ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 13. oktobra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 19 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija 70. MLADINSKI DAN v Slovenski vasi V nedeljo, 25. septembra, smo v Slovenski vasi praznovali 70. Mladinski dan. Ob 9. uri smo priceli s sveto mašo v cerkvi Marije Kraljice, ki jo je daroval g. Toni Burja. Ko so vstopili mladi v narodnih nošah z zas­tavami v rokah smo glasno zapeli. Mladina je sodelovala s petjem in branjem. Med mašo je g. Toni omenil, koliko je dela na zemlji, da si zaslužimo nebeško kraljestvo, tako, kot Lazar. Po sveti maši se je praznovanje nadaljeva-lo v Hladnikovem domu z dviganjem zastav. Nato je bil na vrsti zajtrk s pecivom in takoj so se zacela tekmovanja. Tri ekipe deklet so tekmovale v odbojki, štiri ekipe fantov pa so se pomerile v nogometu. Soncno vreme je pomagalo, da so se lahko tekmovanja vršila v lepem vzdušju. Tudi prevroce ni bilo tako, da je bilo prav prijetno. Opoldne se je veliko ljudi udeležilo kosila, za katerega so poskrbele mamice. Mize, ki so bile pripravljene na prostem, so bile hitro za­sedene. Zelo smo bili veseli, da je toliko dru­žin prišlo praznovati ta dan z nami, ker 70 let delovanja ni kar tako. Vecina ustanoviteljev te mladine so babice in dedki današnjih cla­nov, nakateri so pa že odšli po Božje placilo. Na žaru ni manjkalo hamburgerjev in klasic­ne lanuške bondiole. Ob šestih smo zakljucili tekmovanja: pri odbojki so zmagala dekleta iz San Justa, pri nogometu pa fantje iz Ramosa. Ko se je stemnilo pa je bil cas za kulturni program. Predstavili smo kratki program med katerim smo predsednico Moro Cec iskali povsod, ker je pac izginila. To je bila zadrega, ker brez nje nismo mogli nadalje­ vati. Skocili so nam pomoc bivši predsedniki mladinske organizacije Ciril Jan, Dani Grbec, Yamila Grbec in Cecilija Urbanija. Koncno je prišla kar sama na oder razložila, zakaj je ni bilo: za Mladinski dan ima predsednik veliko dela in je moralo biti vse pod kontrolo tako, da bi dobro izpadlo. Pred programom je predsednik Centralne mladine, Niko Oblak, spregovoril nekaj be-sed. Cestital je ob taki visoki obletnici in nas spodbudil, naj naprej delamo kot mladinska skupnost, ki se bo nekdaj usmerila na bodo-ce delo odraslih in seveda tudi pustila sledi za najmljaše. Po prizoru sta predsednici lokalne Mladine pozdravili vse navzoce ter se zahvalili vsem, ki so pomagali pri uresnicitvi Mladinskega dne, pri tem pa tudi usmerile besede na po­ moc, ki jo veckrat potrebujejo pri izdelavi in pripravi stvari, ki ni so tako enostavne. Bodisi pri mladinski organizaciji ali pa v življenju. Nazadnje se je prosta zabava nadaljevala na igrišcu, kjer smo postregli s picami in pra­znovali s torto, ter zapeli Mladini za 70 let delovanja. Hvala vsem za prisotnost in se vidimo nas­lednje leto! AC SLOMŠKOVA PROSLAVA slovenskih osnovnih šol Soncna sobota 24. septembra nas je po dol-gem casu znova zbrala v Slovenski hiši, kjer smo vse slovenske osnovne šole iz Buenos Airesa skupaj praznovale vsakoletno Slom­ škovo proslavo. Jutro se je zacelo s sv. mašo, ki jo je daro-val g. Franci Cukjati. Pri pridigi nam je pri­povedoval o Antonu Martinu Slomšku, o po­membnosti njegovega delovanja in življenja, in o vrednotah, ki jih je imel kot oseba in ki so nam danes zgled. Pri maši je bilo zelo prisotno otroško sodelovanje. Peli so otroci Slomškove šole, berila in prošnje so brali ot­roci Prešernove in Balanticeve šole. Darove so pa nosili ucenci Jegliceve šole. Po koncani sveti maši se je v živahnem in veselem vzdušju v dvorani vršila otvoritev proslave, kjer nas je pozdravila referentka slovenskih osnovnih šol, ga. Lucijana Servin. Sledila je pricakovana igra “Do tiste stezice” avtorce Vike Grobovšek, v izvedbi Rožmano­ve šole, ki je pred dvema tednoma praznova-la svojo 70. obletnico. Predstava se je zacela. Scena v lepih barvah, ki je predstavljala gozd, je bila okolje te ekolo­ ške avanture. Dva razbojnika prispeta v gozd z namenom, da bi se v njem nastanila. Ampak manjka jima pomembna vrednota: spoštova­nje do narave. Ko prebivalci gozda opazijo, kako ta dva fanta meceta odpadke, namera­vata posekati del gozda in ne spoštujeta pravil navedenih na plakatih, se združijo da bi skup-no nacrtovali, kako ju spoditi iz gozda. Drevesa, gozdne živali in škratje klicejo na pomoc kraljico, da bi jim pomagala rešiti to zadevo. Vsi skupaj poskušajo razlicne strate­gije, da bi fanta prestrašili: mocno nevihto, carovnije, a nic ne deluje. Dosežejo svoj cilj šele takrat, ko škratek Copatek popije ljube­zenski napoj in se nehote zaljubi v enega od razbojnikov, nakar oba razbojnika zbežita. Srecni ob uspehu, za konec vsi skupaj glas-no zapojejo in praznujejo dosežek s pesmijo, ki veselo razglaša: “Prijazni do okolja, eko to smo mi!”