1 leto XII. | Štev. 1?	TELEFON: UREDNIŠTVA 25.67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, torek 24. januarja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman ▼ upravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din	Cena din 1-—
Katalonska tragedija na višku
Nacionalistične čete se vedno bolj bližajo Barceloni in obstreljujejo že predmestla — Strahoviti letalski napadi noč in dan — Položaj v Barceloni obupen — V Franciji se pripravljajo na sprejem umikajočih se republikanskih čet
PARIZ, 24. januarja. Po poročilih iz Španije se bije na katalonskem bojišču odločilni boj za usodo Barcelone, kateri se čete generala Franca vedno bolj približujejo. Sedaj obstreljujejo nacionalistični topovi že zunanja barcelonska predmestja. Napad je v teku z vseh strani, razen s severnovzhodne, kjer ima mesto še prosto zvezo s Francijo. Na obalni strani so bile čete generala Ya-sue že včeraj oddaljene od Barcelone samo še 20 km, ta razdalja pa se stalno krči. Prav tako so napredovale včeraj na razdaljo 20 km tudi čete generala Garcie Vallina na severnovzhodni strani. Igualada, ki je bila zavzeta v nedeljo zjutraj po 24-urni siloviti bitki, je popolnoma v razvalinah. Republikanske čete se z mrzlično nagHco in naravnost z divjim obupom pripravljajo na boj v zadnjih postojankah okoli katalonske prestolnice. Najhujši boji se bijejo pri Vlllanue-vl, kjer skušajo republikanci za vsako ceno zaustaviti napredovanje nacionalistov. Republikance vzdržuje še zadnje upanje, da bo mogoče Barcelono braniti neposredno v predmestjih kakor Madrid. Razglašeno je obsedno stanje. Tuji konzulati, poslaništva itd. se že sele na severovzhod. Za resen uspeh obrambe je pa vedno manj pogojev in zdi se, da se katalonska tragedija bliža koncu. STALNO NAPREDOVANJE NACIONA-1 Prebivalstvo beži iz predmestij v sredo
LISTOV.
SALAMANCA, 24. januarja. Po poročilu nacionalističnega vojnega vodstva se pohod proti Barceloni nadaljuje z vso energijo. Včeraj so nacionalistične čete obkolile Manreso, kjer so bili republikanci zbrali močne oddelke, da bi zadržali nadaljnje prodiranje nacionalistov. Pričakuje se, da bodo nacionalisti brez večjih težkoč prekoračili reko Cardone-ro. Pri Manresl so nacionalistične čete zavzele včeraj sledeče kraje: Famollo, Castel Fullo, Pierollo, St. Mateo in Ara-bello. Pri Vlili Franci del Panades so zavzele razne važne postojanke ter vasi St. Lorenzo In Sublrat, ki ležita nekako 28 km pred Barcelono.
LERIDA, 24. jan. Avala. Posebni poročevalec DNB poroča, da so nacionalistične čete obkolile Manreso od vseh strani in je mogoče vsako uro pričakovati, da bodo mesto popolnoma zavzele. Nacionalistične čete stoje že pri reki Cardoneri.
BURGOS, 24. jan. Včeraj so Francove čete zavzele Monterell ter prišle na 22 kilometrov pred Barcelono, tik pred zadnjo republikansko obrambno črto. Ob obali so pa marokanske čete prodrle še dalie in stoje le še 19 km pred Barcelono.
SILNI LETALSKI NAPADI.
BARCELONA. 24. ian. Avala. Sinoči ob 22.30 je bil izvršen v teku dneva žs 13. nacionalistični letalski napad na Barcelono. Učinek tega napada je bil strašen. Bombe so porušile veliko število hiš. posebno palač, ki stoje levo in desno od magistrata. Uradništvo republikanske v!?de ie večinoma že pobegnilo iz Barcelone. V zadetih 24 urah so pričeli od-haiaM tudi tujo!.
BARCELONA 24. jan. Avala. Po polnoči 50 prll’ite!a nacionalistična letala
mesta. Francoska letalska družba, ki je oskrbovala letalski potniški in poštni promet med Francijo in Barcelono, je ta promet ustavila. Včeraj sta priplula v luko dva angleška rušilca, nato pa je prispela še ameriška križarka, da odpeljejo iz Bar celone angleške, odnosno ameriške državljane.
UPANJE GINEVA.
BERLIN, 24. jan. V Angliji, Franciji in
Rusiji se že pripravljajo na padec Bar' celone. Splošna sodba je, da je mesio izgubljeno. Pariški list »Ere Neuvelle« piše, da Barcelone ni več mogoče obraniti.
V	Londonu je upanje v republikanski uspeh izginilo. Po poročilu iz Moskve tudi tam ne računajo več z možnostjo obrambe Barcelone in je Stalin zato odbil republikansko prošnjo za novo pomoč.
PARIZ, 24. jan. V Franciji vlada zaradi nevarnosti padca Barcelone velika zaskrbljenost pred navalom beguncev iz Katalonije. V teku so že obsežne priprave za sprejem čet, ki se bodo umaknile čez mejo v Francijo. Republikanci bodo že takoj na meji razoroženi in odpeljani v že pripravljena taborišča.
PARIZ, 24. jan. španski zunanji minister del Vayo je prispel iz Ženeve v Pariz, kjer se je sestal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom. Govorila sta
o	pripravah za sprejem beguncev iz Barcelone v Franciji.
FRANCO ŽE IMENOVAL KOMISARJA.
BURGOS, 24. jan. Avala. General Franco je imenoval znanega velelndustrijca in predsednika upravnega sveta Hispano-Suiza d. d. za bodočega komisarja Barcelone.
Pred novo evropsko krizo
VAŽEN TEDEN V FRANCOSKEM PARLAMENTU. — V PARIZU NAPOVEDUJEJO PO ZMAGI GENERALA FRANCA TEŽKE DOGODKE.
PARIZ, 24. januarja. Ta teden bo velikega pomena za notranjo in zunanjo politiko Francije. Dovršena bo predvsem velika zunanjepolitična debata v parlamentu z govorom zunan. ministra Bon-neta ali morda tudi ministrskega predsednika Daladierja. Doslej se je pokazalo, da niti eden izmed govornikov ni zadovoljen z zunanjo politiko vlade. Sicer ni dvoma, da bo vlada dobila zaupnico, vendar bi sl želela ustvariti trdnejšo zaslombo in pripravlja pomembno resolucijo o nedeljivosti francoskega imperija. Večina poHtikov je prepričana, da bosta Italija in Nemčija povzročili po zmagi
generala Franca v Španiji veliko mednarodno politično krizo. Vsi kritiki se dvigajo proti poluradnemu razširjanju optimizma, ki zatrjuje, da zahteva Italija samo gospodarske koncesije. Italijanska kampanja proti Franciji, ki stalno narašča, naravnost ruši ta optimizem. Medtem ko se je zdela politika Nemčije še nedavno neodločena, sedaj v Parizu nihče več ne dvomi v nemško podporo italijanskih zahtev. Dokončana in pripravljajoča se potovanja nemških in italijanskih državnikov dokazujejo, da si hoče Berlin in Rim zavarovati zaledje za odločilno ofenzivo proti zahodu.
KampanjazavarnostAnglije
VAŽNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA. GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNI-
KA CHAMBERLAINA PO RADIU. —•
LONDON, 24. jan. Včeraj je bila v ministrskem predsedstvu v Downing Stree-tu deseta važna seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena izključno obrambi,
z„cva nad slavno mesto KatalonHe ter
roTno	se udeležili seje tudi zunanji minister Ha-
bo-^rdrala ramdele. Zaradi ,.f sir s 'e| Hoare> Ki , Wood,
r * m"le'v Macdonald ter državna podtajnika v zu^
rrar' ;	J.?™	fk0da	nujen, ministrstvu Cardogan In Robert
j n	>-“vi»o r*r*\ n ss m zna- --	-	-	--------
rn
POLOŽAJ V BARCELONI.
Vansittard. Ob 22.30 je spregovoril po : radiu premier Chamberlain in povabil an-
gleški narod v prostovoljsko službo dr- kodno ljudstvo.«
BROŠURE IN VPRAŠALNE POLE.
prirodno varnost. Ako hočemo biti kljub temu varni, moramo biti že v miru pripravljeni na vojno, da nas napadalec .ie najde nepripravljene. Priporočam vsakomur, da točno izpolnjuje navodila, ki bodo razdeljena med vas, kako naj se ravna v primeru vojne. Poudarjam, da je moj poziv in vaš odziv prostovoljen napor vsega naroda, pa če bi pri tem tudi žrtvovali del svoje osebne svobode. Pokazati moramo vsemu svetu, kaj zmore svo-
PERPIGNAN, -4. januar ta.Kakor poro- ^avne obrambe. Anglija mora biti sposo-f ^ reflubV^nncHi begunci, ki prihajajo bna( je dejal, da bo v primeru potrebe v jtomcijo, se je po.oznj v Brr- pripravljena na vojno. »S tem nočem ni-cav.-i f-Vcm v^rpjšitarrn dn?.va ze«o po- Uakor reCjt da je vojna blizu, kajti An-r- ’	,c uc^vlieno vsako iz- gHja prav gotovo ne bo nikogar napadla.
^	krt'!’?..	Rnrce'0-n ' tudi bre? Lahko se pa zgodi, da se bo morala ude-
e*"** ‘“ro''''. tokn in rarrsi'r'^ve. Ver j', ježiti vojne, ki jo bodo izzvali drugi, e’ ‘ / ‘m žo fr.zrv5e"a. Nndor.al’'rllfrn Sedr.nji razvoj modeme letalske tehnike
le * so popolnoma rasdejnla barcelon- je povzročil, da AngHja ni več izoliran	I vprašalno	polo, za	kakšno službo bi bil v
sko letališče, da je či3to neuporabno. I otok in se ne more več zanašati na svojo	J primeru	vojne sposoben.
Ta Chamberlainov govor je pričetek velike akcije za obrambo Anglije. Sedaj bodo neprekinjeno dva meseca predavanja o nevarnostih za civilno prebivalstvo v bodoči vojni in o obrambi proti tej nevarnosti. Razdeljenih bo 20 milijonov brošur z navodiH za vojno. Razen tega bo moral vsak Anrjlež izpolniti posebno
Kakšne uradnike potrebuje država
»Vlada ne bo prenesla nesposobnega uradnika, za svoje delo neodgovornega, proti državljanom velegosposkega, pa naj bo v nižjih instancah ali pa na najvišjih mestih: Primere neuslužnosti, nevljudnosti in nadutosti bo brezobzirno odstranila«. (Rudolf Halik, ČSR.)
Daiadierjeva linija?
Francoski ministrski predsednik postaja po svojem severnoafriškem potovanju v Tuniziji zelo popularen, zlasti pa v Sev. Afriki. Listi so že javili, da se je mnogo tuniških mater odločilo, dati svojim malčkom ime Daladier (n. pr. Daladier Tevži Bej). Zdaj predlaga tuniški list »De-peche Tunisienne«, pišoč o delu na tuniških utrdbenih linijah, da bi najjužnejši del teh utrdb dobil ime Daiadierjeva linija. Razen tega bo mestni svet v Tunisu na svoji prvi seji preimenoval eno glavnih mestnih ulic v Daladierjevo ulico.
