA
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU UNIVERSITA DEGLI STUDI Dl TRIESTE
IZRAEL
Jerusalem: THE JEVVISH NATIONAL AND UNIVERSITY LIBRARY
JUŽNOAFRIŠKA UNIJA
Pretoria:	UNIVERSITY OF SOUTH AFRICA
KANADA
Toronto:	UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY
SLOVENSKA SOLA MARIJE POMAGAJ
KITAJSKA
Peking:	NATIONAL LIBRARY OF PEKING
KUBA
Habana:	DIRECTION GENERAL DE BIBLIOTECAS
LUXEMBOURG
Luxembourg: BIBLIOTHEOUE NATIONALE LUXEMBOURG
MADŽARSKA
Budapest:	EGYETEMI KONYVTAR
MAGYAR TUDOMANYOS AKADEMIA KO N YV TARA ORSZAGOS MUSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS KOZPONT
ORSZAGOS SZ£CHI:NYI KČNYVTAR Debrecen:	EGYETEMI KONYVTAR KOSSUTH LAYOS
NEMČIJA
NDR	Berlin:	DEUTSCHE AKADEMIE DER WISSENSCHAFTEN
DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK
Leipzig:	DEUTSCHE BUCHEREI
KARL MARX UNIVERSITAT
Rostock:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ROSTOCK
ZRN	Berlin:	DEUTSCHE AKADEMIE DER VVISSENSCHAFTEN ZU BERLIN
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAT ZU BERLIN
Bonn-Bad Godesberg: DEUTSHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT
INTER NATIONES
Erlongen-NUrnberg:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK ER LANGE N-N URN BERG
Frankfurt am Main:	DEUTSCHE BIBLIOTHEK
DIE SENCKENBERGISCHE NATURFORSCHENDE GESELLSCHAFT
Giessen:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK GIESSEN
Gattingen: SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT GOTTINGEN
Halle an der Saale: UNIVERSITATS-UND LANDESBIBLIOTHEK
SACHEN-ANHALT
Hamburg:	STAATS - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HAMBURG
Kiel:	SLAVISCHES SEMINAR DER NEUEN UNIVERSITAT KIEL
MUnchen:	BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK
SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERSITAT MUNCHEN SUDOSTINSTITUT
SaarbrUcken:UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SAARBRUCKEN
Stuttgart:	INSTITUT FUR AUSLANDSBEZIEHUNGEN
Tubingen:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK TUBINGEN
NIZOZEMSKA
Amsterdam:	UNIVERSITCIT VAN AMSTERDAM
Leiden:	BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT TE	LEIDEN
Utrecht:	BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT
S^Gravenhage:	KONINGLIJKE	BIBLIOTHEEK
NORVEŠKA
Oslo:	DET NORSKE VIDENSKAPS AKADEMI
UNIVERSITETSBIBLIOTEKET OSLO
Trondheim: DET KONGELIGE NORSKE VIDENSKABERS SELSKAB BIBLIOTEKET
NOVA ZELANDIJA
Weliingion: VICTORIA UN5VERSITV OF VVELLINGTON
POUSKA
Krakovv:
Lodz:
Lubli
in:
BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA KATOLICKIEGO UN!WERSYTETU LUBELSKIEGO UNIWERSYTET MARII CUR!E-SKLODOWSKIEJ
BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU IM. A. MICKIEWICZA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
BIBLIOTEKA NARODOWA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA POLSKA AKADEMIA NAUK
Wroclaw:	BIBLIOTEKA	UNIWERSYTECKA
Poznan:
Warszawa:
ROMUNIJA
Bucurestt:
BEBLIOTECA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMINE BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT
BIBLIOTCCA FACULTATII DE MEDICINA DIN BUCURESTI
SOVJETSKA ZVEZA
Alma-Ata:	CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK
KAZAHSKOJ SSSR
Kiev:	CENTRALNAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII
NAUK USSR