. Po zakljuceni igri je dvorana zado­nela z mocnim aplavzom in še enkrat glasno zapela zadnjo pesem. Sledili so pozdravi. Med igralci so bile pri­ sotne razne generacije ucencev Rožmanove šole, od sedanjih malckov pa do nekdanjih ucencev, in predstava je bila mogoca zaradi dela staršev, uciteljev in ucencev Rožmano­ve šole. Igro je režiral Tomi Kastelic; besedila pesmi je pripravila Vera Breznikar Podržaj;petje in glasbo sta vodili Ariana Žigart in Luc­ka Marincek Kastelic. Igra nas spodbuja k razmišljanju o naših vsakodnevnih dejanjih, kako ustvarjati boljši svet in kako paziti na naše okolje z vadbo pri­jaznosti do okolja, saj “eko, to smo mi!” Viki Kastelic 48. PEŠ ROMANJE K MARIJI V LUJÁN "Mati nežno nas poglej, želimo se združiti kot narod!" V soboto, 1. oktobra, smo se mladi in od­ rasli spet pridružili peš romanju k Mariji v Luján. To je bilo že 48. romanje, mladi slo­venske skupnosti v Argentini pa že devetic organizirano spremljamo pohod v svetiš-ce. Zgodaj zjutraj smo se zbrali v Slomško­vem domu in po skupnem blagoslovu, ki nam ga je podelil g. Franci Cukjati, zaceli dolgo hojo k naši Nebeški Materi. Vso pot smo imeli v mislih, v petju in v molitvi, letošnje geslo, "Mati nežno nas poglej, želimo se združiti kot narod". Pri vsaki postaji, Merlo, La Reja, in Gene­ral Rodríguez, smo se romarji lahko malo oddahnili, odpocili in prenovili moci. Pri vsaki postaji so se nam pridružili novi romarji. Na primer, skupina mladcev in mladenk, ki so z novo energijo pristopili v kolono in nam s tem pomagali, da smo se vrnili na pot. Kot že v vseh teh zadnjih letih, smo mladi centralnega odbora or-ganizirali skupino, ki je romarjem v opo­ro. Skozi celo pot smo bili na razpolago in pripravljeni pomagati komur je bilo pot-rebno. In ob tem smo tudi spodbujali in navduševali pešce. Pri vsaki postaji smo izkoristili pocitek in prebrali molitev ali pa kakšno misel in tudi zapeli. Po dolgem dnevu smo, seveda precej ut­rujeni, prispeli do cilja. Tam smo se ude­ležili svete maše na trgu pred Lujansko stolnico ob 22. uri. V Lujanu nas je cakala oporna skupina z dobro juho. Med romarji smo lahko delili zelo okusne kruhke, ki jih je zamesila in pekla Saši Jelenc z družino. Bili so nam zelo potrebni: Hvala Saši! Ko smo spet pridobili nekaj energije smo se odpravili na zadnjo hojo dneva, tokrat že proti avtobusom in od tam domov. Pri romanju ni samo pomemben cilj hoje ampak tudi pot, ki je ne preživljamo sami, ampak v združenju z Jezusom in s prijatelji ali znanci. Vsako leto nas mati Marija spet vabi in uci hoditi skupaj. To pomeni biti pozoren na to, kar se dogaja okoli nas in še najbolj na tiste, ki so nam blizu. Najbolj zanimivo je gledati med potjo tako mlade kot odrasle. Vsak ima svojo zgodbo, vsak svojo prošnjo ali pa zahva-lo. In se popolnoma prepustiti Jezusu in Mariji. Hvala, Marija, ker se lahko vedno k Tebi zatekamo in nas varuješ! Hvala vsem romarjem, ki ste se nam le­tos pridružili. Hvala oporni skupini, ker je vaše darova­nje, delo in trud drugacen nacin romanja. Se vidimo prihodnje leto! SDO-SFZ OB 30. OBLETNICI IZSELJENSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJA V SVETU Letos praznujemo 30. obletnico ustanovitve Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Zamisel o društvu se je rodila leta 1991, v casu ko se je Slovenija osamosvajala in vklju-cevala v zbor samostojnih demokraticnih držav. Tisto kljucno leto slovenske tisocletne zgodovine je združilo vse Slovence doma in po svetu ob gradnji samostojne, demokratic­ne, v svetu priznane države. Mnogi izseljenci, razpršeni po razlicnih metropolah po svetu, smo bili aktivno vpeti v proces prizadevanja za priznanje Slovenije. V tem svetlem slo­venskem trenutku smo se nekateri Slovenci, rojeni v Argentini, preselili v Slovenijo in leta 1992 ustanovili Slovenijo v svetu – društvo izseljencev za izseljence v želji, da bi tudi povojni Slovenci iz sveta imeli sogovornika v Sloveniji. Društvo je raslo in se razvijalo sku­paj s Slovenijo ter razširjalo svoje delovanje na vse slovenske skupnosti po svetu. Po vecletnem delovanju društva je širša slovenska javnost lahko pobliže spoznala živ­ljenje, delovanje in dosežke Slovencev zunaj meja naše države, njihovo pokoncno vztraj­ nost in zavezanost svojim koreninam. Osrednja prireditev Izseljenskega društva Slovenija v svetu so tradicionalni tabori Slo­vencev po svetu, na katerih se ob obravnavi aktualnih tem, povezanih z izseljensko proble­matiko, odvijajo tudi bogati kulturni programi. Na zunaj manj vidno delo društva obsega vsestransko obravnavo izseljenske problema­tike v delovnih telesih in komisijah, predsta­vitev delovanja razlicnih skupnosti po svetu, posebno na podrocju kulture, šolstva in tudi športa. Vsa leta je društvo vpeto v aktivnosti za pomoc pri repatriaciji Slovencev v Sloveni­jo. Vec let je tudi aktivno sodelovalo pri pisa­nju in sprejemanju Zakona o odnosih RS s Slo­venci zunaj njenih meja v Državnem zboru RS. Slovenija v svetu je že tri desetletja v službi Slovencev po svetu za krepitev narodne za­vesti in ohranjanje slovenskega jezika. O živahnem in raznolikem delovanju Izse­ljenskega društva Slovenija v svetu so prica neštete prireditve in gostovanja, od dramskih družin, zborov, solistov, športnikov, instrumen­talnih virtuozov, likovnih umetnikov, literarnih ustvarjalcev do dijakov in uspešnih podjetnikov. Letošnjo poletno sezono smo priceli z