Vzroki belgijske nevtralnosti
Belgijski minister Jaspar je imel nedavno govor, v katerem je pojasnjeval vzroke preokreta v belgijski politiki, ki je iz tesnega povojnega zavezništva s Francijo prešla v zadnjih 2 letih v nevtralnost in v dobro razmerje ne le s Francijo in Anglijo, temyeč tudi z Nemčijo. V svojem govoru' je Jaspar tenkočutno, toda dovolj očitno naznačil francoskim poslušalcem te vzroke tako-le: »Po postopnem rušenju versajske pogodbe je Belgija čakala na reakcijo — toda ta ni prišla. (Mislil je tu posebno na 7. marec 1936. — okupacija Porenja). Zato smo se odločili, da se vrnemo k politiki nevtralnosti, nevtralnosti iz leta 1914.«
Francija se ne bo bojevala za nikogar
Glavni tajnik republikansko-socialisti-čne stranke, bivši minister prof. Dčat je objavil v »Pariš Soir« članek z naslovom »Naravno reagiranje Francozov«, v katerem analizira odnos povprečnega Francoza do nekdanjega češko-slovaškega vprašanja in Monakovega. V francoskem ljudstvu, pravi Deat, so korenine globoke modrosti, ki je odklonila veliko pustolovščino v lanskem septembru. Zlasti francoskim kmetom ni bilo potrebno točno vedeti, kako je sestavljena češkoslovaška, kako je nastala po vojni, niti kje so njene meje, da bi pogodili, da ta država, sestoječa iz toliko narodnosti, ne more imeti zgodovinske upravičenosti kakor Francija. Francozi tudi niso smatrali za pretirano, če je prebivalstvo nemškega jezika in kulture hrepenelo po priključitvi k nemški državi, predvsem pa se jim je zdelo absurdno, da bi Francija pognala svoje žive sile v vojno z negotovim koncem, toda z gotovima dvema ali tremi milijoni trupel. Marcel Deat pravi dalje: široki francoski sloji, ki so odklonili vojno za Čehe, ne bodo sprejeli tudi vojne za Poljake, niti za Romune ali celo za sovjetsko Rusijo. Francozi so pripravljeni braniti samo integralnost svojega imperija.
Protižldovski izgredi v Angliji
V	skoro vseh londonskih kinematografih so predvajali minule dni kratek film, v katerem prosi canterburryjski nadškof angleško javnost za podporo židovskim beguncem. Pri predvajanju teh filmov pa je skoro povsod prišlo do demonstracij. Občinstvo je zahtevalo, da bi se nadškof brigal najprej za angleške nezaposlene, kajti na ta način pride angleški denar v angleške roke. Ponekod so zavzele demonstracije resen značaj. Občinstvo je več Židov napadlo in preteplo, tako da so jih morali nekaj poslati v bolnišnico. Osem demonstrantov je bilo aretiranih.
Maribor, 24. januarja. *
Vsakomur, ki zasleduje politični razvoj sodobnega sveta, zlasti pa preobrazbo Evrope, mora postati kmalu očito, da je Poljska država, katere položaj je v Evropi mogoče najkočljivejši. Usodnost njenega položaja izvira predvsem iz dejstva, da leži med dvema velikima državama, ki se bosta nekoč po neki zgodovinski nujnosti morali pogledati iz oči v oči in izčistiti svoje medsebojne odnese, pa najsi bo to na lep ali pa brutalen način. In ker dogodki ne kažejo ravno, da se boste Nemčija in Rusija pogovarjali nekoč na blag način, grozi Poljski nevarnost, da postane prizorišče medsebojnega obračunavanja dveh velikih evropskih sil. Najti v tem nezavidnem položaju neko obliko znosnega sožitja s sosedom na zapadu in s sosedom na vzhodu je bil vedno osnovni aksiom poljske zunanje politike.
Iščoč ta modus, je bila poljska mednarodna politika od vseh svojih začetkov med najmanj ustaljenimi v Evropi; vedno je nihala med nasprotji in se nagibala zdaj na to, zdaj na ono stran. Po zadnjih evropskih dogodkih pa se je je polastila naravnost nervoza. V razmeroma kratkem času se je približala in zopet oddaljila od Nemčije, Francije, Rusije... To neprestano kolebanje poljske zunanje politike je znak, da mučijo Poljsko velike skrbi glede nadaljnjega razvoja v Evropi.
Veren izraz tega nemira je tudi poljsko časopisje. V poljskih listih se neprestano pojavljajo članki, izražajoči resen strah pred bodočnostjo. Vedno pogosteje se stavlja vprašanje: »Kaj bo naprej?«
To negotovost najlepše označuje članek enega izmed vodilnih poljskih publicistov Z. Litzinjskega, ki pravi: »V knjigi »Mein Kampf« je napisal Hitler, da Nemci nikakor ne morejo dopustiti, "da bi se ob njihovem vzhodnem boku razvijija kakršna koli vojaška sila. Nobenega dvoma ni, da so danes v. Nemčiji ljudje, ki domnevajo, da je prišel čas, ko bo treba vojaško moč Poljske zlomiti. Na kakšen način pa je mogoče to doseči? Izzvati spor? Staviti pogoje, ultimatum? Nemci dobro vedo, da Poljaki nikoli ne bodo ničesar dali brez vojne. Zato pomembni opazovalci evropske situacije pravijo, da sc bodo dogodki razvijali v drugačni smeri. Mnoga znamenja že kažejo, da bo skušala Nemčija oslabiti naše sile od znotraj. »Ukrajinsko vprašanje« prav lahko postane izhodišče te akcije, ki bi se razvajala okoliščinam primerno, ne da bi zahtevala trenutno rešitev.«
V nadaljnjem razpravljanju pravi član-kar, da odločilna mesta v Berlinu nihajo med dvema možnostima bodoče nemške politike. 1. Izkoristiti svobodo, ki jo je dalo Monakovo in je Nemčija ni popolnoma izrabila, da bi razširila in poglobila svoj vpliv v vzhodnoevropskih 'predelih, iz katerih se Francija in Anglija postopoma umikata, ali pa. izkoristiti dejstvo, da z vzhoda ne grozi nobena nevarnost, in skupno z Italijo pristopiti k generalni razpravi z zapadnimi velesilama.
V prvem primeru bo seveda takoj postalo aktualno poljsko-nemško vprašanje, in po najnovejših dogodkih sodeč, se Nemčija nagiba k drugi možnosti svoje politike. Na željo Italije je namreč nenadoma popustila v forsiranju vprašanja, da bi lahko krepkeje podprla Italijo v njenem sporu s Francijo. In ker vodita Italija in Nemčija v Evropi vzporedno politiko, je mogoče smatrati to nenadno popustitev Nemčije v reševanju vzhodnoevropskih vprašanj kot znak, da se je — seveda le začasno — odločil za izvajanje druge možnosti svoje politične smeri. Zaradi tega je tudi Hitlerju razmeroma lahko uspelo, pridobiti poljskega zunanjega ministra Becka zopet na svojo stran, kar bi se ne bilo zgodilo, če bi ne bil dal Becku pomirjevalnih izjav.
Kljub vsemu temu pa ostane položaj Poljske nerešen, kajti Nemčija se bo prej ali slej zopet obrnila proti vzhodu, čeprav je nemški kancelar dejal ministru Becku, da Nemčija lahko uresniči svoje načrte na vzhodu brez okrnitve Poljske, je vendarle jasno, da je nemški načrt z Ukrajino v nasprotju s to možnostjo, mfs.
Odkrite besede sira Edena
MIR JE MOGOČ SAMO, AKO POKAŽETA ANGLIJA IN FRANCIJA NEOMAJNO ODLOČNOST. — O TUJIH NAMENIH V ŠPANIJI. LONDON, 24. jan. Včeraj je imel bivši j ca nasproti republikancem 3 : 1. »Odkod angleški zunanji minister sir Anthony j je prišlo to orožje? Prav gotovo ne iz Eden v svojem volivnem okraju v Co- Španijo! Vsakdo ve, kdo je to orožje do-ventryju senzacionalen govor, v kate- | bavil in kdo ga še vedno dobavlja. To je
rem je poudaril, da je v sedanjih razmerah najboljši doprinos miru tako s strani Anglije kakor Francije, da pokažeta oba imperija neomajno odločnost, tako v Sredozemlju kakor drugje. Anglija in Francija imata v Španiji samo en edini, a bistveni interes, da ostane teritorialna integriteta Španije nedotaknjena in da ne ostane niti na najmanjšem kosu španskega ozemlja nobena tuja sila. Po mnenju najbolj vestnih strokovnjakov je razmerje materialne oboroženosti generala Fran
očita kršitev vseh dogovorov, ki so bili sklenjeni z Anglijo. Tudi vojaki rušijo s tujimi topovi španska mesta, tuji letalci bombardirajo s tujimi letali nedolžno civilno prebivalstvo na najgrozovitejši način. Ali še more kdo tajiti, da zmaga generala Franca ne bo zmaga tujcev? Zakaj grozijo Franciji, ako bi storila samo del tega, kar delajo sami že ves čas? Ali je to morda podlaga za prijateljstvo, ki naj bi vladalo med narodi?«
v	tvaunasu prepuščajo aogoaKom v tuaj-pedi vedno bolj svobodno pot.
VViedemann odhaja v Ameriko
J BERLIN, 24. jan. Havas. Kapitan Wie-jdemann, ki je znan kot prijatelj kancelar-;ja Hitlerja in ki je že imel več strogo po-j verljivih misij v Angliji, bo imenovan za generalnega konzula v San Franciscu (USA). V nemških krogih pravijo, da je to mesto kapetana Wiedemanna samo prva stopnja v njegovi najnovejši karieri, ki naj bi imela za smoter, doseči čast nem Škega veleposlanika v Washingtonu.
Novi politični obiski
NEMŠKI ZUNANJI MINISTER VON RIBBENTROP POTUJE V VARŠAVO. — ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER GROF CIANO PRIDE V BERLIN IN POJDE POZNEJE ŠE SAM V VARŠAVO.
BERLIN, 24. januarja. Nemški zunanji minister von Ribbentrop bo odpotoval 25. t. m. zvečer v Varšavo, da vrne obisk poljskemu zunanjemu ministru Becku v Nemčiji. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, ne bodo ob tej priliki sklenjene med Nemčijo in Poljsko nobene nove pogodbe in tudi stare ne bodo podaljšane, saj za to ni nobene potrebe, ker poteče nemško-poljski prijateljski pakt šele leta 1944. Obisk bo namenjen samo izmenjavi misli o mednarodnem političnem položaju, raznih nemško-poljskih zadevah in manifestaciji nemško-poljskega sodelovanja. Kmalu po vrnitvi von Ribbentropa
iz Varšave bo prišel v Berlin italijanski zunanji minister grof Ciano. Ker bo sledil sestanek Ciana in-Ribbentropa tik po Cianovem obisku v Beogradu in Ribben-tropovem v Varšavi, bosta oba voditelja zunanje politike osi Rim-Berlin lahko informirala drug drugega o teh sestankih in zavzela stališče do raznih problemov vzhodne in južnovzhodne Evrope. Senzacij tudi ta sestanek ne bo ustvaril, ker bo v glavnem le posvetovalnega značaja. Glavni predmet sestanka pa bo sredozemsko vprašanje. Meseca februarja bo grof Ciano obiskal Varšavo.
Strah pred teroristi v Angliji
POVEČANJE STRAŽ PRI JAVNIH ZGRADBAH. — STRAŽENJE POLITIKOV. ZAPLENITEV DVEH TON RAZSTRELIV.
LONDON, 24. jan. Nevarnost terorističnih atentatov v Angliji in Irski še m minila in policija ima polne roke dela. da zavaruje najvažnejše javne zgradbe in osebnosti, ker se zdi, da nameravajo teroristi pričeti sedaj atentate namesto na zgradbe na javne osebnosti. Policija dobiva stalno anonimna pisma o pripravljanju atentatov na posamezne osebnosti. Verjetno je, da pošiljajo ta pisma teroristi sami, da bi zmotili policijo. Vendar so bile zelo povečane straže okoli kraljevskega dvora in stanovanj raznih politikov. Tudi v Dublinu so straže po-
nika De Valero. Policija je našla na raznih krajih dve toni razstreliv, ki so bila namenjena za nove atentate. Bilo je znova aretiranih- več sumljivih oseb. Policija ima baje že sled, po kateri upa priti do vodstva irske teroristične akcije.
LONDON, 24. jan. Predsednik Severne Irske, Bates, se mudi v Londonu, kjer raziskuje zadnje teroristične atentate, ki jih je povzročila irska teroristična organizacija IRA (Irska republikanska armija).
V	Londonu so odkrili 300 revolverjev in veliko inunicije -v središču mesta. V Manchestru so aretirali dve ženski, ki so ju
množene in varujejo predvsem predsed- zalotili pri pripravljanju atentata.