GOSUDARSTVENNAJA RESPUBLIKANSKAJA BIBLIOTEKA USSR UKRAINSKOE OBČESTVO DRUŽBY I KUL'TURNOJ SVJAZI
Leningrad:	BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR
NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM. GORKOGO GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA BIBLIOTEKA IM. M. E. SALTYKOVA - ŠČEDRINA
Lvov:	BIBLIOTEKA LVOVSKOGO GEOLOGIČNOGO TOVARIŠTVA
NAUČNAJA BIBLIOTEKA LVOVSKOGO GOSUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA
Moskva:
GOSUDARSTVENNAJA ORDENA LENINA - BIBLIOTEKA SSSR IM. V. I. LENINA
GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO -TEHNIČASKAJA BIBLIOTEKA SSSR
INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII I FUNDAMENTALNAJA BIBLIOTEKA PO OBŠ'ČESTVENNYM NAUKAM AKADEMII NAUK SSSR
INSTITUT SLAVJANOVEDENIJA I BALKANISTIKI NAUČNAJA BIBLIOTEKA A.M. GORKOGO VSESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURY
Vil'njus:	NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL'NJUSSKOGO
GOSUDARSTVENNOGO UNIVERSITETA
SVEDSKA
Gttteberg:	GOTCBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEKET
Lund:	UNIVERSITETSBIBLIOTE KET LUND
Uppsala:	UNIVERSITETSBIBLIOTEKET UPPSALA
ŠVICA
Basel:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BASEL
Bern:	SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK
Geneve:	BIBLIOTHEOUE DES NATIONS UNIES
BIBLIOTHEOUE PUBLIOUE ET UNIVERSITAIRE BUREAU INTERNATIONAL DU TRAVAIL
ZUrich:	BIBLIOTHEK DER EDGENOSSISCHEN HOCHSCHULE
TURČIJA
Ankara:	MILLI KUTUPHANE
VELIKA BRITANIJA
Cambridge:	UNIVERSITY LIBRARY CAMBRIDGE
London:	THE BRITISH LIBRARY
NATIONAL CENTRAL LIBRARY SCIENCE MUSEUM LIBRARY UNIVERSITY OF LONDON
Nottingham: UNIVERSITY OF NOTTINGHAM
Oxford:	BODLEIAN LIBRARY
VENEZUELA
Caracas:	UNIVERSIDAD	CENTRAL	DE	VENEZUELA
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Carolina:	DUKE UNIVERSITY LIBRARY, Durham
California: STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES, Stanford
UNIVERSITY OF CALIFORNIA LIBRARY, Los Angeles UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Berkeley
Connecticut:YALE UNIVERSI7Y LIBRARY, New Haven
Kansas:	UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARY, Lawrence
Kentucky:	UNIVERSITY OF KENTUCKY LIBRARIES, Lexington
Louisiana:	EARL K. LONG LIBRARY, LOUISIANA STATE
UNIVERSITY, New Orleans
Massachussets: HARVARD COLLEGE LIBRARY, Cambridge
Michigan:	UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor
Minnessota: UNIVERSITY OF MINNESSOTA , Minneapolis
Nev/ Yersey:LtBRARY OF PRINCETON UNIVERSITY, Princeton
New York: COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, New York THE NEW YORK PUBLIC LIBRARY, New York STUDIA SLOVENICA, New York
Ohio:	THE OHIO STATE UN!VERSITY LIBRARIES, Columbus
Pennsylvania: HILLMAN LIBRARY, UNIVERSITY OF PITTSBURGH, Pittsburgh
VVasbington: AMERICAN ASSOCIATION FOR THE ADVANCEMENT OF SCIENCE, VVashington LIBRARY OF CONGRESS, Wahington NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE, Washington UNITED STATES BOOK EXCHANGE, Washington UNIVERSITY OF WASHINGTON LIBRARIES, Seattle
VVisconsin:	THE MEMORIAL LIBRARY, UNIVERSITY OF WISCONSIN,
Madison
A.	STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Knjižnično gradivo	stanje	povečanje	stanje
1974	1975	1975
- Knjige, brošure	629.900	17.820	647.720