likov-no razstavo Klavdije Nose Tukaj, kjer so moji, in razstavo Trideset let Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Nadaljevali smo s 7. no-gometnim prvenstvom mladih Slovencev iz sveta. V juliju je potekala osrednja prireditev 28. Tabor Slovencev po svetu; pri okrogli miziso sodelovali Toni Burja, Franci Žnidar, MarijaGruškovnjak in Franka Žgavec; v umetniškem programu pa so nastopili Ivan Arnšek, Ivan Vombergar in RAST-51 iz Argentine ter Tone Kuntner in Oktet Vrtnica. Deležni smo bili tudi obiska gledališke skupine s Pristave z igro Jekle­ne Magnolije. Na zacetku septembra smo gos-tili Otroški pevski zbor Škrjancki iz Mendoze. V decembru gostimo svetovno znanega mladega virtuoza na orglah Natana Laubeja iz Združe­nih držav Amerike, vnuka povojne emigracije. Konec septembra smo pocastili 30. obletnico Izseljenskega društva Slovenija v svetu s slav­nostnim koncertom v Slovenski filharmoni­ji. Na koncertu Od blizu in dalec so nastopili vrhunski operni pevci, rojeni v Argentini, me-zzosopranistka Bernarda Fink, basbaritonist Marko Fink in baritonist Luka Somoza Osterc ob spremljavi pianista Vladimirja Mlinarica. Slavnostni koncert je po besedah Marka Finka bil zasnovan kot poklon slovenski kul­ fotografija: Marko Vombergar, arhiv SVS turi, vpet v evropski prostor in obogaten z izkušnjo zdomstva. Z razlicnimi skladbami so pevci predstavili pot njihovih staršev iz evropske domovine v široki svet in njihovo hrepenenje po vrnitvi v svoj domaci kraj. Ob 30. obletnici je s skoraj 500 fotografija-mi delo društva predstavljeno v knjigi Vrni­tev slovenskih izseljencev v Slovenijo. Pred društvom in slovenskimi skupnostmi po svetu so novi izzivi: poiskati nove možnos-ti in nacine, da se po svetu cim dlje ohranjata slovenska zavest in slovenska beseda. Na koncu bi se ob našem skupnem jubile­ju želeli zahvaliti vsem sedanjim, nekdanjim in tudi že pokojnim sodelavcem po svetu za nesebicno, vztrajno in požrtvovalno delo, pa tudi vsem vam, ki se trudite v prizadevanju za ohranjanje slovenstva v Argentini. Boštjan Kocmur OkrOgle OBLETNICE | II. vatikanski koncil (1962 - 1965) 11. oktobra 2022 je minilo 60 let od zacetka drugega vatikanskega koncila. Sklical ga je papež Janez XXIII., nadaljeval in dokoncal pa papež Pavel VI. V štirih vecmesecnih sreca­njih so škofje vsega sveta razpravljali o pre­novi Katoliške Cerkve in o pobudah za vecje sodelovanje z drugimi kršcanskimi Cerkva-mi (ekumensko gibanje). Glavne obrede so preuredili in poenostavili ter vkljucili vec sodelovanja laikov. Koncil je pri bogoslužju namesto obvezne latinšcine dovolil uporabo domacega jezika. Usmeritve drugega vati­kanskega koncila so spremenile podobo Ka­ toliške cerkve in ji odprle okno v svet. Koncil – ali cerkveni zbor – je zborovanje škofov in drugih cerkvenih dostojanstveni­kov. Vesoljni ali ekumenski cerkveni zbor je zbor škofov Katoliške cerkve z vsega sveta. Na koncilu se razpravljajo verska vprašanja in se sprejemajo odloki o verskih zadevah. Do zdaj je bilo v dvatisocletni zgodovini Ka­toliške cerkve 21 cerkvenih zborov, od tega osem vesoljnih. Zadnji med njimi je bil prav II. vatikanski koncil. Sklic koncila Sv. Papež Janez XXIII. Je s konstitucijo »Hu-manae salutis« 25. decembra 1961 vse ka­toliške škofe povabil na cerkveno zborova­nje. »Cas je dozorel, da katoliški Cerkvi in celotnemu cloveštvu podarimo možnost novega ekumenskega koncila« je napisal pa-pež. »Koncil bo Cerkev prikazal v neprestani življenjski moci in mladosti, tako da bo izža­revala novo luc«, je dodal. Janez XXIII. je za koncil pripravil konkretne vsebinske predloge, kako posodobiti Katoli­ško cerkev. Uporabil je izraz »aggiornamen-to« in se namenoma izognil besedi »refor-ma«. Bistvo koncila je bilo približati Cerkev potrebam sodobnega cloveka. Kot opazovalci so na koncilu sodelovali tudi laiki ter predstavniki drugih kršcanskih cerkva. Potek koncila Priprave na koncil so trajale vec kot tri leta. Pripravljalne komisije so obravnavale in predstavile vec kot 15.000 strani razlicnih dokumentov in osnutkov besedil, ki so bila obravnavana na sejah komisij na koncilu. 11. oktobra 1062 je koncil uradno otvoril papež Janez XXIII. z govorom v baziliki sv. Pe­tra v Vatikanu. V dobrih treh letih je koncil sprejel in izdal 16 dokumentov: štiri konstitucije (najpo­membnejši dokumenti), devet odlokov in tri izjave: Konstitucije: • Lumen Gentium - Dogmaticna konstitucija o Cerkvi • Dei Verbum - Dogmaticna konstitucija o Božjem razodetju • Sacrosanctum Concilium - Konstitucija o svetem bogoslužju • Gaudium et Spes - Pastoralna konstitucija o Cerkvi v sedanjem svetu Odloki: • Perfectae Caritatis - Odlok o casu primerni prenovi redovniškega življenja • Optatam Totius - Odlok o duhovniški vzgoji • Presbyterorum Ordinis - Odlok o službi in življenju duhovnikov • Apostolicam Actuositatem - Odlok o lai­ škem apostolatu • Christus Dominus - Okrožnica o pastirski službi škofov v Cerkvi • Unitatis Redintegratio - Odlok o ekumenizmu • Orientalium Ecclesiarum - Odlok o katoli­ ških vzhodnih Cerkvah • Ad Gentes - Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve • Inter Mirifica - Odlok o sredstvih družbene­ga obvešcanja Izjave: • Dignitatis Humanae - Izjava o verski svobodi • Nostra Aetate - Izjava o razmerju Cerkve do nekršcanskih verstev • Gravissimum Educationis - Izjava o kršcan-ski vzgoji Na koncilu je sodelovalo 2.860 koncilskih ocetov. Tako je bil II. vatikanski koncil najvec­ji koncil v cerkveni zgodovini. 