Protižidovska internacionala
JUTRI ZVEČER BOSTA GOVORILA V BERLINSKI ŠPORTNI PALAČI OKROŽNI VODJA STREICHER IN ITALIJANSKI MINISTER FARINACCL
BERLIN, 24. januarja. Berlinsko okrožje nacionalno-socialistične stranke je sklicalo za sredo, 25. t. m., zvečer v Športni palači v Berlinu veliko zborovanje, na katerem bosta nastopila kot glavna govornika okrožni vodja aulius Strel-cher in italijanski minjster Farinacci. Fa-rinacci, ki je v Italiji glavni vodja antisemitizma in znan tudi kot polemik ;*-oti katoliški duhovščini, je tudi glavni bojevnik za zlitje nacionalno-socialistične
in fašistične ideologije. Tudi ob priliki kongresa nacionalnih socialistov v Niirn-bergu je vodil italijansko delegacijo. Jutrišnje zborovanje se bo zato vršilo v znamenju »protižidovske internacionale«. Zanimivo je tudi. da bo nastopil Strei-cher kot govornik sedaj prvič po treh letih. Za zborovanje in govore na njem vlada zato v Berlinu precejšnje zanimanje, zlasti pa so glasna ugibanja, kaj bo povedal italijanski minister Farinacci. ,
Arabci na poti v London
KAH1RA, 24. jan. Arabski delegati za londonsko konferenco o Palestini, so da-
vi	odpotovali iz Port Saida. Med njimi sta tudi dva delegata zmerne arabske stranke in nasprotnika jeruzalemskega muftija, ki je na intervencijo iraškega ministrskega predsednika pristal, da se smeta udeležiti konference kot opazovalca.
JERUZALEM, 24. jan. Voditelj opozicijske arabske stranke bej Našašibi je zahteval enako reprezentacijo pri londonski konferenci kot ostali Arabci. Včeraj je bil poizkušen v središču Jeruzalema atentat na člana Našašibijeve rodbine.
Vistosmerjanje Klajpede
POD VODSTVOM DR. NEUMANNA I N PREDSEDNIKA DIREKTORIJA BER-TULEITA DOBIVA KLAJPEDSKO OZEMLJE VEDNO BOLJ NACIONALNO-SOCIALISTIčNI ZNAČAJ.
ki je nekakšen klajpedski okrožni vodja
KLAJPEDA. 24. januarja. Novi klaj-pedski direktorij pod vodstvom Willyja Bertuleita je izdal razglas, v katerem pravi* da pripada nova avtonomna klaj-pedska vlada nacionalnosocialistični ideologiji in bo uredila vse javno življenje po nemškem vzorcu. Posebno skrb bo posvečala tudi vzgoji šolske mladine v tej ideologiji. Vsi litvanski učitelji bodo odstranjeni. Dalje bo direktorij zahteval izpustitev vseh Nemcev, ki so še zaprti. Novi predsednik direktorija Bertu-
(Gauleiter). Leta 1935. je bil zaradi vele izdaje obsojen na 12 let ječe, a 1. 1938. amnestiran. Dr. Neumann je ustanovi! te dni nacionalnosocialistično vodstvo, ki šteje 15 članov, med katerimi je tudi Ber-tuleit. Ustanovljeni so bili tudi napadalni oddelki, ki nosijo enake kroje kakor v Nemčiji, a se imenujejo »varnostni oddelki«. Pripravlja se pa tudi ustanovitev Hitlerjeve mladine in Delovne fronte. Klajpeda se tako naglo, vsaj duhovno in
Angleško letalstvo pred drugim
LONDON, 24. jan. Včeraj je naglasil angleški letalski minister Kingsley Wood v svojem govoru, ki ga je imel na inšpekcijskem potovanju po Surreyu, da je srečen, da more javno povedati, da je Anglija že sedaj daleč pred drugimi narodi, kar tiče letalske obrambe.
ODMEV NEMŠKEGA POMORSKEGA OBOROŽEVANJA V ANGLIJI
LONDON, 24. januarja. Splovitev nemške oklopne križarke »Seydlitz<:. z 10.000 tonami in 203 cm topovi je vzbudila v Angliji veliko presenečenje, ker pomeni povečanje nemške bojne mornarice še pred revizijo nemško-agleškega pomorskega sporazuma. Odgovor Nemčije na angleško noto glede te revizije se sedaj v Londonu proučuje, odgovor pa bo odposlan vsekakor še ta teden.
ARETACIJA ITALIJANSKEGA NOVINARJA V TUNIZIJI.
TUNIS, 24. januarja. V Tuniziji je bil aretiran italijanski novinar Carlo Ciucci, poročevalec dnevnika »II Resto del Car-iino,« ker se je približal prepovedani utrdbeni coni in fotografiral razne objekte. Izročen je bil vojaškim oblastem in bo obtožen vohunstva.
IZJAVA ARITE.
TOKIO, 24. jan. Na kritiko poslanca Jušiana, da je japonska zunanja politika preveč popustljiva, je odgovoril zunanji minister Arita, da je bolje ogniti se zaenkrat nepotrebnim sporom z nekaterimi velesilami.
BETHLEN PROTI PROTIŽIDOVSKEMU ZAKONU
BUDIMPEŠTA, 24. jan. Bivši ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj strahovito napadel vlado zaradi novega proti-židovskega zakona. Z njim bi bilo prizadetih nad milijon Madžarov.
VISOKA POROKA V RIMU
RIM, 24. jan. Princesa Marija Savojska, hči italijanskega kralja, in princ Louis Bourbonsko-Parniški sta se včeraj poro-’ čila ob velikih svečanostih v Quirinalu. Nato jih je sprejel papež.
lleit je intimni sodelavec dr. Neumanna, organizatorično, izenačuje z Nemčijo in
Vremenska napoved:
Oblačno, mestoma padavine, v nižini dež. Kasneje bolj jasno.
Borza: C u r i h, 24. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 11.70, London 20.71, New-york 442.875, Milano 23.30, Berlin 177.25, Praga 15.16.
Smučarska poročila
(»Putnik«, Maribor, 24. jan.)
Peca: —4, sneži, 30 cm novega, suhega snega na podlagi 50 cm, smuka idealna. Kotlje-Rimski vrelec: nič stopinj, zelo oblačno, mirno, 13 cm južnega snega, smuka za silo. j— Seniorjev dom: —5, sneži, 30 cm novega suhega snega na podlagi 10 cm, smuka idealna. Mozirska koča na Golteh: —1, sneži, 60 cm snega, smuka ugodna. Mariborska koča in Pohorski dom: —1, severni vetrovi, 30 cm novega snega, smuka ugodna. — Od drugih postojank ni poročil!
Novice
Kako se potvarja narodna resnica
PREČUDNE ZAHTEVE »DE UTSCHE NACHRICHTEN«.
Ker nadaljuje ta novi nemški list, ki izhaja sedaj v Zagrebu, očividno računajoč s cenzuro, ki ne pozna razmer v Sloveniji, svoje napade z lažnivim zavijanjem predvojnih razmer, moramo ponovno opozarjati javnost na namene tega lista.
V štev. 4. prinaša ta list članek, v katerem zagovarja nemštvo vseh tistih štajerskih po sili-Nemcev, ki se pišejo s popolnoma slovenskimi imeni, četudi z raznimi sch, gg, er namesto ar itd., in so sinovi pristnih slovenskih staršev, iz pristno slovenskih krajev, ki so se ponemčurili bodisi pod vplivom šol, ali uradov, ali pa raznih delodajalcev.
Ko zahteva ta list, da se vse te po sili-Nemce in njihove otroke šteje in upošteva kot pristne Nemce, opozarja na nemška imena raznih koroških Slovencev in voditeljev s pristavkom, da bi se pri enaki meri koroškim Slovencem vzelo najvažnejše može.
Tudi ta članek ima kaj čuden namen, ker zamolči, da so na Koroškem in deloma tudi v nekaterih krajih na štajerskem župnikrpod cesarico Marijo Terezijo, posebno pa pod cesarjem Jožefom II., morali na podlagi cesarskega ukaza spreminjati imena v »dobra nemška imena« ter so zaradi tega iz pristnih slovenskih men na Koroškem nastala naenkrat v popolnoma slovenskih krajih pristna nemška pismena imena, kar se je že v mnogih slučajih v krstnih knjigah dokazalo.
S tem pa se nikakor ni mogla spremeniti narodnost, kakor se tudi sedaj ni spremenila narodnost pri tistih, ki so skušali to napraviti s tem, da so svoje ime namesto s pravilnim k pisali z dvema gg, ali namesto s pravilnim č, pisali s tsch itd. .
V štev. 5. podčrtava list »Deutsche Nachrichten«, da je v Nemčiji delovanje Sokola povsod dovoljeno, kar seveda ni res, in izvaja iz tega zahtevo, da se mora v celem Spodnjem štajerskem vsem tistim »turnerjem« in nemškim telovadnim društvom, katerim se je moralo leta 1918. in j919. radi protidržavnega delovanja prepovedati nadaljevanje tega delovanja in zakleniti telovadno orodje, vse to orodje vrniti, in vsa ta društva »tumerjev« zopet oživotvoriti!!!
Danes tudi te članke samo registriramo ter se vrnemo na svojedobni članek tega lista, v katerem želi Nemcem na severozahodu, da bi se jim ravno tako dobro godilo,, kakor Koroškim Slovencem.
Tudi sedaj citira ta list »Koroškega Slovenca«, ki se sklicuje na izjave komisarja Burckla na Dunaju, ministra Klaus-ne rja in drugih gospodov v notranjem mi-
nistrstvu v Berlinu v dokaz za to, da nacionalni socializem principielno prizna druge narodnosti v državi.
Ti citati so sami na sebi napram nam in napram naši državni oblasti popolnoma odveč, ker je znana, da je manjšinsko šolstvo v Sloveniji tako v štajerskih okrajih, kakor tudi v prekmurskih, v okraju Kočevje in Novo mesto, popolnoma zakonito in pravilno izvedeno in imajo tudi Nemci v Mariboru svojo manjšinsko šolo.
Pri tej priliki pa moramo pribiti, da koroški Slovenci nimajo niti sence teh manjšinskih pravic.
Hinavščina citatov in zavijanja lista »Deutsche Nachrichten« se kaže ravno v tem, da navaja samo posamezne dele. enega ali drugega govora in enega ali drugega članka, izpušča pa najvažnejše dele.
Tako je ravno tisti gospod, na katerega se ta list sklicuje, po naših informacijah moral istočasno, ko je ugotavljal veliki interes koroškega slovenskega ljudstva za narodno prosveto, ugotoviti tudi itak splošno znano dejstvo, da so slovenskim Korošcem vzeli celo slovenski abecednik in da so iztrebili iz šol vsako sled prejšnjih »utrakvističnih šol«, ki so vsaj po milosti nekaterih dobro mislečih učiteljev v prvem letu skušale poučevati slovenske otroke s pomočjo slovenskega jezika.
Učitelji ki so znali slovenski, so bili prestavljeni v nemške kraje in v popolnoma slovenskih krajih so bili vrhu tega ustanovljeni še popolnoma nemški otroški vrtci.
Samo mimogrede omenjamo iz zadnjega časa, da je bila n. pr. v Ločah nad Baškim jezerom prepovedana neka božična igra brez navedbe vzrokov, ali neki kmetijsko-gospodinjski tečaj v škofičah, samo radi tega, ker so nekateri pobalini dekletom grozili in razbili nekaj šip.
Na ta način se lahko omogoči seveda vsaka slovenska prireditev in če si Nemci v Celju, v Ptuju, v Marenbergu itd., želijo iste načine narodne borbe, jim moramo to prav resno odsvetovati.
Z listom »Deutsche Nachrichten« se skuša vplivati na vse, kjer koli raztresene Nemce v Sloveniji, očividno z namenom, da se jih razburja in da se moti narodni mir.
Gospodje, ki izdajajo ta list in ki pišejo v njega, so nam po večini znani. Ne smejo misliti, da se sedaj vračajo časi pred vojno in da se bomo Slovenci pustili od takega lista izzivati na način, kakor to obsojajo vsi resni in pošteni Nemci.
»Kdor seje veter, bo žel vihar«!
abc.
Naročila za naše
/raško pivo
sc tako množijo, da nam žal ni mogoče v polni meri postreči vsem svojim cenjenim odjemalcem in konzumentom, ker hočemo dobavljati vedno le dovolj uležano pivo.