periodika	157.215	4.223	1 61.438
SKUPAJ	787.115	22.043	809.158
Rokopisi	2.586	40	2.626
Zemljevidi, atlasi	207
grafike	686
plakati	2.449
razglednice	3.550
portreti	115
osmrtnice	15
SKUPAJ	121.635	7.022	128.657
Muzikali je	805
gramofonske plošče	869
SKUPAJ	54.464	1.674	5	6.138
Separati isl.	6.474
drobni tiski	7.004
SKUPAJ	130.532	13.478	144.010
= SKUPAJ	1,096.332	44.257	1,140.589
Katalogi	in informacijske kartoteke (brez bibliografije do vključno 1973)
stanje	1974	2,417.310
povečanje	1975	139.760
stanje	1975	2,557.070
B,	PREGLED NOVO KLASIFICIRANEGA PRIRASTKA KNJIG
Po izvoru	Število zvezkov	%
O	8.583	79.2
N	595	5.4
Z	1 .113	10.2
D	495	4.5
St.f.	82	0.7
SKUPAJ	10.832	100.0
Po jezikih		
angleški	685	6.32
nemški	688	6.35
francoski	200	1.84
italijanski	63	0.58
romunski	58	0.53
španski	68	0.62
latinski	35	0.32
ruski	361	3.33
ukrajinski	9	0.08
poljski	41	0.37
češki	39	0.36
slovaški	48	0.44
srbohrvatski	5417	50.00
slovenski	2371	21.88
makedonski	523	4.82
bolgarski	14	0.12
albanski	67	0.61
madžarski	45	0.41
ostali	100	0.92
SKUPAJ
10.832
Po strokah
Število zvezkov
0	- splošno	803
1/2	- verstvo in filozofija	355
3	- družbene vede	2.350
5	- prirodne vede	858
6	- uporabne vede	1.399
6]+796/799	- zdravstvo, telesna kultura	429
7	- umetnost	428
80+82.0	- književna veda in jezikoslovje	690
82	- leposlovje	2.674
9	- zemljepis in zgodovina	846
skupaj	10.832
Seštevek glavnih skupin
Število zvezkov	%
1.	Humanistične vede
v celoti, od tega	5472	50.5
družbene vede in	pravo	2350
2.	Prirodne vede in
uporabne vede, od tega	2686	24.79
prirodne vede	858
uporabne vede	1828
3.	Leposlovje	2674	24.68
10.832100.00
42.9
31.9 68.05
PREGLED PERIODIČNEGA TISKA
A. Po številu naslovov
Država	časniki	revije	skupaj enot
Jugoslavija			
Slovenija	204	575	779
Zamejski Slovenci	22	20	42
Emigrantski listi	5	9	14
Srbija	454	1.107	1.561
Hrvatska	207	601	808
Bosna in Hercegovina	109	197	306
Črna Gora	21	44	.65
Makedonija	62	159	221
SKUPAJ	1.084	2.712	3.796
Tujina			
Anglija	7	60	67
Albanija	-	5	5
Avstrija	1	29	30
Belgija	-	6	6
Bolgarija	1	18	19
Brazilija	-	2	2
ČSSR	1	40	41
Danska	-	6	6
Finska	-	2	2
Francija	1	49	50
Grčija	-	1	1
Indija	-	3	3
Italija	3	43	46
Izrael	-	3	3
Japonska	-	2	2
Južna Afrika	-	1	1
Kanada	1	4	5
Kitajska	-	10	10
Koreja	-	3	3
Kuba	1	3	4
Madžarska	-	19	19
Nemčija (NDR in ZRN)	5	117	122
Nizozemska	-	12	12
Norveška	-	2	2
Poljska	1	32	33
Romunija	-	■5	5
SSSR	4	61	65
Švedska	-	2	2
Švica	-	24	24
Turčija	-	2	2
Venezuela	-	1	1
ZDA	1	65	66
OZN in druge medn.org.	-	36	36
SKUPAJ	27	667	694
Skupaj jugoslovanska in			
inozemska periodika	1.111	3.379	4.490
B.	Katalogizirane	in klasificirane periodične publikacije	
Po	izvoru	Število enot	%
O		1.568	54,20
N		505	17,45
Z		380	13,14
D		146	5,05
St.	f.	294	10,16
skupaj 2.893
100,00
Po strokah
Število enot	%
1.	Humanistične vede	v	celoti,	1.893	65,43
od tega družbene vede
in pravo	•	720	38,03
2.	Prirodne vede in
uporabne vede, od	tega	792	27,38
prirodne vede	226	28,54
uporabne vede	566	71,46
3.	Leposlovje	208	7,19
skupaj
2.893
100,00
PREGLED DELA Z OBISKOVALCI
Obisk
Oddelek za delo z obiskovalci	144.170
Oddelek za periodični tisk	3.750
Centralni katalog	1.087
Rokopisna zbirka	2.332
Glasbena zbirka	1.053
Kartografska in slikovna zbirka	854
Francoska zbirka	1.365
SKUPAJ	154.611	(144.622)
Izposoja