3. junija 1963 je umrl papež Janez XXIII. Tri tedne po njegovi smrti je bil izvoljen nov papež – Pavel VI., ki je takoj napovedal nadaljevanje koncila. Pavel VI. je nadaljeval delo, kot ga je zacrtal pokojni papež Janez XXIII. Koncil se je z vmesnimi premori nadaljeval še dobri dve leti, do uradnega konca 8. decembra 1965. Drugi vatikanski koncil v številkah • Zacetek: 11. 10. 1962 • Konec: 08. 12. 1965 • 2.860 udeležencev iz vsega sveta • Iz Slovenije so se udeležili škofje Anton Vovk, Maksimilijan Držecnik, Jožef Pogacnik in Janez Jenko. • Iz Argentine se je II. vatikanskega koncila udeležilo 68 škofov, med njimi kardinala An­tonio Caggiano in Santiago Copello ter škofje Juan Carlos Aramburu, Enrique Angelelli, Ja­ime de Nevares, Eduardo Pironio, Ra Pri­matesta in Antonio Quarracino. • 38.000 strani koncilskih aktov v 48 zvezkih • 10 javnih sej – 2.227 govornikov na 168 ge­neralnih kongregacijah • 23.000 oddaj na Vatikanskem radiu v casu priprav in med koncilom v skupni dolžini 6.000 ur. • Iz socialisticnih držav ni bilo udeležencev iz Sovjetske zveze, Romunije in Kitajske. Papež Francišek o II. vatikanskem koncilu Papež Francišek je napisal sledeci predgovor knjigi »Janez XXIII. – Drugi vatikanski koncil: koncil za svet«, ki sta jo za 60-letnico koncila napisala Ettore Malnati in Marco Roncalli: “Drugi ekumenski vatikanski koncil, ki ga je mocno želel sv. Janez XXIII. in sklenil sv. Pa­vel VI., je bil milostni dogodek za Cerkev in za svet. Dogodek, katerega sadovi niso koncani. Da, lahko recemo, da zadnjega ekumenskega koncila še nismo v celoti razumeli, živeli in ude­janjili. Smo na poti in ena izmed poglavitnih postaj te poti je pot, ki jo živimo s sinodo in ki od nas zahteva, da izstopimo iz logike »vedno se je delalo tako«, iz uporabe obicajnih starih shem, iz redukcionizma, ki hoce na koncu ved-no vse uokviriti v to, kar se že ve in dela. Knjiga, kot je ta, ki nam pomaga ponovno odkriti navdih koncila in kako je ta dogo­dek korak za korakom preoblikoval življenje Cerkve, je priložnost, da se bolje soocimo s sinodalno potjo, ki jo v prvi vrsti sestavljajo poslušanje, vkljucenost in sposobnost, da bi dali prostor navdihu Duha ter dali Njemu možnost, da nas vodi. Od drugega ekumenskega vatikanskega koncila smo veliko prejeli. Poglobili smo na primer pomen Božjega ljudstva, osrednje ka­tegorije v koncilskih besedilih, ki je omenjena kar 184-krat. To nam pomaga razumeti dej­stvo, da Cerkev ni elita duhovnikov in posve-cenih oseb ter da je vsak, ki je kršcen, dejavni subjekt evangelizacije. Koncila in sedanje sinodalne poti ne bi razu­meli, ce ne bi v središce vsega postavili evan­gelizacije. Smo grešne price Vstalega in svetu oznanjamo – ne zaradi svojih zaslug ali spo­sobnosti – Tistega, ki je premagal smrt, Tis-tega, ki nas je rešil in ki nas še naprej rešuje, ko nas ponovno dviguje z neskoncnim usmi­ljenjem. Veliki ekumenski zbor je navdihnila potreba, da bi z novimi besedami pricevali in oznanjali Jezusovo smrt in vstajenje ter nje­govo navzocnosti med nami. Svet se je odda­ljeval od kršcanstva in je bolj kot odpor kazal ravnodušnost. Koncil se je rodil iz te težnje, iz vprašanja: kako govoriti o Jezusu moškim in ženskam današnjega casa? Od tedaj smo prehodili dolgo pot, ki pa ni bila brez težav in razocaranj. Tudi danes tve­gamo, da bi padli v skušnjavo obupanosti in pesimizma, ko svoj pogled usmerjamo na zlo, ki pesti svet, namesto da bi na svet gledali z Jezusovimi ocmi, to je, da bi ga imeli za polje žetve, kjer lahko sejemo s potrpežljivostjo in upanjem. Iti skozi zgodovino koncila in zlasti živeti sedanjo sinodo z odprtim in svobodnim srcem, da bi v ljudeh, s katerimi se srecuje-mo, odsevali nežnost Boga in njegovo bližino vsem: to je nacin, na katerega se ucimo ne obupati in opustiti vsako skušnjavo, da bi za­upali vase, v svoje sposobnosti in strategije, ter bi pustili prostor Njemu.” Pripravil: Jože Jan Viri: Družina, Wikipedia, Bogdan Kolar - Odmevi koncilskega dogajanja v Cerkvi na Slovenskem, rtvslo.si, katoliska-cerkev.si, siol.net, vatican news PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SLOVENIJI | Kandidati V nedeljo, 23. oktobra 2022, bodo v Sloveniji potekale volitve predsednice oz. predsednika republike. Predcasno glasovanje bo 18., 19. in 20. ok­tobra. Na glasovnici bodo predsedniški kandidati objavljeni po naslednjem vrstnem redu: 1. Milan Brglez 2. Anže Logar 3. Janez Cigler Kralj 4. Miha Kordiš 5. Nataša Pirc Musar 6. Vladimir Prebilic 7. Sabina Sencar Volilci, ki v Argentini glasujejo “po pošti”, pa izbrano ime vpišejo v prazen prostor na glasovnici. Ker morda bralci ne poznajo vseh kandida­tov, jih na kratko predstavimo: Predlagatelj: Socialni demokrati in Gibanje Svoboda Spletna stran: https://milanbrglez.si Kako ga predstavi Wikipedija? Brglez je nek­danji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in eden od ustanovnih clanov Stran­ke Mira Cerarja (kasneje Stranka modernega centra). 