Od pomladi dalje bomo mogli ustreči vsem željam, za sedaj pa prosimo, naj n^-bo nikdo ozlovoljen, če ne izvršimo vseh naročil.
Naša specialiteta
£ašJco termalno pivo
pride junija v promet
GOSTILNIČARSKA PIVOVARNA D. D., LAŠKO.
aktualnejše obmejne potrebe, kot je to podčrtalo učiteljstvo v svoji lanski obmejni spomenici in kot je to v realnem predlogu bilo priobčeno v članku »Denar — za naše meje« in tudi v raznih to-predmetno aktualnih člankih v mariborskih dnevnikih.
Napovedano predavanje g. Vaude M.
o	predšolski spoznavi šol. novincev je preloženo in je predavala ga Višerjeva, učiteljica iz Maribora, o šol. delu v pr-
vem razredu prav temeljito, zanimivo in nazorno. Zastopala je strujo proti veliki tiskanici kot izhodišču čitalno-pisalnega pouka, vsled česar je debata zavzela izredno živahnost ter bo radi slišanja »obeh zvonov« v prihodnjem zborovanju 4. marca t 1. sledilo v istem predmetu poročilo kor-referenta. Taka zborovanja mičejo in s priznanjem jih spremljajo roditeljski in obče nacionalni kro*i!
Lep jubilej človekoljubne ustanove
Sanatorij Ruskega Rdečega križa v Vurbergu je obhajal lepo svečanost. Kakor smo že poročali, je bil šef sanatorija dr. Okolo - Kulak odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Ob tej priliki so govorniki omenili tudi zgodovino tega priznanega sanatorija za pljučno bolne. Sanatorij R. R. K. v Vurbergu je 1. marca slavil 15-Ietnico svojega obstoja. Za ureditev sanatorija v zgodovinskem vurberškem gradu so izdali že preko dva mili-
jona dinarjev. Do leta 1934 je bil sanatorij namenjen samo ruskim bolnikom, odtlej dalje pa so sprejemali tudi naše bolnike. Največ pa jih je bilo iz Sloveniijc. Lani je bilo 74 bolnikov, med njimi 15 Rusov. Od ustanovitve do danes se je v vurberškem sanatoriju zdravilo nad 3000 bolnikov za katere so izdali okoli din
17,500.000.	Sanatorij Ruskega RK je postal eden najboljših humanitarnih ustanov v Jugoslaviji.
Žrtev vsakdanje lahkovernosti
KAKO JE CIGANKA IZRABI! A LAHKO VERNOST, KO JE OBETALA NAPOVED RAZNIH SKRIVNOST!.
Zborovanje našega obmejnega učiteljstva
V ZNAMENJU BORBE ZA STAN, ŠOL STVO IN OBMEJNO UTRJEVANJE.
Okrajno učiteljsko društvo v Mariboru, levi breg, je preteklo soboto zborovalo v ljudski šoli v Krčevini pri Mariboru.
Ob skoraj 100 odstotni udeležbi jc zborovanje otvoril društveni predsednik g. Vauda Mirko. Spomnil se je v izbranih besedah prvega naših književnih vel* ; mož — pred 20 leti umrlega Ivana Cau-karja ter dne 15. t. m. umrlega, vedno po geslu narodne sloge nastopajočega in z zlatimi črkami v naši zgodovini zapisanega, visoko zaslužnega narodnega borca g. Bračko Evalda, župnika v našem obmejnem St. liju. Spomin obeh so zborovalci počastili s trikratnim »Slava!«-klicem. Izrazil je dalje zadovoljstvo, da je ban. šol- nadzornikom imenovan tovariš, iz učit. vrst g. Ferdo Robič, ki pozna in bo gotovo podprl naše obmejno učiteljstvo in šolstvo. V današnji borbi *a dobrine učiteljstva, šoli in narodu je Pozvano vse učiteljstvo brez razlike nazorov v edinstveno učit. organizacijo, ki ie samo JUU.
Iz poročila društvenega blagajnika k. Košutnlka Romana je razvidno, da se blagajniško stanje boljša in se bo šc bolj, če bodo poverjeniki iia šolah storili svojo dolžnost. Za referenta za Mladinsko Matico je izvoljen g. Ivan Pur iz Kamnice, za Učit. tiskarno z. Andrejčič Ivan
in za Učit. dom ga. Fiirst Marica, oba iz Krčevine. Zborovalci so odobravali akcijo za zvišanje prejemkov vsem drž. uslužbencem in uslužbenkam, akcijo za obstoj Samopomoči in vse temeljite predloge za budžetni zakon, v katerega predlagajo še vnesti:
1. Priznanje nagrad po § 82 zak. o nar. šolstvu vsemu obmejnemu učiteljstvu v obliki doklad k plači.
2. Priznanje posebnega prispevka za nabavo In vzdrževanje oblačil učiteljstvu onili banovin, v katerih se taka oblačila zahtevajo.
3. Brezplačno ali vsaj cenejšo dobavo šolskih potrebščin iz drž. in ban. zalog za obmejne šoje.
-i. Redno napredovanje učit. pripravnikov v IX. skupino po dobljenih pogojih.
Izrazili so tudi, da se šolski muzej za šole bivše marib. oblasti ne osnuje v Ljubljani, ampak v Mariboru. Po raznih objavah drugih stanovskih zadev je predsednik podal razen situacijskega še poročilo o seji obmejno-šolskega odseka in sestanka meddruštvenega narodnoobrambnega odbora. Slednji je med dru-sim skleni!, da vso akcijo za obmejne božičnice vodi s pomočjo drugih ustanov v C AID. Hvalevredno je populariziranje Kmotnc zaščite obmejne zemlje kot naj-
Vkljub temu da je časopisje že tolikokrat poročalo, kako so cigani osleparili tudi za težke tisočake, se še vedno najdejo lahkoverni ljudje na našem podeželju, da jim nasedejo.
V	Orehovo vas pri'Slivnici fe prišla te dni starejša srednjev;!i:ca ciganka in se ustavila pri kmetici Ani Frasovi. Zaklepetala se je z žensko in ji rekla, da jo bo s čarovnijami ozdravila vseh bolezni, da ji bo odkrila vse njene sovražnike v vasi in med žlahto, in da jo bo rešila kratko-malo vseh nevšečnosti. Kmetica ji je ver-
jela in ji v ta namen izročila 700 din, dva poročna prstana in neizogibno Svečo za čaranje. Ciganka je vse skupaj zavila, delala nekake križe nad denarjem in po kotih izbe, nazadnje pa rekla, da mora še na križev pot. Obljubila je kmetici, da se še tisto noč vrne, a je ni bilo več nazaj.
Za črnolaso ciganko z modrim kritem in črnim robcem poizveduje žandarmerij-ska stanica v Hočah, kateri je kmetic' prijavila sleparijo.
o. Iz učiteljske službe. Premeščeni so učiteljica Frančiška Jajnšek iz Frame-rovca k Sv. Juriju ob juž. žel., učiteljica Olga Skorbecki iz Šoštanja .v Kulo, prof. Drago Domnik pa z meščanske šole v Mežici na meščansko šolo v Slovenj-gradcu.
°*	smo:	»Glas krvi? Prvi med
maloštevilnimi, ki so delnice GPL prodali Židu Dr. Mayerju, je bil celjski Nemec in veletrgovec D. Rakusch, ki je zaprosil pri GPL. naj se prenos njegovih lOjh delnic izvrši na ime Žida Mayerja. Kaj bodo k temu rekli njegovi sorojaki? Kakor se je ugotovilo, je namreč dr. Mayer dunajski Žid, ki se je umaknil k nam potem, ko je baje prestopil v protestantsko vero.«
o. V Trbovljah je neznani storilec vlomil v Špančevo gostilno in odnesel 500 dinarjev, precej žganja ter jestvin.
o. Stična se bori za novo šolsko poslopje. Ker med Ljubljano in Novim mestom ni nobene meščanske šole, so v Stični pričeli akcijo za novo šolsko poslopje. Poleg ljudske šole naj bo v tem poslopju tudi popolna meščanska šoja.
o. V Krkoče padla. V Straži pri Novem mestu jc pri pranju perila padla v Krko Marija Bele in utonila. Njenega trupla še niso našli.
o. Ljubljanski gostilničarji so se zbrali na dobro obiskanem zborovanju in kritizirali nekatere postavke ljubljanskega mestnega proračuna, ki so za gostilničarje krivične. Sprejeta je bila obširna resolucija.
o. Zaboden z nožem. V soboto, dne 21. januarja, je neki fant zabodel z nožem Alojza Cernca iz Frama. Zadel ga je v desno stran prsi, češ sedaj sva obračunala.
o.	Požar. V soboto okoli 8. ure zvečer je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Mlakar Josipa v Vrli-logi pri Pragerskem. Poslopje je pogorelo do tal in z njim vse poljsko orodje, seno in slama. Škoda znaša okrog 30 tisoč dinarjev. Kako je nastal požar, še ni znano.
c. Brezposelnost v Celju še vedno raste. Na Borzi dela je bilo prijavljenih
10,	t. m. 1016 brezposelnih (879 moških in 137 žensk), 20. t. m. pa 1052 (90S in 144). Borza dela išče 2 hlapca, l kovača, 1 čevljarja, miz. vajenca, S kuharic, 2 sobarici. 3 natakarje.
c. Vsem društvom v Celju, ki so zaprosila mestno občino za dovoljenje, da smejo pri svojih publikacijah, prireditvah in drugod uporabjati celjski mestni grb, sporoča županstvo, da mora vse taHe prošnje po sklepu občinskega odbora zavrniti. — Občina razpisuje oddajo prevoza gramoza za posipanje ceste v Za-vodni. Občina razpisuje dobavo 800 kosov brezovih metel.
c. Razstavo bo odprl jutri v mali dvorani Celjskega doma karikaturist Kondor. — Danes zvečer v gledališču gostovanje ljubljanske drame s »Hollywori-dom«;
»Naša tehtnica je razbita!«
Maribor
Družina — žarišče vziofe
RODITELJSKI VEČER V LJUDSKI UNIVERZI V STUDENCIH.
Ljudska univerza posveča vsako leto nekaj večerov tudi vzgojnim vprašanjem. Izhodišče roditeljskega sestanka, ki se je vršil zadnji četrtek, je bilo pismo, ki je bilo poslano od nekega očeta šolskemu upravitelju. V pismu se pisec zgraža nad vedenjem otrok na cesti, pri igri in napram odraslim. Učiteljski zbor deške šole je čutil potrebo, da da na pismo javen in obsežnejši odgovor. To je storil na roditeljskem sestanku. Predavatelji (katehet p. Marko, šolski upravitelj Kon-tler in učitelj Vrane) šo osvetlili razna vzgojna vprašanja. Prikazali so družino kot najmočnejšo vzgojno ustanovo, ki je tudi najizdatnejša opora ali pa tudi ovira šoli in nosi levji delež na vzgojnih in več ali manj tudi na učnih uspehih in tudi neuspehih. Ni šola edina in največ kriva, da otrok ni tak, kakor bi želeli starši, učitelji in družba, da bi bil. Doma dobi otrok do 7. leta vse osnove za nadaljnji razvoj svojih sposobnosti, ki mu jih šola v poznejši dobi le pomaga razvijati. Šola nikakor ne more odgovarjati za posledice napačne domače vzgoje in tudi ne za negativne vplive okolice in ceste. Šola tudi nima moči, da bi te slabe vplive odpravila in napake izravnala. Kakor naj dom podpre šolo pri njenem učnem delu, more šola pri vzgojnem vplivanju le podpreti dom, ni pa v moči prevzeti vso težo vzgojne dejavnosti, zato tudi ni edina ali največ odgovorna za vzgojne neuspehe. Ta podpora doma šoli se lahko
ob nerazumevanju staršev za smoter in način šolskeg. dela in ob nepoznavanju sposobnosti svojih otrok spremeni v oviro, kakor se lahko uniči tudi vzgojna pomoč šole domu, ako je stališče staršev do šole odklonilno ali celo napadajoče vpričo dece. Za primeren in odgovarjajoči učni in vzgojni uspeh je nujno odkrito in tesno ter razumevajoče sodelovanje doma in šole. Za pravilno vzgojno vplivanje v okviru doma se morajo starši poučiti o vzgojnih sredstvih, poteh in načinih in skušati morajo spoznati svojega otroka, njegove sposobnosti in posebnosti. Sredstva za spoznanje vzgojnih načel so roditeljski sestanki, pedagoški tečaji za roditelje, vzgojne posvetovalnice in »Roditeljski list«. (Uprava »Roditeljske ga lista«, Maribor, Učiteljska šola, stane letno 24 din.)