Oddelek za delo z obiskovalci	54.229
Oddelek za periodični tisk	8.312
Rokopisna zbirka	4.696
Glasbena zbirka	4.873
Kartografska in slikovna zbirka	31.088
Francoska zbirka	3.088
SKUPAJ	106.286	(	79.942)
Informacije
Oddelek za	delo z obiskovalci	6.933
Oddelek za	periodični tisk	3.405
Oddelek za	obdelavo slovenskih	tiskov	L 806
Stvarni katalog	542
Centralni katalog	2.157
Rokopisna zbirka	1.680
Glasbena zbirka	322
Kartografska in slikovna	zbirka	750
Francoska zbirka	482
SKUPAJ
18.077	(	17.423)
MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO
ALBANIJA
Tirana:	BIBLIOTEKA SHKENCORE E UNIVERSITETIT SHTETEROR
ANGLIJA
Boston Spa: BRITISH LIBRARY LENDING DEPARTMENT
Edinburgh:	SCHOOL OF VETER!NARY STUDIES LIBRARY
London:	ECONOMICAL AND POLITICAL SCIENCES	LIBRARY
Oxford:	ST. JOHN'S COLLEGE LIBRARY
AVSTRIJA
Graz:	STEIERM4RKJSCHE LANDESBIBLIOTHEK AM	JOANNEUM
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Innsbruck:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Klagenfurh BIBLIOTHEK DER HOCHSCHULE FUR BIIDUNGS -WISSENSCHAFTEN LANDESMUSEUM
Salzburg:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Wien:	OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK.DER TECHNISCHEN HOCHSCHULE INSTITUT FUR SLAVISCHE PHILOLOGIE BUNDESANSTALT FUR PFLANZENSCHUTZ
BELGIJA
AntwerPftn: BIBLIOTHEEK DER UNIVERSITAIRE FACULTEITEN
Bruxelles:	BIBLIOTHEOUE ROYALE
BIBLIOTHEOUE DU CONSERVATOIRE
Louvain:	BIBLIOTHEOUE DE L'UNIVERSITE
CSSR
Bratislava:
Brno:
UNIVERSITNA KNIŽNICA
USTREDNA KNIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED SLOVENSKE NARODNE MUZEUM UNIVERSITNI KNIHOVNA
Olomouc:	STATNI VČDECKA KNIHOVNA
Praha:	SLOVANSKA KNIHOVNA
UNIVERSITNf KNIHOVNA STATNI TECHNICKA KNIHOVNA NARODNI MUZEUM
DANSKA
K^benhavn: BIBLIOTEKERNES OPLYSNINGSKONTOR Odense:	UNIVERSITETSBIBLIOTEK
FINSKA
Helsinki:	UNIVERSITY LIBRARY
Turku:	UNIVERSITY LIBRARY
FRANCIJA
Aix-en-Provence:
BIBLIOTHEOUE INTERUNIVERSITAIRE
Angers:	BIBLIOTHEOUE	MUNICIPALE
Bordeaux:	BIBLIOTHEOUE	INTERUNIVERSITAIRE
BIBLIOTHEOUE MUNICIPALE
Pariš:	BIBLIOTHEOUE	NATIONALE
BIBLIOTHEOUE DE LA SORBONNE
Strasbourg: BIBLIOTHEOUE NATIONALE ET UNIVERSITAIRE
Versailles:	SECRETARIAT D'ETAT AUX UNIVERSITES -
SERVICE D ES PRETS
ITALIJA
Firenze:	BIBLIOTECA	NAZIONALE CENTRALE
Gorizia:	BIBLIOTECA	STATALE ISONTINA
Padova:	BIBLIOTECA	UNIVERSITARIA
Roma:	BIBLIOTECA	NAZIONALE
BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA DEUTSCHES HISTORISCHES INSTITUT
Trieste:	BIBLIOTECA	C IVICA
Udine:	BIBLIOTECA	COMMUNALE
Venezia:	BIBLIOTECA	G. CINI
Verona:
BIBLIOTECA CIVICA
JAPONSKA
Tokyo:	JAPON INFORMATION CENTER OF SCIENCES
AND TECHNOLOGY
KANADA
Antigonish:	UNIVERSITY LIBRARY
Toronto:	UNIVERSITY LIBRARY
MADŽARSKA
Budapest:	ORSZAGOS SZ£CH£NYI KONYVTAr
MAGYAR TUDOMANYOS AKADČMIA KONYVTAR
NEMČIJA - ZRN
Aachen:	BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN HOCHSCHULE
Augsburg:	S TA ATS - UND STADTBIBLIOTHEK
Berlin:	STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAT
Bochum:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
-Bonn:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Braunschwe?g: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN
	UNIVERSITAT
Darmstadt:	HESSISCHE LANDES - UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK
Dortmund:	STADT - UND LANDESBIBLIOTHEK