24. avgusta 2018 je prestopil v stran­ko SD. Na evropskih volitvah 2019 je bil izvo­ljen za poslanca v Evropskem parlamentu. Program: »Za predsedniško kandidaturo sem se odlocil zato, ker verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami, znanjem, odgovornim delovanjem v preteklosti ter usmerjenostjo v prihodnost uspešno predstavljam Slovenijo ter vse njene državljanke in državljane bolj povežem za skupno dobrobit. Moj politicni program je sestavljen iz petih tock, ki jih kot predsednik republike želim zasledovati.« 1. Odgovorno vodenje 2. Odgovorno delovanje 3. Odgovorno snovanje prihodnosti 4. Odgovorno predstavljanje 5. Odgovorno povezovanje Predlagatelj: dr. Romana Jordan - skupina volivcev. Podpira ga tudi stranka SDS. Spletna stran: https://anzelogar.si Kako ga predstavi Wikipedija? Anže Logar, slovenski politik in ekonomist, * 15. maj 1976, Ljubljana. Izobraževal se je na ljubljanski ekonomski fakulteti ter fakulteti za podiplomske držav­ne in evropske študije. Leta 2016 je dokto­riral na Fakulteti za uporabne družbene štu­dije. V prvi in drugi vladi Janeza Janše je bil direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, med predsedovanjem Slove­nije Svetu Evropske unije, pa je bil uradni go-vorec predsedstva. Leta 2014 in 2018 je bil izvoljen za poslanca Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru. Na lokalnih volitvah 2018 je kandidiral za župana Mestne obcine Ljubljana. Ob nasto­pu 14. vlade Republike Slovenije marca 2020 je bil imenovan za ministra za zunanje zadeve Re-publike Slov enije. 4. julija 2022 je napovedal kandidaturo za mesto predsednika republike. Program: »Zakaj kandidiram? Ker cutim, da je tako prav. Ker vem, da lahko Sloveniji veliko vrnem. Potem, ko mi je dala dom, me izobraževala, mi dala prvo zaposli­tev. Ko sem imel priložnost soustvarjati slo­vensko zakonodajo, voditi zunanjo politiko in dvakrat predsedovati Svetu EU. Ljudje, ki me poznajo, vedo, da sem vedno iskal sodelovanje. Soglasje. Preiskovalna komisija, v nasprotju z vsemi napovedmi in pricakovanji – soglasna pod-pora zakljucnim porocilom. Kljucna vprašanja zunanje politike? Sogla­sna podpora v parlamentu. Predsedovanje? Soglasna pohvala delu slo­venskega predsedstva. Zakaj sem investiral ure in ure v dialog, ce so lažje, vcasih celo politicno bolj oportune alter­native? Zato, ker menim, da je to prava pot. Zato, ker je sodelovanje tisto, kar rabimo za prihodnost. Ne rabimo delitev. Sploh ne zdaj. Recite mi, da sem idealist, ampak verjamem, da je pri kljucnih vprašanjih to enotnost mož-no doseci. V to me prepricujejo moje pretekle zmage in zaupanje v moc dialoga. Moja kandidatura je iskrena, podprta s prijaznimi besedami ljudi, ki jih srecujem v vsakdanjem življenju. In rezultati dela v funkciji zunanjega ministra. Ne kandidiram za ‘mnenjske voditelje’. Kandidiram za ljudi. Za Jožeta, Martino, Svita in Izo. Pac, stavim na kontakt z volivci. Slovenija je na pomembnem križišcu, svet pa v izredno turbulentnih casih, ki ga pretre­sajo krize in vojne. Skratka, okolišcine onkraj, pa tudi znotraj naših meja izzivajo voljo do enotnosti. Mi pa potrebujemo predsednika republike, ki združuje, ki povezuje, ki se trudi iskati konsenz. In ki je neobremenjen, odprt za dialog ter ima v fokusu predvsem sodelo­vanje za prihodnost. Narod ni svoboden, ce so svobodni samo eni. Bodimo svobodni torej vsi. Ali kot je ne­ koc dejal Martin Luther King: ‘Morda smo vsi prišli na razlicnih ladjah, vendar smo zdaj v istem colnu.’ Nihce od nas ni tako pameten kot smo vsi skupaj. In kot družba lahko dose-žemo bistveno vec, ce delamo drug z drugim kot drug proti drugemu. Ce kdaj, je to kljuc­no danes, jutri in pojutrišnjem. Kandidiram s podpisi. In s podporo SDS. Kot kandidat, ki je s preteklim delom dokazal, da zmore. Da zmore biti odlocen, ko je to potreb-no, da zmore povezovati, ko je to kljucno in da zmore Slovenijo postaviti na svetovni zemlje­vid zunanje politike, ko tega nihce ne pricaku­je. Tudi, ce dvomljivci kricijo: NE BO ŠLOOOO… Bo, verjemite. Le skupaj moramo držati.« Predlagatelj: Nova Slovenija - kršcanski de­mokrati Spletna stran: https://kraljzapredsednika.si Kako ga predstavi Wikipedija? Janez Cigler Kralj, slovenski politolog in politik, * 28. de­cember 1978. Cigler Kralj bo s podporo Nove Slovenije kandidiral na predsedniških volitvah 2022. Je nekdanji minister za delo, družino, soci­alne zadeve in enake možnosti, trenutno pa poslanec v 9. sklicu Državnega zbora Republi­ke Slovenije in vodja poslanske skupine NSi. Program: 1. Kdor dela, mora od svojega dela tudi dostojno živeti Kot predsednik bom vsa moja prizadeva­nja usmeril v to, da v Sloveniji spremenimo odnos do tistih, ki delajo in ustvarjajo, da podjetnost postane cenjena in spoštovana vrednota. Kdor dela, mora od svojega dela tudi dostojno živeti. Ljudem moramo omo-gociti, da razvijejo svoje talente in potencia­le. Delujoce gospodarstvo je kljucno za to, da prihajajoce zahtevne case uspešno prebrodi-mo. Brez delujocega gospodarstva ni države blaginje. 