Ob zaključku je šolski upravitelj. Kon-tler pokazal staršem nekaj izdelkov otrok, da bi starši videli, koliko je sposoben nenadarjen, top, normalen in zelo inteligenten otrok in kako njegova sposobnost raste z leti, od razreda do razreda.
Starši so napolnili dvorano v deški šoli in so z zanimanjem sledili 2’/2 urnim izvajanjem predavateljev, ki so s svojim poljudnim in šegavim tonom stvorih pravo domače ozračje med poslušalci in — kar najbolj želimo — s tem tudi za velik korak zbližali dom in šolo.	L.
v preiskovalnem zaporu in 239 v priporu. V jetnišnico je prišlo preteklo leto 377 tatoV in vlomilcev, pretepačev, ubijalcev in morilcev pa 118. Za 101.696 oskrbovalnih dni je uprava jetnišnice: uporabila okoli 813.388 dinarjev. Zaradi! tihotapstva je carinska oblast izročila v j jetnišnico 299 tihotapcev. Jetnišnica je | lani na pričninah izplačala 20.000 dinar- j jev. Ves denarni promet tukajšnje jetnišnice je znašal lani 990.000 dinarjev. V jetnišnici so lani umrli samo trije jetniki.'
Živilski zaken in mestna klavnica
Po živilskem zakonu sme biti v klavnici pri klanju in raztelesenju živine zaposleno samo strokovno izobraženo osebje. Kljub takim določilom pa prihajajo v klavnico tako zvani Špeharji, njihove žene, dekle in hlapci, ki nimajo potrebne strokovne kvalifikacije. Dostop imajo samo poslovodja teh Špeharjev in njihovi mesarski pomočniki. Na ta način je pri-
krajšana klavniška skupina desetih mož, ki so poklicni mesarji. Vsi so tudi družinski očetje in potrebni zaslužka. Mirno morajo gledati, kako prihajajo ljudje iz drugih okrajev domačinom odjedat kruh. Zato je priporočljivo, da se za to vprašanje mestna občina resno zavzame in uredi tako, da bodo v mestni klaynici zaposleni samo strokovno usposobljeni ljudje.
„Ruski večer" v Mariboru
Že petič prireja Ruska Matica svoj večer, ki je postal priljubljena prireditev v mariborski javnosti. S svojimi izbranimi koncerti nudi priložnost, seznaniti se z rusko glasbo in ruskimi umetniki. Letos bo večer v večjem obsegu, in sicer
4.	februarja v Narodnem domu. Pela bosta g. Liza Popova-Karakaš in g. Boris Popov, ki sta nastopala na najboljših evropskih odrih. Na klavirju igra naš priljubljeni virtuoz g. dr. Roman Klasinc. Spored vsebuje kompozicije Borodina, Čajkovskega, Rahmaninova, Rimski-Korsakova in Cui. Po končanem koncertu družabni večer; svirata dva jazz-a. H kitari poje ruske pesmi g. Lebedev. Upamo, da se bo tudi letos naše občinstvo udeležilo v velikem številu te prireditve in s tem dalo možnost Ruški Ma-
tici, vzdrževati svojo šolo in knjižnico, prirejati predavanja ter podpirati svoje revne.
Zborovanje pobreških gasilcev
V	nedeljo popoldne je bil pri Riedlu občni zbor Gasilske čete na Pobrežju. Zborovanje, ki je bilo dobro obiskano, je vodil predsednik g. Jože Klemenčič. Po njegovem izčrpnem poročilu je sledilo poročilo tajnika g. Milana Klemenčiča.
O	blagajniškem stanju je poročal gosp. Maks Kašman. Volitev ni bilo. Pobreško občino je na zborovanju zastopal župan' g. Stržina, ki je v imenu občine obljubil gasilstvu vso pomoč.
7etn?šn?ca v preteklem letu
Lani je bilo v mariborski jetnišnici 2444 oseb, od teh 1566 obsojencev, 229
Mariborska ahkoživka pobeg I nila iz ljubljanske bolnišnice
Mariborska policija je imela vsa leta | mnogo posla z 19-letno Jožefo Brglezo- ( vo. Lansko leto so jo spravili v poboljše- j valnico v Begunjah. Te dni so mladenko’ oddali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Lahkoživa Jožefa je prežala na j ugodno priliko za pobeg. Včeraj je res pobegnila. Kar v bolniški obleki jo je po-brisala. Skočila je skozi okno, preplezala | vrtno ograjo in izginila. Brglezova bo I skušala najbrže zopet priti v Maribor, kjer pa jo bo .policija kmalu ujela in po-1
1	slala ptičko nazaj v kletko.	j
I	m. Odlikovanje cerkvenih dostojanstvenikov. Papež je imenoval maribor-Iskega prošta dr. Maksimilijana Vraberja 'za apostolskega protonotarja, stolnega ; dekana dr. Franca Cukalo pa za svojega
1	hišnega prelata.	j
m. Mariborski škof v Zagrebu. Mari- ( borski škof dr. Ivan Tomažič se je odpeljal v Zagreb, kjer bo prisostvoval se-. ji jugoslovanskega episkopata.	J
m. Iz železniške službe. Višji kontro- j lor v pokoju Josip Ferk je imenovan za višjega kontrolorja na železniški postaji I v Mariboru.
m. 40.000 dinarjev bodo te dni razde-j lili med slovenjegoriške siromake, pred-1 vsem med siromake iz občine Velka. Ta < podpora gre iz milijonske zapuščine slo-venjegoriškega apostola milijonarja Me-1 sareca, ki je naložil- v glavni hranilnici pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah milijon dinarjev za slovenjegoriške siromake. Med nje razdelijo vsako leto veliko vsoto.
m. Kostanje sekajo tudi v Prešernovi ulici. Mesto njih bo občina spomladi na- j sadila javore.	,
m. Vsi lastniki vozov v mestu Mari-bor se ponovno opozarjajo, da morajo i do 31. t. m. prijaviti davčni upravi za j mesto Maribor. Število vozov in plačati j obenem takso za državni cestni fond za polovico leta 1938. in celo leto 1939. Ta taksa znaša letno za vozove na vzmeteh 50 din. za vozove brez vzmeti 40 din in za dvokolnice 20 din. — Ravno tako j se opozarjajo tudi lastniki tovornih avtomobilov, da prijavijo do 31. t. m. število vozil z označbo znamke in številke ter nosilnosti v svrho odmere vozarinske takse za leto 1939. Kdor ne prijavi vozil pravočasno, še kaznuje po zakonu o taksah. Tiskovine in potrebna pojasnila se dobijo pri davčni upravi za mesto Maribor.
m. Epileptik padel s kolesa. Ko se - je
včeraj zjutraj peljal pekovski pomočpik Franc Bednaršek s kolesom preko Glavnega trga, je dobil epileptičen napad. Bednaršek je padel s kolesa in se poško-r doval. Reševalci so ga prepeljali v. bolnišnico.
m. Moža išče. Alojzija Hafner iz Trstenjakove ulice je prijavila policiji, da. že več dni pogreša svojega 37 let starega moža Rafaela. Odšel je z doma in vzel s seboj 4000 dinarjev ter se dosle: še ni vrnil.
m. Tatvina zlate zapestne ure. Šivjijr Jožici Badoko z Betnavske ceste 31 .ie nekdo ukradel zlato zapestno uro.
m. Obleko kradejo. Zasebnica Neža Petrovič iz Gosposke ulice je prijavila, da ji je bil iz omare ukraden plašč Delavcu Frideriku Egerju iz Studencev ie nekdo odnesel jopič.
m. Z dežnikom je premikastil neki D. zasebnico Ano Voglarje vo na Betnavsk’ cesti. Dogodek je prijavljen policiji. ,
* Sreča je pred vrati* Milijoni Vas čakajo! Treba Vam je le nabavit-' srečko drž. razr. loterije pri VIRU SREČE »Putnik-u«, Maribor. Žrebanje petega (zadnjega) razreda od 11. febr. do 9. marca. Din 56,927.000.— je na razpolago' Pohitite!
* Svetosavska proslava. Opozarjamo cenj. občinstvo, da bo proslava v petek. 27. t. m., v Sokolskem domu. Vabimo ves narodni Maribor, da se je udeleži in se tako pokloni velikemu prosvetitelju. Dopoldne pri šolski proslavi z lepim sporedom je vstop prost, za zvečer k elitnemu koncertu z bogatim sporedom pa so vstopnice v predprodaji v trgovini g. Zlate Brišnik, vogal Slovenske . in Gosposke ulice.
m. Nočna lekarniška služba: Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12. tel. 25—85; lekarna pri Sv. Roku. vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32.
Kino
* Grajski kino. Do vključno četrtka ponovitev prekrasnega filma »Grofica Wa* lewska«. Greta Garbo. — Pride: »Havajske melodije«.
* Esplanade kino. Delno v Jugoslaviji posneti senzacijski pustolovnf film »Njegov najtežji slučaj« s Harry Pielom.
* Kino Union. Danes zadnjič velena-peti film, poln misterij in senzacij, »Dah smrti«, Boris Karloff. .
Mariborsko gledališče
Torek, ob 20.: »Matura«. Red B.
Sreda: Zaprto.
Četrtek, ob 20.: »Vse za šalo«. Red A.
»Vse za šalo« v spremenjeni zasedbi. Radi obolelosti Harastoviča je prevzel vlogo Muhe Verdonik, vlogo konzula Svedra pa Cmobori. Predstava se ponovi v četrtek, 26. t. m., za red A.
Prošnja gledališke uprave. V smislu ponovno izražene želje publike se naprošajo dame, ki prihajajo na.iparterne sedeže, da odlože svoje klobuke v garderobi, da bi videlo tudi za njimi sedeče občinstvoma oder.
Kultura
II. Umetnostni teden v Mariboru
Mariborski Umetniški klub je sedaj dokočno določil, da priredi svoj II. Umetnostni teden v času od 10. do 16. aprila letos. Pričel se bo na Velikonočni ponedeljek 10. aprila dopoldne z razstavo slik in kipov likovnih umetnikov s področja bivše mariborske oblasti, ki bo prirejena v muzejskih prostorih v Gradu.
V	torek 11. aprila zvečer bo koncert, na katerem se bodo igrala večinoma nova, nagrajena dela domačih skladateljev. V četrtek 13. aprila bo literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela domači pesniki in pisatelji. V soboto 15.. aprila bo v gledališču predstava po možnosti domačega dela, po predstavi pa bo družabni večer Umetniškega kluba z razdelitvijo literarnih, glasbenih, likovnih in igralskih nagrad.
I.	Umetnostni teden v Mariboru, ki ga je priredil Umetniški klub predlansko leto v jeseni, je pokazal, da sta naše mesto in naša pokrajina zares aktivna sotvorca slovenske narodne umetnosti, a da je tudi v naši javnosti dovolj živega razumevanja in zanimanja za to našo domačo umetniško tvornost. II. Umetniški
teden bi moral biti že lani, a je bil zaradi državnozborskih volitev preložen na čas po Novem letu. Kakor prvo, tako je v glavnem omogočila tudi to drugo pomembno prireditev naša banska uprava z denarno subvencijo, iz katere bodo na podlagi predlogov posebnih žirij podeljene po tri nagrade za literaturo, glasbo, dela likovne umetnosti ter igralske kreacije, odnosno režije. Prva nagrada znaša 1500 din; druga 1000 din in tretja 500 din.