DUsseldorf:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
EIchstdtt:	STAATS - UND SEMINARBIBLIOTHEK
Erlangen:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Essen:	STADTBIBLIOTHEK
Frankfurt:	STADT - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
	SENCKENBERGISCHE BIBLIOTHEK
	MUSIKVVISSENSCHAFTLICHES INSTITUT
Freiburg i.	Br.: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Giessen:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
GOttingen:	NIEDERSACHSISCHE STAATS - UND UNIVERSITATS-
	BIBLIOTHEK
Hamburg:	STAATS - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Hannover:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK D ER TECHNISCHEN
UNIVERSITAT
niedersAchsische LANDESBIBLIOTHEK STADTBIBLIOTHEK
Heidelberg: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Kiel:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEK DES INSTITUTS FOR VVELTVVIRTSCHAFT
Konstanz:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Mainz:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Munchen:	BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK stAdtische BIBLIOTHEKEN
NUmberg:	STADTBIBLIOTHEK
Regensburg: STAATLICHE BIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Stuttgart':	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HOHENHEIM VVURTTEMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK
Trler:	STADTBIBLIOTHEK
Tubingen:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Weinheim:	STADTBIBLIOTHEK
WUrzburg:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
NEMČIJA - NDR
Berlin:	DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Halle:	UNIVERSITATS - UND LANDESBIBLIOTHEK
Leipzig:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
NIZOZEMSKA
Amsterdam: UNIVERSITEITS - BIBLIOTHEEK
NORVEŠKA
Trondheim:	UNIVERSITY LIBRARY
NOVA ZELANDIJA
VVelllngton: UNIVERSITY LIBRARY
POUSKA
Lublin:	BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
Warszawa:	BIBLIOTEKA NARODOWA
Wroclaw:	BIBLIOTEKA GLČWNA POLITECHNIKI
SSSR
Leningrad:	BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR
Moskva:	GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM. LENINA
VSESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURI
Vilnius:	CENTRALNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK
ŠPANIJA
Madrid:	CONSEJO SUPERIOR DE INVESTIGACIONES
CIENTIFICAS
ŠVICA
Basel:	UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Bern:	SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK
USA
Danville:	CENTRE	COLLEGE	LIBRARY
. .«■- ■ 1
New Brunswick:	RUTGERS	UNIVERSITY	LIBRARY
BIBLIOGRAFIJE SODELAVCEV ZA LETO 1975
BAJEC Jože
- Bibliografija Anne P. Krasne.-Slovenski koledar 22/1975, str. 270-277.
- Ksaver Meško v drugih jezikih.-Književni glasnik Mohorjeve družbe 15/1975, str.11-17.
BERČIČ Branko
- Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Ms 700-Ms 999. Ljubljana 1975, 118 str.
- Loški razgledi, XXII. Škofja Loka 1975. (Uredil.)
- Medsebojno povezovanje, neposredna naloga v sedanjem razvoju slovenskega knjižničarstva.-Obvestila republiške matične knjižnice 1975, št. 14, str. 1-9.
- Die Nachkriegsentwicklung des Bibliothekswesens in Slowenien.-Biblos 24/1975, str. 174-183.
- Povojnih trideset let knjižničarstva v Sloveniji.-Knjižnica 19/1975,str. 1-10.