2. Najbolj ranljivim je potrebno vrniti dosto­janstvo Zelo pomemben je tudi odnos do ranljivih in tistih na robu, ki imajo obcutek, da smo na­nje pozabili, da so ostali zadaj, da se svet za njih vrti prehitro. Najti moramo pot, da jim vrnemo dostojanstvo in da spet postanejo del naše skupnosti. Zgodbo o uspehu lahko spišemo samo skupaj. 3. Za svojo varnost moramo storiti vec Ljudje potrebujejo varnost in si želijo stabil­nosti. Vojna na evropskih tleh je pokazala, da smo v preteklih desetletjih zanemarili vidik lastne varnosti. Za svojo varnost bomo morali storiti vec. Kot predsednik bom pod-piral vsa prizadevanja za okrepitev varnosti Slovenije in EU. Naso varnost lahko najbolje zagotavljamo kot verodostojna clanica zveze Nato. Zato bom kot predsednik podpiral vsa prizadevanja za nadaljnjo modernizacijo Slo­venske vojske. Predlagatelj: Levica Spletna stran: https://www.facebook.com/ miha.kordis/ Kako ga predstavi Wikipedija? Miha Kordiš, slo­venski politik in aktivist, * 6. marec 1989, SFRJ. Je aktualni poslanec 9. državnega zbora RS. Bil je aktiven v študentski politiki. Na Dr-žavnozborskih volitvah v Sloveniji 2014 je bilkandidat Združene levice v Škofji Loki, kjer je bil izvoljen v Državni zbor Republike Sloveni­je. Na volitvah 2018 je uspeh ponovil na listi Levice v volilni enoti Kranj. Spori: Pozval je k nacionalizaciji podjetij Iva Boscarola in Igorja Akrapovica, ko sta izrazila nezadovoljstvo nad davcno politiko v Sloveniji. Opravicil se je za oznacitev dela zdravnikov z mazaci, ceprav je Levica trdila, da gre pri celotni zgodbi za manipulacijo s strani stranke SDS. V državnem zboru je nosil majico s podobo Josipa Broza - Tita in zašci­tno masko z rdeco zvezdo, drugace pa tudi majico s Che Guevaro, s cimer si je prislužil kritike desnicarskih medijev, ki so ga oznacili za brezdelneža, Mihija Kradiša in Kukavicje­ga Mihca (po literarnem liku Pavla Zidarja). Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je protestirala proti njegovi izjavi, da je drobno gospodarstvo kramarsko gospodarstvo in da ne opravlja razvojne funkcije. Program: »Želim delovati kot glasnik vseh, ki sta jih kapitalisticni sistem in politicni esta­blishment pustila na cedilu, in skupaj z njimi spremeniti. NATO (OTAN) je najvecja grožnja svetov­nemu miru. Vojaški proracun držav clanic so nekajkratnik preostanka celotnega sveta in želi si še vec orožja. Che Guevara je pop ikona mednarodnega levicarskega gibanja. Zavzemal se je za med-narodno delavsko solidarnost, njegovo delo­vanje in življenje sta lahko zgled vsem socia­listom sveta. V Sloveniji lahko že leta opazujemo, kako se znotraj zdravstvenega sistema krepi lobi dobro placanih zdravnikov. Ne pogovarjamo se o vecini, pogovarjamo se o zgolj zelo ozki kasti, ki pocne vse mogoce, da bi zašcitila svoje privilegije.« Predlagatelj: Biserka Marolt Meden - skupi­na volivcev Spletna stran: https://predsednica.bo Kako jo predstavi Wikipedija? Nataša Pirc Musar, slovenska pravnica in novinarka, * 9. maj 1968, Ljubljana. Nataša Pirc Musar je pravnica in nekdanja novinarka. Leta 2005 je bila imenovana na funkcijo informacijske pooblašcenke, ki jo je opravljala do leta 2014, ko je ustanovila lastno odvetniško družbo, ki si je leta 2016 nadela ime Odvetniška družba Pirc Musar & Lamut Strle. 23. junija 2022 je napovedala kandidaturo za mesto predsednice Republike Slovenije in jo nato uradno vložila 21. sep­tembra. Njeno kandidaturo so med drugim podprli novinar Slavko Bobovnik ter nekdanja predsednika republike Milan Kucan in Danilo Tk. Ob napovedi kandidature je dejala, da ni bila clanica nobene stranke in da ne pricaku­je podpore desnih strank ter ne želi podpore stranke Levica, saj da so njena stališca precej odmaknjena od stališc te stranke. V intervjuju kmalu za tem je dejala, da je bila izjava o Levi- ci izrecena v neformalnem pogovoru, ki je bil iztrgan iz konteksta, ter da se ne bo odrekla podpori nobene stranke. Program: »Prepricana sem, da imam dovolj moci, strasti in znanja za to delo. Ob tem pa mi podporo dajejo tako rekoc vsi, ki me poz­najo. Tesno ob meni stoji tudi družina – sop-rog, sin, starši, sestra. Prepricana sem tudi, da je v Sloveniji napo-cil cas, da dobimo prvo predsednico republi­ke, ki bo samozavestno in pogumno, z novo, drugacno energijo stopila naprej in okrepila njeno državniško vlogo. Predsednica republike je tista, ki mora sprožiti in spodbuditi s pristno, iskreno željo ter namero. Zato potrebujemo samozavest, upanje in zaupanje. Potrebujemo prekipe­vajoco energijo, ki mora biti spretno odeta v državniško držo. Vem, da to imam. Menim, da morajo biti za predsednico republike na prvem mestu državljanke in državljani ter prebivalke in prebivalci Slovenije. Ravno predsednica republike mora biti tista, ki se PREDSEDNIŠKE VOLITVE V SLOVENIJI | KANDIDATI bo zavzemala in opozarjala na to, da bo Slo­venija pravna in socialna država, kot to vele­va ustava. Vedno in povsod. Jasno in zavzeto. Treba je ustaviti revšcino v Sloveniji. Mladim je treba dati možnosti in jim odpreti prilož­nosti, da najdejo smisel življenja doma. Sta-rejšim je treba izkazati konkretno spoštova­nje za njihovo delo v preteklosti. Ceprav smo mlada država, imamo stoletja dolgo zgodo-vino. Vemo, da je vse treba zgraditi iz roda v rod ter biti skrben gospodar.