Razen banske uprave so podprle akcijo Umetniškega kluba tudi še mariborska mestna občina in nekatere domače denarne, industrijske in trgvoske firme, poseben prispevek je pa nekazal tudi Rotarski klub v Mariboru. Ako bo letos za prireditve Umetnostnega tedna vsaj toliko razumevanja, kakor ga je bilo prvič, potem ni dvoma, da bo tudi moralna stran častna.
k Podaljšanje roka za prijave. Ker je
II.	Umetnostni teden preložen na sredi meseca aprila, je Umetniški klub.podali-šal tudi rok za nagrade do 1. marca. N.
pa podaljšan rok za izročitev dramskih in glasbenih del, ki se morajo poslati Umetniškemu klubu v Mariboru najkasneje do 1. februarja. Podaljšanje za ti dve panogi ni mogoče, ker bi sicer bilo premalo časa za nastudiranje.
k Mariborska mestna občina za likovno umetnost. Mariborska mestna občina je sklenila, da vstavi v svoj vsakoletni proračun 20.000 din za odkup slik in kipov na mariborskih razstavah. Ta vsota je vnešena tudi že v letošnji proračun. S tem sklepom je storila mestna občina nov korak k izpolnjevanju svojih kulturnih nalog, ki ji jih nalaga položaj našega mesta in naše narodne umetnostne tvornosti. Prvi korak je bil storjen z ustanovitvijo trajne mestne literarne nagrade v iznosu 5000 din. Že od prej pa podpira mestna občina po svojih močeh tudi naše gledališče.
k. Nova hrvatska revija. V Subotici je pričel izhajati z Novim letom nov časopis za leposlovje in esejistiko, »Klasje naših ravni«, pri katerem sodelujejo bunjev-sk> nosniki. nisatelji hi esejisti.
k Gunduličev grob najden. V soboto so po dolgem odkopavanju v cerkvi »Male Brače v Dubrovniku končno našli ero*' velikega dubrovniškega pesnika in dramatika Ivana Gunduliča. Grob so odkrili t
pod glavnim oltarjem in ga spoznali po pesnikovem grbu na pokrovu. Odkritje groba so oznanili Dubrovniku zvonovi, že od odkritja dalje se zbirajo nad zadnjim^ počivališčem velikega pokojnika množice ljudi, ki krase grob s cvetjem in svečami. V prihodnjih dneh bo na grobu postavljena spominska plošča.
k. Smrt Miloša Weingarta. Zadet od kapi je umrl pretekli teden v Pragi znani slavist, univ. profesor dr. Miloš Wein-fso*' ^e5ngart ie M r°ien v Pragi'leta
1890.,	s 23. letom je že dokončal univerzitetne študije, 1. 1919. je pa po nekaj letih srednješolske službe postal že profesor slavistike na univerzi. Dasi še razmeroma mlad, je vzgojil celo vrsto novih slavistov in zapustil veliko število odličnih znanstvenih razprav, k? pomenijo izredne obogatitev slavistike. Bil je član mnogih znanstvenih društev ter urednik ali sodelavec cele vrste časopisov. Slavistika ga bo težko pogrešala.
k Illustrierte Zeitung, Leipzig, objavlja v svoji 4898 številki z dne 19. I. Članek o italijanski vojni mornarici, o arabski mladini, vožnji po reki Hoangho, zimi v Nemčiji, židovski državi, izseljencih, opicah, politiki itd. Zvezek krasr lepe ilustracije, med nilmi tudi slika našega kralja in kraljice Marij;-
Gospodarstvo
Naš sadni in vinski oridelek
Lanska letina sadja in vina je bila Sloveniji srednje dobra. Pri tej trditvi je treba seveda izvzeti nekatere slovenske kraje, kjer so uime malone popolnoma uničile lepo obetajoči pridelek. Vendar pa je na splošno celotna statistika, ki ji je priključen tudi pregled komadov sadnega drevja, prav povoljna. Samopo-sebi se razume, da s takim stanjem sadjarstva še niso izčrpane vse možnosti, ki jih nudi Slovenija za to važno panogo našega gospodarstva.
V naslednjem statistika o sadnem pridelku v primeri s položajem v letu 1937.: Število rodnih dreves Pridelek sadja 1. 1937. 1. 1938. I. 1937. 1. 1938. komadov komadov stotov stotov slive	870.615	867.114	31.445	14.388
jabolka	2,201.581 2,337.645 430.430 425.405
739.755	738.871	80.199	27.684
173.431	179.469	16.707	4.406
hruške
orehi
češnje
višnje
marelice
breskve
kutine
kostanji
208.254
11.420
17.190
67.072
4.526
261.047
15.862
783
994
3.877
191
215.173 24.436 12.346	783
19.337	724
77.235	2.834
5.108	243
240.521 27.384 24.502 Kljub temu da vlada v vinogradništvu še nekoliko nepovoljen položaj, je vendar tudi ta panoga zabeležila'v primeri z letom 1937. lep napredek, ki je posebno viden pri pridelku na ha. V Sloveniji je bilo leta 1937. 26.072 ha vinogradov, ki so dali 287.007 hi. pridelka ali povprečno 11 hi na ha. V letu 1938. se je površina vinogradov povečala na 27.087 ha. Pridelek je lani znašal 398.499 hi; povprečno 14.7 na ha. Celotni pridelek Vina je bil za 38.8 odst. večji kot 1937. Ko se bo položaj v tej panogi normaliziral, bo napredek še vidnejši, zlasti če bodo nastopile ugodnejše prilike za izvoz.
Naglo nazadovanje zaposlenosti
Statistika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev pravi, da je bilo novembra zavarovanih 728.391 delavcev in nameščencev. Opaža se naglo sezonsko nazadovanje zaposlenosti. Povprečno število zavarovancev v novembru je bilo za 16.324 nižje kakor v oktobru. Lani je padec znašal 'samo 8727. Dočim je število zavarovancev od septembra do no-
vembra preteklega leta znašal 7116 članov, je znašal letošnji padec 26.292. V letih 1935. in 1936. pa se je v tem razdobju število zavarovancev celo povečalo. Povprečna dnevna zavarovana
Šport
Skupine za hokejsko svetovno prvenstvo določene
V nedeljo so bile v Bruslju izžrebane skupine, v katerih se bodo vršila tekmovanja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. V grupi A bodo tekmovale Nemčija, USA, Italija in Finska, v grupi B Ceško-slovaška, Švica, Letonska in Jugoslavija, v grupi C Kanada, Poljska in Nizozemska, v grupi D Anglija, Madžarska in Belgija. Skupini A in C bosta tekmovali v Baslu, B in D pa v Curihu. Po dve najboljši moštvi iz vsake skupine bosti prišli v semifinale, toda rezultati se-raifinalnih tekem ne bodo veljali za finalne, kakor je bilo doslej običajno pri teh tekmovanjih.
DVAJSETLETNICA ZNP-a.
Letos bo proslavila Zagrebška nogometna podzveza svojo 20-letnico ter bo ob tej priliki priredila več prvovrstnih domačih in mednarodnih prireditev, zadnje pridejo predvsem v poštev italijanski klubi. Kot termini za proslavo se omenjajo 25. in 29. junij ter 2. julij.
FRANCIJA—POLJSKA 4 : 2 (2 : 0).
V Parizu je reprezentanca Francije . .	v o.,c a- Pf«d 40.000 gledalci po odlični igri glad-
mezda je znašala v novembru 24. 5 dt- ko TOrazila PoIjake. Visoka
tinriPV PPlnrni ^turarruro mi tiscm	tip.	„	.	,	...	.	.
seneca, ker je po zadnjih neuspehih fran-
narjev, celotni zavarovani zaslužek de-lavcev in nameščencev pa 448 milijonov	Mahoriče	rihče'nTpričlkova?
dmarjev.
Evropska proizvodnja nafte
DOČIM V ROMUNIJI PADA, V NEMČIJI STALNO NARAŠČA.
Proizvodnja nafte v Evropi je v preteklem letu znašala 6,6 milijonov ton, leta 1937. pa 7,1 milijonov ton. Po najnovejši statistiki zavzema v Evropi glede proizvodnje nafte Sovjetska Rusija prvo mesto. Izvoz iz Rusije pa je v zadnjih letih zelo omejen. Rusiji sledi Romunija, ki porabi razmeroma male količine nafte, zato pa je tem boljši izvoznik nafte in naftinih derivatov. Kljub temu pa je bil lanski izvoz nafte iz Romunije mnogo manjši kakor prejšnjih pet let. Vzrok je fcianjša proizvodnja nafte, ki je lani padla ■>d 8,7 mil. ton ha 7,1 mil. ton. Na tretjem mestu je bila preje Poljska, kjer pa je pro-
izvodnja nafte znatno padla. Lani je znašala samo še 507.000 ton, dočim leta 1925.
812.000 ton. Proizvodnja nafte v Evropi izgleda tako-le (v tisočih):
1932.	1936.	1937.	1938.
Sovj. Rusija	21.375	27.416	28.397	29.300
Romunska	7.348	8.701	7.147	6.600
Nemčija	230	445	453	625
Poljska	557	511	501	507
Proizvodnja nafte v Nemčiji stalno narašča. Lani je znašala skupno z Avstrijo
625.000 ton, leta 1937 pa 453.000 ton. -Tako je Nemčija v tem pogledu pred Poljsko na tretjem mestu.
TURNIR V BREMENU ZAKLJUČEN.
Teniški turnir na pokritih igriščih v Bremenu je zaključen. Za finale gospodov sta se z zmagama nad Redlom in Csikosom plasirala Menzel in flenkel. Menzel je zmagal 6 : 4, 7 : 5, 6 : 4.
V damskem singlu je v finalu Američanka gdč. Wheeler porazila gdč. Ko-
vačevo s 6 ; 4, 6 : 3, v finalu pa Madear-ko gdč. Somogyi 6 : 4, 6 : 4.
V konkurenci gospodov v dvoje sta po triurnem boju zmagala R. Menzel-Meta-xa nad parom Goepfert-Beuthner 8 : 6, 6 : 4, 6 : 8, 13 : 15, 6 : 4. Pri damah v dvoje je zmagal par gdč. Hamel-VVhee-ler proti gdč. Kovač-Somogyi 6 : 4, 6 : 3, pri mešanih parih pa sta zmagala gdč. Hamel-Beuthner nad parom gdč. Wheeler-Metaxa 7 : 5, 6 : 3.
s. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je od ustanovitve do danes odigrala 107 tekem. Razmerje zmag in porazov je 46 : 46, neodločenih rezultatov p? je bilo 15.
s. Ustanovni občni zbor Težkoatletske podzveze je bil v nedeljo v Beogradu. Novo izvoljeni upravi načeljuje industri-jec Miloje Radivojevič.
s. Avtomobilisti na dirki v Motite Car-lo so prispeli na cilj. Rezultati bodo objavljeni kasneje.
s. V Parizu se je začelo francosko prvenstvo na pokritih igriščih s presenečenjem. Berthe je porazil kapetana francoske ekipe Brugnona v štirih setih 6:1, 6 : 1, 7 : 9, 6 : 4.
s. Francija B—Luksemburg 4 : 2. Tekma se je odigrala v Luksemburgu. Zaslužena zmaga Francozov.
s. Kanada—Nemčija 7:2. V okviru zimsko-sportnega tedna v Garmisoh-Partenkirchnu je reprezentanca Kanade premagala v hokeju na ledu Nemčijo v razmerju 7 : 2.
s. Ujpest je na potovanju skozi Solun igral proti reprepentanci Salonu in zmagal 6 : 0 (2 : 0).
s. Nogometno prvenstvo Južne Amerike se odigrava v Limi. V prvem kolu je Paraguaj premagal Čile s 5 : 1, Peru pa Ekuador s 5 : 2; Uruguaj je v prvem kolu počival.
Veliko povpraševanje po med-murskih konjih
Zadnje dni je vedno večje povpraševanje po težkih inedmurskih konjih. Kupci kupujejo te konje za Nemčijo in Švico. Povpraševanje je toliko, da primanjkuje konjev. Zato pa je tudi cena precej visoka. Konje prodajajo po 8 do 10 tisoč din. Konjereje: so se odločili, da bodo odslej reji težkih medmurskih konjev posvečali še več pažnje.
g. Rusija je prepovedala izvoz lana,
ker se bo ves domači pridelek porabil doma.
Bonna poroillo
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2384.70 —2422.70, Berlin 1763.62—1781.38, Bruselj 742—754, Curih 995—1005, London 205.20—208.40, New York 4372.37— 4432.37, Pariz 115.75—118.05, Praga 150.75—152.25, Trst 231.45—234.55.
Eiekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 472—474, 4% agrarji 60—62, 4% sev. agrarji 60 bl„ 6% begi. obv. 89.50 —90. 6% dalm. agrarji 88.75—89, 7% stab. pos. 97—98.50, 7% inv. pos. 99— 100, 7% Blair 92—92.50, &% Blair 90.50 d. Delnice: PAB 222—226, Trbovlje 185 —190, Jadranska 320 d.
Sah
Turnir v Birminghamu
Cim je bil zaključen turnir v Hastingsu, se je začel manjši turnir v Birminghamu, ki so se ga udeležili tudi trije tuji mojstri, ki so v Hastingu igrali v rezervnem »A« turnirju. Zmagal je Holandec Prms s 7 točkami od 9. Drugi in tretji sta bila List in Priče s 51/*. Priče je povzročil senzacijo, ker je izgubil prve tri partije, od zadnjih šestih pa dobil 5 in pol točke. Četrti je Reynolds (5), nadalje Mieses ter Blow (4J4), Butcher in Wood (4), Silverman (3Va) Learner (1J4). Mieses je začel dobro, vendar je bil preveč utrujen, da bi izdržal tempo dveh zaporednih turnirjev. Ta turnir je prinesel tudi majhno izpremembo v načinu prirejanja. Igrali so namreč v štirih birminghamških klubih istočasno in ne, kot je do sedaj bilo v navadi, na enem prostoru. S tem so tudi odbili prevelik naval kibicev, ki so, čeprav so bili vsi štirje klubi nabito polni, vendarle pri-
šli na svoj račun.
š. A. M. Fine se piše novi prvak angleške grofije Warwick. Z ameriškim Fineom ni v sorodstvu.
AVSTRALSKO PRVENSTVO.
V Sydneyu je bilo te dni končano avstralsko šahovsko prvenstvo. Rekordno zmago je odnesel G. Koshnitsky, ki je dobil 12J4 točke od 13 možnih. Drugo in tretje,mesto si delita VVatson in dosedanje prvak Purdy z 10 točkami.
Partije iz Leningrada in Motkve
INDIJSKA OBRAMBA.
(6. kolo v Leningradu).
Beli: Kabinovič.	črni:	Goglidzc
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, 0-0 5. Ld3, d5 6. Sge2, dxc4, 7. Lxc4, a6 8. 0—0, c5 9. a3, Lxe3 10. bxc3, Dc7 11. Ld3, e5 12. dxe5, Dxe5 13. Tbll, Sc6 14. Sg3, b5? 15. c41, bxc4 16. Lxc4, De7 17 Df3, Le6 18. SI51, Dd7 19. Lxe6, Dxe6 20. Lb2, Se5 21. Df4, Sg6 22. Dg5, Sc4?? 23. Dh6! in črni preda.
ELAINE HAMILTON
14
Z££EM S AIR 7
DETEKTIVSKI ROMAN
»Zunaj je,« ji je rekel inšpektor.
Gospa Hutchingsova je začela pregledovati inventar.
»Prav vsak košček je premaknjen in ix>glejte to svinjarijo na mojih ološčenih tleh. Peklensko umazano krdelo zveri!«
»Ste prepričani, da je bilo to včeraj koščeno. gospa Hutchingsova?«
»Kaj? Prepričana? — Lahko stavite slavo, da sem prepričana! In zdaj to poglejte — le poglejte!«
Inšpektor je bil vesel, da je lahko to storil in slišal strokovno mnenje in poučilo, kje je zofa stala, ko je postrežnica odšla.
»Menda so se šli skrivalico,« je zaničljivo pripomnila. »Pa so zlezli semle v Mokri, zablačeni obleki — še to povrh! 'ako je. kakor da je kak umazanec pritisnil roko semle na papiV na zidu. Moram poskusiti s kruhom to odstraniti, ko bom ološčila parkete.«
Reynolds se je uradno vzravnal.
»Ničesar se ne smete dotakniti, gospa Hutchingsova.« ie rekel s poudarkom avtoritete. »Jaz sem ■ inšpektor iz Scotland Yarda.«
Postrežnica si je mirno popravljala klobuk in posmehljivo pogledala Reynoldsa.
»Dobro! In jaz sem kraljica iz Sabe, ampak jaz se ne napihujem,« je izjavila. »In zdaj se poberite, pa prav hitro — vi in vaš kompanjon, če je še tukaj.«
Inšpektor Reynolds je bil upravičeno ponosen na svoj smisel za dostojno uradno nastopanje in zdaj se je znatno iztrez-nil. ko je videl, da mora seči po rezervi, če hoče. da bo napravil primeren vtis na gospo Hutchingsovo. In da potrebuje tudi še celo stražnika, da bi izpričal njegovo istovetnost!
Toda resnično dejstvo, ki je ukrotilo to ženo, je bil šele končni stavek inšpektorjev.
»Mrlič v jedilnici! Ampak — to je grozno!« je prestrašena šepetala. »Pa menda vendar ne gospod Indram?«
»Ne. Eden njegovih prijateljev. Gospod Karel Ardeen. Ali ste ga videli kdaj tukaj?«
Zena je od presenečenja debelo pogledala.
»Gospod Ardeen! — Ampak ta ni bil
prijatelj gospoda Ingrama!« je vzkliknila.
»Ali ste kdaj slišali, da sta sc prepirala?« je vprašal inšpektor.
Gospot Hutchingsova se je grizla v ustnico.
»Prepirala ravno ne, gospod, ampak tako malo kakor ostre besede, in gospod Ingram...«
Utihnila je in se krademo ozrla na inšpektorja.
»Kar nadaljujte, prosim,« je vljudno iz podbujal.
»Morda bi tega ne smela ponoviti, gospod. Gospod Ingram je nekoč rekel — mislim, da je bilo to prejšnji teden: »Storil sem, kar ste želeli, Ardeen, in od srca bi si želel, da vas nisem nikoli videl Čim manj boste hodili sem, tem boljše. Imam vse te stvari že čez glavo! »To je bilo vse, kar sem slišala...«
»Da, da!« se je vmešal inšpektor. »Ali ste videli kdaj koga drugega izmed gostov?«
Nobenega, gospod. Jaz tukaj pospravljam in sem pogosto že proč odtod, preden pride gospod Ingram iz svoje sobe. Parsons ima na skrbi njegovo spalnico, kadar pozno vstane.«
»Kadar ima Parsons ponoči prosto, kam hodi?
»K svojemu bratu, mi je rekel nekoč. Ne vem pa, kje stanuje.
»Vi ste izgubili ključ od stanovanja, kaj ne?« je rekel prijazno Reyno!ds. »Kako se je to pripetilo, gospa Hutchingsova?«
Žena je od zadrege zardela.
»Rada bi to vedela,« je rekla. »Imam svoje napake, res, toda nihče ne sme reči, da sem zanikrna. Parsons strašno nerad nakupuje pri trgovcu, in tako mi da večkrat kak novec, da bi mu to jaz prinesla. Nekako pred tednom sem prišla natovorjena z zavitki, odklenila sem vrata in šla v kuhinjo. Potem sem se vrnila po ključ — toda ključa nikjer! Prisegla bi lahko, da sem ga pustila v vratih!«
‘Je bil kdo na stopnicah?«
Nihče, gospod! Še nalašč sem pogie-dala.«
»Dobro. Ne dotikajte se te sobe, nrti jedilnice. Bom že jaz to razložil gospodu Ingramu.« Reynolds se je ostro obrnil začuvši iz predsobe znan zvok. Nekdo je poskušal odkleniti vrata s hodnika!
“Idile v kuhinjo — brž in po tihem!, je velel ženi.
V	predsobi je bil civilni stražnik, ki je ravno nastopil službo, in detektiv Jen-kins. Oba sta bila v zadregi in vidno iima ie odleglo, ko je prišel Reyno!ds.
•Vrata so na zavoro, kakor ste odredili,« je šepetal Jenkins.
(Dalje sledi.)
Halo, Halo! 10°lo znižamo ..ČEŠKI MAGAZIN"
naše znano nizke cene na zimskih plaščih; zato izkoristite priliko 77
in obiščite
kjer dobite tudi veliko izbiro raznovrstnega blaga po brezkonkurenčnih cenah.
Maribor. Ulica lO. oktobra
Krojaške potrebščine
S sodišča
dovolieno da *re domov kaiti proti pre- na prvem mestu Anglija, druga bi biia | Willianom Powellom, Ginger Rogersove aovoijeno, aa gre aomov, Kaju pruu pic ^ r	,	„oSc*ar*:v.mi	tari.	!	z Lew Air^om in Kav Francisove s Ken-
visoki odmen kazni je prijavil priziv.
Iz Murske Sobote
UBOJ V BAKOVCIH.
Koncem novembra je bilo veselo v Raj-hovi gostilni v Bakovcih pri Murski Soboti. Že dopoldne se je pojavilo več gostov, zvečer pa je bila gostilna polna- — Med gosti sta bila tudi posestnika Buzeti Anton in Tratnjek Leopold, oba iz Bakovcev. Že prej sta se grdo gledala 20 let, ob vinu pa je sovraštvo naraščalo. Tratnjek je sosednjim gostom govoril, da bo onega zbil. Zvečer se je po vasi govorilo, da bo tepež in da bo eden oženjen poleg, ko bo Buzeti tepen.
Zvečer je Buzeti zapustil gostilno, kmalu za njim tudi Tratnjek. Na vasi je slednji začel oponašati neki ženski glas, ki naj bi Buzetija razdražil in a naščuval na bližnjega lastnika hiše. Res se je obrnil, hoteč dotični ženski primerno odgovoriti. V tem trenutku pa se je pojavil pred njim Tratnjek, zavpil »Aufbiks« in že zamahnil s kolom po -njem 3 do 4 krat, da se je zgrudil, še prej pa napadalca vprašal:
;>Jezus, Marija, kaj hočeš ti od mene?« Odgovor pa so bili udarci s kolom po glavi.
Tako slika dogodke obtožnica državnega tožilstva v Murski Soboti. Obtoženi je orožnikom takoj naslednjega dne, ko so. šli na lice mesta in našli na cesti ubitega Buzetija priznal zločin, izgovarjal pa se je, da je bil v silobranu, ker da ga je 57 letni stari Buzeti napadel s kolom. Toda pozabil je, da se je takoj po izvršenem dejanju sam pohvalil nekemu fantu in dekletu, ki sta na bližnjem dvorišču vasovala in ju je videl stati ob plotu, da je Buzetija zbil. Ta dva in pa pokojnikov bratranec so sedaj nastopili kot priče. Tu di temu se je ubijalec pohvalil, da je nekoga stolkel. Ker drugega tepeža v vasi ni bilo, je vsekakor gotovo, da ne pride nikdo drugi v poštev kot ubijalec kakor Tratnjak, ki je bil zaradi podobnih pretepov že večkrat kaznovan in ga je predsednik malega senata Komotar praviho označil za znanega pretepača.
Na razpravi je milo prosil za nizko kazen, ker ima ženo bolno, 3 otroke, posestvo pa brez gospodarja, odkar je on v preiskovalnem zaporu, saj imata z ženo 7 oralov zemlje, po izvršitvi vseh nujnih gospodarskih poslov pa bo kazen rad nastopil.