- Trideset let knjižničarstva v Sloveniji po osvoboditvi.-Strokovno posvetovanje in XXII. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Portorož
15.-17.X. 1975. 12 str. (Referat.)
DOLAR Jaro
- Dr. Dušan Kermavner. - Knjižnica 19/1975, str. 125-126.
- Dvesto let Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubi jani. - Knjiga 23/1975, str. 82-87.
- Nekatera vprašanja o šolanju strokovnih kadrov.-Strokovno posvetovanje
in XXII. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Portorož 15.-17.X. 1975. 9 str. (Referat.)
- Sociološki vidiki bibliotekarskega dela.-Knjižnica 19/1975, str.39-47.
- Von der StOnde - zur Nationalbibliothek.-Biblos 24/1975, str. 184-190.
KLEMENČIČ Ivan
- Beethovnova "šesta". Nove ugotovitve o prepisu 6.simfonije.-Delo XVII/1975, št. 261, str. 22.
- O Kogojevem glasbenem izrazu.-Oddaja na III. programu RTV Ljubljana 13. 111.1975.
- Slovar slovenskega knjižnega jezika, II. Ljubljana 1975. (Prispeval glasbeno terminologijo.)
KORŽE-STRAJNAR Ančka
- Allgemeine Offentliche Bibliotheken in Slov/enien.-Biblos 24/1975, str. 300-310.
- Obvestila republiške matične knjižnice, št. 13,14. Ljubljana 1975.
(Uredila.)
- Srednjeročni program usmeritve splošnoizobraževalnih knjižnic Slovenije 1976-1980.-Strakovno posvetovanje in XXII. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Portorož 15.-17.X. 1975. 10 str. (Referat.)
- Srednjeročni sanacijski program razvoja splošnoizobraževalne mreže knjižnic 1971-1975 in načrtovanje do leta 1980.-Obvestila republiške matične knjižnice 1975, št. 14, Ljubljana, str. 10-24.
- Standardi za javne knjižnice. Ljubljana 1975. (Uredila.)
- Statistika o delu javnih knjižnic v letu 1975.-Knjižnica 19/1975, str.191-198.
LOGAR Janez
- Die Bibliographie in Slowenien . — Biblos 24/1975, str. 191-200.
MUNDA Jože
- Bibliografija Cankarjeve založbe 1945-1974 in Slovenskega knjižnega zavoda 1945-1956. Ljubljana 1975. 370 str.
- Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije. III. Julij 1970-decem-ber 1974. Ljubljana 1975. 126 str.
- Bunin pri nas.-l. A. Bunin: Gramatika ljubezni. Ljubljana 1975, str.364-365.
- Dela in prevodi (Josipa Vidmarja). Odlomek iz bibliografije.- Josip Vidmar. Ljubljana 1975, str.259-281. (Redakcija.)
- Deledda pr? nas.-G.Deledda, Elias Portolu. Ljubljana 1975, str.365-366.
- Hemingway pri nas.-E. Hemingway: Komu zvoni. Ljubljana 1975, str. 613-617.
- Ivan Cankar: Zbrano delo, 29. knjiga. Pisma IV. Ljubljana 1974 (1975).
535 str. (Uredil in napisal opombe.)
- Jimenez pri nas.-J.R. Jimenez: Izbrane pesmi. Ljubljana 1975, str. 201.
- Slovenska bibliografi ja.-Naši razgledi 24/1975, str.428+419.
- Slovenska bibliografija XXV,1971. Ljubljana 1975 . 520 str. (Priredil s sodelovanjem Vere Čater, Bože Pleničar, Ančke Posavec in Majde Ujčič.)
- Slovenska bibliografija v letu 1974.-Knjižnica 19/1975, str. 130-136.
PACHEINER Vlasta
- Literatura s področja bibliotekarstva v NUK in CTK v Ljubljani ter VŠK v Mariboru.-Knjižnica 19/1975, str. 137-146. (Skupaj s Slavico Ludvik in Bredo Filo.)
PLENIČAR Boža
- O pesnikih.-Sončnica na rami. (Pesmi za otroke od Frana Levstika do danes.) Ljubljana 1975,str.249-282. (Bibliografski podatki in nekatere biografije.)
POSAVEC Ančka
- Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1974. Ljubljana 1975, 437 str. (Uredila skupaj z Majdo Ujčič.)