« Predlagatelj: VESNA - zelena stranka Spletna stran: https://prebilic.si Kako ga predstavi Wikipedija? Vladimir Pre­bilic, slovenski politik, zgodovinar in obram­boslovec; * 21. maj 1974, Ljubljana. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplo­miral iz zgodovine in geografije, kasneje pa na Fakulteti za družbene vede še magistriral in diplomiral iz obramboslovja. Deloval je v organih stranke Socialni demokrati in bil obcinski svetnik. Kasneje se je od stranke nekoliko oddaljil in nastopal kot samostojni kandidat. Od leta 2010 opravlja funkcijo žu­pana Obcine Kocevje. Obenem je redni pro-fesor na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede. Julija 2022 je napovedal kandidaturo za predsednika republike na predsedniških voli­tvah 2022. Uradno jo je vložil 20. septembra. Leta 2002 je na lokalnih volitvah v Kocevju kandidiral na listi stranke SD in bil izvoljen za obcinskega svetnika. Postal je predsednik Odbora za finance in gospodarstvo v Obcini Kocevje. Leta 2003 ga je obcinski svet izvolil za podžupana Obcine Kocevje, funkcijo je op-ravljal do leta 2006. Dve leti kasneje je bil na kongresu SD izvoljen v predsedstvo stranke ter postal predsednik Odbora za obrambo pri tej stranki. Istega leta ga je stranka imenovala za osebnega svetovalca takratnega predse­dnika stranke Boruta Pahorja za podrocje not-ranje politike. Leta 2010 je bil prvic izvoljen za župana Obcine Kocevje, ko je s 60 % glasov premagal prejšnjega župana Janka Vebra. Za tem je bil z visoko podporo izvoljen še dvakrat in to funkcijo opravlja še danes. Program: »Preprican sem, da funkcija pred­sednika države ni samo protokolarna. Pred­sednik bi moral biti in po mojem mnenju tudi mora biti politicna avtoriteta, saj je nepos­redno izvoljen in zato odgovoren državljan­kam in državljanom, ne pa politicnim stran­kam ali kapitalu. Kot tak mora iskati rešitve in zavzemati stališca ter biti odziven. Predsednik mora imeti nacrt in pogum za realizacijo ter biti dostopen tistim, ki jim je odgovoren – ljudem. Kljub dejstvu, da naša pravna ureditev predsedniku ne podeljuje veliko pooblastil, pa to ne pomeni, da kot edini neposredno izvoljeni funkcionar ne more uporabiti svojega vpliva in ugleda za dobrobit ljudi. Predsednik države je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, je tihi šcit našega varnostne­ga sistema in obenem tisti, ki našo državo predstavlja v mednarodni skupnosti. Pred­sednik je tako v prvi vrsti tudi zadnji bra-nik naše varnosti in miru, ki še zdalec nista samoumevna. Predvsem pa bi predsednik moral biti slaba vest vlade, jo pohvaliti, ko dela dobro, in ustaviti, ko deluje tako, da postavlja svoje kratkorocne interese pred in-terese države in posledicno ljudi. Tega smo v zadnjih letih v mednarodnih aktivnostih vlade videli absolutno prevec in na to ni bilo primernega odziva, zato tega v prihodnje ne smemo dopustiti.« Predlagatelj: Državljansko gibanje Resni.ca Spletna stran: https://sabinasencar.si Kako jo predstavi Wikipedija? Ni omenjena na Wikipediji. Program: »2020 so spremembe v svetu do-segle vrhunec z novo ideologijo, v kateri ni bilo vec dovolj zraka za dihanje, ne prosto­ra za izražanje, za nove zamisli, za svet, v kakršnem se rojeva napredek. Postajalo je mrakobno, obcutek, ki ga do-živiš med betonskimi bloki v Berlinu, v spo­meniku holokavsta, na ulici Hannah Arendt. Ljudje, ki sem jih srecevala, so mi zad­nja leta izpovedovali mnoge vrste strahov. Ceprav je splošno mnenje, da je nasprotje od strahu pogum, to ni res. Hromeci strah lahko premagaš le z ustvar­jalnostjo, iznajdljivostjo, delavnostjo ali tvornostjo. Jaz, Sabina Sencar, imam rešitev za prema­govanje strahu, postati moramo država ak­tivnih ljudi. Zato letos kandidiram za predsednico Re-publike Slovenije, da bi skupaj z vami ustva­rila lepše pogoje za bivanje.« Izbral in pripravil Jože Jan ELECCIONES PRESIDENCIALES EN ESLOVENIA El domingo 23 de octubre los eslovenos ele­ giremos presidente. La votación anticipada tendrá lugar entre el 18 y el 20 de octubre. La lista de los candidatos que figuran en las boletas electorales son: 1. Milan Brglez 2. Anže Logar 3. Janez Cigler Kralj 4. Miha Kordiš 5. Nataša Pirc Musar 6. Vladimir Prebilic 7. Sabina Sencar Los votantes que emitan su voto por correo desde Argentina deberán escribir el nombre del candidato elegido en el espacio en blan-co en la boleta electoral recibida. Dado que es posible que los lectores no co-nozcan a todos los candidatos, los presenta- mos brevemente: Candidato por los partidos SD (Social demócrata) y Gibanje Svoboda (Movimiento por la libertad). Fue presidente de la Asamblea Nacional de Eslovenia, uno de los fundadores del parti-do de Miro Cerar (posteriormente Partido del Centro Moderno), en agosto de 2018 se pasó al partido