Po razglasitvi sodbe (6 let roblje in trajna izguba častnih pravic) mu je bilo
Nenič:ja. na tretjem, z najstarp;.v;imi lad-j z tew Airesom in Kav Francisove s Ken-jami. Francija. Če se bodo pa končno tu- ! nettom Mc Kenom dve leti, Lorette Youn-
Izpred celjskega sodišča
Dne 8. avgusta 1937. leta je zbudil sosede sij ognja, ki je planil iz strehe Ožek Antonije v Pečovju pri Teharju. Ko so ljudje prihiteli k hiši, je bila že vsa streha v plamenu, pred hišo je ob kupu oblek klicala ožgana Ožekova na pomoč. Ljudje so rešili iz hiše tri otroke in nekaj oprave, gašenje pa je bilo nemogoče, ker blizu ni bilo vode. Radi raznih go* voric je* sodišče obdolžilo 43-letno Ože-kovo in 32-letnega Doberška Jakoba požiga in zločina, da sta izpostavila smrtni nevarnosti 3 otroke. Radi pomanjkanja dokazov je bilo postopanje ustavljeno, pa po novih poizvedbah štorskih orožnikov zopet obnovljeno in obtoženca sta prišla pred veliki senat. Najbolj obtežilno je bilo pričevanje Le-gvarta Ivana, ki je sosed Ožekove. Povedal je, da je slišal večkrat med domačim prepirom reči Ožekovo hčerko Terezijo, ki je pretila materi: »Ne dam se več sekirati, izdala te bom, kdo je spravil hišo v pepel fn boš zaprta z Do-brškom!« Terezija je tej izpovedi oporekala, ostale priče pa so izpovedale, da je Legvart hud sovražnik Ožekove, s katero je imel že cel kup tožb. Priče so povedale o Legvartu toliko zgodb, da mu je sodnik rekel: »In vi toliko obsojate nemoralnost Ožekove in Doberška?« Legvart je že mnogokrat obema pretil, da ju bo spravil s Pečovja. Zato mu sodniki niso nič kaj verjeli. Zagovornik obtožencev g. dr. Ernest Kalan je poudaril dejstvo, da je obtoženka pred požigom dala še hišo popraviti in da je v popravila položil Doberšek 15.000 din, torej ni verjetno, da bi za zavarovalnino 12.000 din hišo zažgala in poleg tega niti ne rešila iz hiše vsaj denar, uro hi druge vrednosti. Hči Terezija je tudi izpovedala, da sta slišali nekoč z materjo, kako je nekdo tekel od hiše. Drugo jutro sta našli pred šupo kup slame in osmojenega dračja, drugič pa v star suknjič natlačeno slamo. Obtežilen moment za obtoženca je bil, da je OžekoVa nagovarjala ljudi, naj gredo v Celje in rešijo tam zaprtega Doberška s tem, da mu nudijo alibi. Zagovornik je to razložil tako, da je hotela pač Ožekova na ta ali drugi način rešiti Doberška. Senat je oba obtoženca oprostil, državni tožilec pa prijavil priziv.
Sev.- Amerike odloči- ' gove z Grantom Whitersom eno leto. G o-
di Združene države le za tekmovanje na Atlantiku za Msdri trak, kar včasih ameriška merodajna mesta tudi odkrito namigujejo, bi dosegla borba za nadvlado trgovske mornarice na Atlantskem oceanu leta 1943 svoj vi-Š2k. Francija že pomišlja na to. da bi prej ali slej nadomestila Lafayet<3, ki ga je necavno uničil požar, toda ?udi velika reprezentančna ladja Pariš se naglo stara. %
Čeprav doslej niso razmišljati o graditvi cvojnika Normandiji kljub hudi konkurenci skoro dograjene Queen Elisa-beth, st ždi, da bo nemški načrt prisiMl Francijo, začeti z gradnjo novega orjaka. Ravnotežja, ki ga na Atlantskem oceanu pc svetovni vojni, ni bilo, bo zopet vpo-stavla Nemčija s svojim Super-X. ki pa še nima imena.
rije Svansonove z Wallace Beeryjem dve leti, z markizom de la Falaise pet let, z M. Farmerom tri leta, Jeane Harlow z Mac Creyem tri leta, Margarete Su.llivait z W. Wylerjem 15 mesecev in June Lan-gove-Vlaskove z Vicem Orsattijem dva -meseca.
KAKO DOLGO TRAJAJO ZAKONI FILMSKIH ZVEZD?
Nič ni tako minljivega na svetu, kakor zakoni hoilywoodskih filmskih zvezd. Če se v Evropi ljudje razhajajo zato, da bi se mogli znova omožiti ali oženiti, tedaj se igralci v filmski metropoli ženijo in omožijo zato, da bi se potem lahko ločili. Kljub temu pa je bilo v Hollywoodu nekaj zakonov, ki so trajali dolgo. Mary Picfordova in Douglas Fairbanks sen. sta vztrajala v zakonu celih 15 let. Najkrajši zakon, trajajoč 15 dni, sta sklenila Georg Brent in Constance Worth. Običajni so v Hollywoodu zakoni, ki trajajo manj časa: zakon Mary Astorjeve s Franklinom Ther-pom je trajal pet let, Lupe Velez z Johnom WelBmullerjem prav toliko, Jeanne Bennetove z Johnom Marionom tudi, Charlija Chaplina z Lito Grey tri leta, Joan Crawfordove s Franchotom Tonom
X Lloyd George ima 17letno pravnuč-ko Dorothy, ki je zborna pevka in plesalka in je zelo ljubka. Pradedek je zato nanjo še posebno ponosen. Gospodična Do-rothy se je začela udejstvovati v zboru s svojim 15. letom, nastopajoč najprej v Manchestru, rodnem mestu Lloyda Georgea. Pred dvema letoma pa je prišla v London, kjer je najprej nastopala s svojo družbo v East Endu. Lani pa je napredovala, prešla v West End in nastopala v Palladiju. Ob nedeljah hodi k pradedku na njegovo posestvo v Churtu. O Lloydu Georgeu pripoveduje, kako je kljub svoji starosti »neizmerno čil«, kako jo od zgodnjega jutra vodi po svojem gospodarstvu in kako jo vneto vzpodbuja, naj neguje svojo umetnost...
X 97.500,000.000 skodelic čaja spijejo Angleži na leto. Vsak Anglež, pa naj bo mož, žena ali pa otrok, spjje letno okoli 1900 skodelic čaja. (Američani 150, Italijane pa smatrajo ža Čajne »abstinente«.) Angleži pijejo čaj največ z mlekom in le .poredko z rumom ali limono. Na Angleškem obstaja cela literatura o čaju in navodilih, kako pripravljati najokusnejši Čaj.
Učitelj: »Zdaj pa mi povej, Janezek, kateri je najvažnejši del konja?«
Janezek: »Gospod učitelj, kOžal« Učitelj: »Zakaj pa ta vendar?« Janezek: ’*Ker drži celega konja sku-traja že tri lčsta, Caroline Lombardove s|paj.«
Zanimivosti
Nemčija bo tekmovala za orimat na Atlantiku
ZAČELA BO ORADITI NAJVECJO TRGOVSKO LADJO SVETA, DA BI Sl ZOPET OSVOJILA SLAVNI MODRI TRAK.
mnogo milijonov več kakor graditev katere koli druge velike ladje.
V Berlinu je izšlo uradno poročilo, oznanjajoče, da začne začetkom 1. 1939. Nemčija graditi največjo ladjo sveta, da bi si zopet pridobila staro prometno prvenstvo na Atlantskem oceanu nazaj. To poročilo je zbudilo v pomorskih krogih Anglije in Francije razumljivo vznemirjenje, komentirajo ga pa vsa pomorska mesta sveta. Pričakovati je bilo z vso gotovostjo, da bo Nemčija nekega dne, prav tako kakor je to storila z oborožitvijo, hotela v pomorskem prometu čez Atlantik ne le izravnati se z obema velikima državama Fržncijo in Anglijo, ki sta jo prehiteli z uvedbo dveh največjih ladij na svetu v pomorski promet, s francosko Normandijo In angleško Queen Maiy, temveč da ju bo hotela tudi preseči. Ker pa so bile nemške ladjedelnice do nedavnega časa ne samo zaposlene, temveč naravnost preobremenjene z naročili v»eh vrst, predvsem za nemško vojno brodovje niso pričakovala mednarodna mdjedelskn in pomorska mesta, da bi se Nemčija odločila za to tekmo z Anglijo in Francijo tako kmalu. Tem manj, ker zahteva gradnja pomorskega modernega velikana
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malib ozlaslb stane vsak« beseda 80 oar: nalmanlta orlstolblna ra «e oglase i« din 6.—. Oraibe orekllcl doolsovanla In i«nllovanl«kl oclasl dlo I.— oo besedi Nalmonifl znesek ta te oelasa le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oalasni davek za enkratno oblavo znala din 2.—. Znesek za male ottlaa* te olačule takoi ort naroCIlu oziroma aa le »poslati v Dlsmu skuoal r naročilom ali oa oo oo&lnl ooložnlcl na čekovni račun tt M.404 Za vse olsmenc odgovore glede malih oglasov »e aora priložiti znamka za 3 din____________________________
Razno
SPALNICA IN JEDILNICA
se poceni proda v skladišču Meljska c. 39._____________569
CE HOČETE res dobro vino piti. morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gospo ski ulici.	244
Zelo lep moderen PIANINO
poceni naprodaj. Naslov »pravi.	_____________
DR. KOFFLERJEV ZDRAVILNI KRUH
vsebuje v lahko prebavljivi obliki vse za človeški organizem potrebne redilne in mineralne snovi rži. ki manjkajo navadnemu kruhu, ker se odstranijo pri mletju. Pekarna Rakuša, Koroška c. 24.
581
NAJBOLJŠA DALMATIN SKA VINA
dobite v gostilni »Split«. Koroška 39.	574
Posest
VINOGRADNO POSESTVO
se takoi proda v Crcti pri Hočah. Naslov v upravi. 563
PREKLIC!
I Obžalujem, da sem govorila, kar ni resnično, proti g. J. LJ. — M. ;.	568
vilna, bo tedaj ta nemški Super-X mnogo' večji kakor francoska Normandija, angleška Queen Mary ali Queen Elizabeth, ki jo bodo splovili v letošnjem septembru. To bo v vseh oziril najmogočnejša in najmočnejša trgovska ladja sveta. Nikakršnega dvoma ni o tem, da bodo Nemci dali za tega orjaka vse, da bi postala ta ladja tudi najhitrejša, tako ila bi lahko spet poizkusili, pridobiti si modri trak Atlantika, čigar lastnik je bila Nemčija pred svetovno vojno in ki ji ga je postopoma odvzela Italija In Anglija, tej pa Francija, ki ga ima še danes. Novo nemško ladjo bodo spustili v tnorie leta 1943.
Tedaj bi bil svetovni položaj največjih pomorskih velikanov tak-le: Francija -Normandie, II* de France in Pariš, Anglija — Queen Elisabeth, (Jušen Mary in nedavpo spuščena druga Mavretanija,
Nemčija — Novi Super-X, firjmen in Europa. Po koeficientu mladosti bi bila
571
NOV AVTO
najzadnja tipa* vožen 3000 km. z malo porabo bencina, prodam, eventualno vzamem že rabljen avto v račun. Naslov v upravi.	57»
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
v Krčevini, Aleksandrova cesta 7. se 1. februarlem odda.
VpraSati stavbna pisarna. Vrt
na 12.____________________51?
Dražestne novosti za
PiesMo&telce
v svili in čipkaD
Min Uidem
Maribor, Gosposka ul. 14
gospoda
sprejmem na hrano in stano-van.ie. Koroščeva 6-11 8. 577
Sobo odda
STAVBENO
parcelo. 10.000 m*, ob cesti pri postali Hoče, prodam. Rečnik, trg., Hoče.
576
PRODAM HlSO
1000 m ■ vrta, leo sadovnjak, 6000 din izplačati, drugo na obroke. Vprašati mesar PukI, Tezno. Ptujska cesta.
m^rodammm
MEBL. SOBA
z uporabo kopalnice se takoj ndda. Meljska c. 63-11.	572
Širite „Večernik*
Sluzoo cfob*
FRIZERSKO UČENKO
ki se je po možnosti že učila« sprejme takoj salon Drlievič. Glavni trg 26.	582
RAZNAŠALKA
14—10 let stara, se sprejme. Naslov v upravi.	565
Sprejmem pridno, oošteno DEKLE
z znanjem kuhanja. Naslov v upravi.	566
SLUŽKINJO
katera dobro perilo opere, išče Grajska klet.	567
SSBBSBBBBBBBBBBBBBBS
578
IZBOREN CVETLIČEN MED
po din 16.- za ke oddaia Kmetijska družba. Maribor. Melie 12. tel. 20-63 Pn jem odismu popust. 385
Večja
tkalnica svile
išče za takoj ali pozneje zmožnega tkalnega mojstra za gladko in jacquardno svilo. Izčrpne ponudbe nai se pošljejo na upravo lista pod »Tkalni mojster za svilo«. 580