RYBAR Miloš
- Dr.Dušan Kermavner.—Objave univerze 1974/1975, št.3/4, str.289-292.
- Dvesto let Narodne in univerzitetne knjižnice.-Mohorjev koledar 1976, str.97-100.
- Fachliehe Ausbildung der Bibliothekare in Slowenien.-Biblos 24/1975, str.201-210.
- Nove knjige v Narodni in univerzitetni knjižnici, knjižnic? oddelka za zgodovino filozofske fakultete, biblioteki SAZU, knjižnici INV in knjižnici IZDG v Ljubljani.-Zgodovinski časopis 29/1975, str. 173-205.
(Skupaj z Olgo Janša-Zorn, Natašo Stergar, Maro Mervič in Natašo Kandus.)
- Objave Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Seznam inozemskih knjig. St.80,81/82,83. Ljubljana 1975. (Uredil.)
- Poročilo nemškega učitelja o spopadu na Gračnici 12. II. 1944.-Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XIV/1974 (1975), str.271-283.
- Zgodovinske publikacije v letu 1973.-Zgodovinski časopis 28/1974 (1975), str. 419-428.
SEPE Mihaela
- Mednarodna zveza društva bibliotekarjev, sekcija za javne knjižnice: Standardi za javne knjižnice. Ljubljana 1975. I +34 str.- (Prevedla s sodelovanjem Bruna Hartmana in Ančke Korže-Strajnar.)
- Načrtovanje razvoja knjižnic univerze in visokih šol.- Strokovno posvetovanje in XXII. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Portorož
15.-17.X. 1975. 12 str. (Referat.)
- Statistika knjižnic visokih in višjih šol v letu 1974.- Knjižnica 19/1975, str. 186-190.
UJČIČ Majda
- Bibliografija znanstvenih in strokovnih objav v letu 1974. Ljubljana 1975.
437 str. (Uredila s sodelovanjem Ančke Posavec.)
- Informacija o tekoči mesečni bibliografiji.-Oddaja na Radiu Ljubljana 28.XII.1975
- Mesečna bibliografija (slovenskih knjig).-Knjiga 23/1975, št. 1-12.
- Spomladansko posvetovanje Društva bibliotekarjev Slovenije. - Knjižnica 19/1975, str. 180-181.
VESELKO Maks
- Izkušnje in nauki Pariške komune 1871. Ljubljana 1975. (Prevedel oddelek: Dokumenti P>ariške komune.)
- Mednarodna zveza društev bibliotekarjev: ISBD (M). Mednarodni standardni bibliografski opis monografskih publikacij. Ljubljana 1975. XII + 51 str. (Prevedel s sodelovanjem Tanje Banič.)
- Mednarodna zveza društev bibliotekarjev: ISBD (S). Mednarodni standardni bibliografski opis serij. Ljubljana 1975. X + 47 str. (Prevedel s sodelovanjem Tanje Banič).
- Nekaj misli ob uvajanju univerzalne bibliografske kontrole pri nas.-Knjižnica 19/1975, str. 60-70.
- Univerzalna bibliografska kontrola in njeno uvajanje v jugoslovanskih knjižnicah.-Strokovno posvetovanje in XXII. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije, Portorož 15.-17.X. 1975. 11 str. (Referat.)
A. Organizacija in upravljanje knjižnice
1. Splošni podatki
2. Samoupravljanje
3. Kadrovski položaj
4. Finančni položaj
B. Notranje poslovanje knjižnice
1. Dotok knjižničnega gradiva
2. Obdelava knjižnega gradiva
3. Obdelava specialnega knjižničnega gradiva
4. Tehnične službe
C. Zunanje poslovanje knjižnice
1 . Obisk, izposoja, informacije
2. Matična dejavnost
3. Razstave in publikacije
4. Mednarodni stiki
5. Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev Priloge:
I. Seznam tujih zamenjevalcev publikacij
II.	A. Stanje fondov
B. Pregled novo klasificiranega prirastka knjig
III. Pregled periodičnega tiska
IV. Pregled dela z obiskovalci
V. Medknjižnična izposoja s tujino VI. Bibliografija sodelavcev
NOR0DNP IN uNIVE9ZITETNf! KNJIŽNICO
II 470 4841975
920081463	COBISS