Socialdemócrata. En las elecciones del 2019 fue elegido diputado del Parlamento Europeo. Candidato independiente que cuenta con el apoyo del partido SDS (Partido Demócrata esloveno). Durante los dos primeros gobiernos de Janez Janša fue director de la Oficina del Gobierno para la Comunicación. Entre 2014 y 2018 fue elegido legislador en la Asamblea Nacional. Entre 2020 y 2022, durante la tercera presi­ dencia de Janša, fue Ministro de Relaciones Exteriores de Eslovenia. Candidato por el partido NSi (Nueva Eslove­nia – Demócratas cristianos) Ex ministro de trabajo, familia, asuntos so-ciales e igualdad de oportunidades. Actu­almente es legislador y líder de la bancada parlamentaria del partido NSi. Candidato del partido Izquierda. Participó activamente en la política estudi­antil. Es legislador en la Asamblea Nacional desde 2014. Candidata independiente, su candidatura fue apoyada entre otros por los ex presiden­tes de orientación izquierda Milan Kucan y Danilo Tk. Es abogada y ex periodista. Propuesto por el partido VESNA (Partido Verde) Trabajó en los órganos del Partido Social-demócrata y fue concejal municipal. Poste­riormente se distanció del partido y se pos­tulcomo candidato independiente. Desde el ańo 2010 es el intendente de Kocevje. Propuesta por el Movimiento cívico Resni.ca (Verdad) Es médica especializada en ginecología y obstetricia. El Presidente de la Replica de Eslo­ venia representa al país y es jefe de las Fuerzas Armadas. Según el art. 107. de la Constitución, son sus deberes: llamar a elecciones parlamentarias, nombrar funcionarios públicos, entregar premios y distinci-ones; también designar embajadores y proponer al Parlamento candidatos para determinados cargos. KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 16. oktobra Materinski dan in dan dobrote. Pri vseh slovenskih mašah bo nabirka za pomoc potrebnim rojakom. 23. oktobra Mladinski dan v San Martinu 23. oktobra Predsedniške volitve v Republiki Sloveniji 29. oktobra Šolski izlet 30. oktobra Slovenski dan in obletnica na Pristavi 6. novembra 70. skupni mladinski dan SDO-SFZ v Našem domu San Justo 12. novembra Zakljucek SSTRMB 13. novembra Obletnica Društva Slovenska vas DAN DOBROTE Zveza slovenskih mater in žena že dol­ga desetletja tiho in vztrajno skrbe za slovenske rojake, ki potrebujejo po­ moci. To so danes predvsem starejši, ki so sami. A med nami so tudi cele dru­ žine v potrebi. Vsem znana kriza, ki je prav gotovo prizadela vsakega od nas, vec kot 100% inflacija in druge stiske prav gotovo ne pripomorejo k olajša­nju teh težav. Zato Zveza vabi vse rojake, da v nede­ljo, 16. oktobra, ko v Argentini praznu­jemo materinski dan, pri vseh sloven- skih mašah prispevajo svoj dar za ljudi v potrebi. Denarne darove lahko tudi osebno oddate clanicam Zveze. Ce želite pomagati rojakom, pa ne ves­te komu oddati svoj dar, ali pa živite zunaj Argentine, lahko pišete na e-na­slov alenkasch64@gmail.com in se do-govorite s clanicami Zveze. Že vnaprej hvala za vaš dar! PREGOVORI IN CITATI VOLITVE Slovenci bomo na volitvah za predsednika republike 23. oktobra izbrali med sedmi-mi kandidati. Na glasovnici bomo morali obkrožiti eno od teh imen: Milan Brglez, Anže Logar, Janez Ciglar Kralj, Miha Kor­diš, Nataša Pirc Musar, Vladimir Prebilic in Sabina Sencar. Ce nobeden od kandidatov ne bo dobil vec kot 50% glasov, bomo Slo­venci v nedeljo, 13. novembra v drugem krogu glasovali med dvema kandidatoma, ki bosta dobila najvec glasov v prvem kro­gu. Caka nas nekaj tednov volilnih kampanj in soocenj kandidatov na raznih medijih. Upajmo, da bomo tokrat izvolili najboljšega kandidata… Ameriški pisatelj, humorist, satirik, publi­cist in založnik Mark Twain, znan predvsem po delih »Prigode Toma Sawyera« in »Pri-gode Huckleberrya Finna«, je zaslovel tudi po svojih ostrih aforizmih in citatih. V vsem svojem delu je zagovarjal demokraticne svo­bošcine. Napisal je vec citatov o volitvah: • Ce bi bilo kaj odvisno od volitev, na njih ne bi smeli sodelovati. • Ce bi volitve kaj pomagale, bi jih prepo­vedali. • Nacela niso pomembna, razen med vo­litvami. Po volitvah jih lahko obesimo na vrv, da se ustrezno prezracijo in posušijo. • Glasovnica je edino blago, s katerim se lahko trguje brez patenta. • Vse politicne stranke scasoma umrejo in se zadušijo v lastnih lažeh. O volitvah pa je tudi kar nekaj pregovorov: • Bodi previden pri tem, kar si želiš. Kajti želje bi se ti lahko izpolnile. (kitajski pregovor) • Na méd se muhe love, na sladke besede ljudje. (slovenski pregovor) • Izbira je zadrega. (nemški pregovor) • Suženj ne izbira gospodarja. (malgaški pregovor) • Med dvema stoloma se na tla usedeš. (slovenski pregovor) • Vzpenjaj se vedno više, a vedi, da tudi najvišji lahko pade. (nemški pregovor) Izbral: Jože Jan 30. OKTOBRA 2022 55. OBLETNICA SLOVENSKE PRISTAVE 67. SLOVENSKI DAN Slovenec sem, Slovenec cem ostati! 11:00 zbiranje gostov 11:15 dviganje zastav 11:30 sv. maša 13.15 slavnostno kosilo 18:30 kulturni program na prostem Prosta zabava REPÚBLICA DE ESLOVENIA 1851 -CASTELAR | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar