-r
Izhaja vsako soboto ob 6. uri zvečer.
4

Prodaja se v tistih tržaških tobakarunh kakor ,Edinost'
po 2 kr. odtite.
Naročniki ,Edinosti* dobivajo to prilogo vse leto, ako priložijo naročnini za ,Edinost* še 1 gld.
4
NOVIC AR
Y
X№i'
Cene oglasom v ,Novlčarju* so: za petit-vrstico 8 kr., za rikelove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obsegalo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice in domači oglasi, po pogodbi.

Frankovana pisma in rokopise Je pošiljati vredništvu , KtHnosW.
k
Xefrankouana pUma ле ne sprejemajo.
Tržaški mestni svšt.
Akoprav so se bili mestni očetje že pripravili na počitnice, sklicalo jih je pred-eedništvo nenadoma v X. javno sejo na 1. t. m. Prišlo je 37 svetnikov, predsedoval pa je župan sam. — Po odobrenju zapisnika IX. seje prečita se neka prijava borzne deputacije, v kateri zahteva podpore občinskega zastopa za spomenico, katera se je bila poslala trgovinskemu ministerstvu, da se upeljejo vsa olajševanja za našo trgovinsko brodovje, kakor je enako že ukrenila ogrska vlada za svoje brodovje. Sklene se priporočati ministerstvu to spomenico.
Poročevalec dr. Artico prečita zatem poročilo o prometu javnih skladišč leta 1892. Priinaiijklaja je 145.153 gld. 30 kr., katerega polovico mora pokriti mestni za klad. — D o m p i e r i opaža, da svota za razsvetljavo ne odgovarja resnici, kajti plin stane mnogo manj, kakor je zaraču-čunjen. Ventura mu ugovarja. Odobri se bilanca za leto 1892 in podeli se ab-solutorij ravnateljstvu ter ukaže mestni davkariji izplačati svoto 72.576 gld. 66 kr. kot delež mesta tržaškega v pokritje primanjkljaja, in sicer se vporabi goldinarjev 16.026-71 kot ostanek dobička na starem podvzetju, ostalih gold. 56.549'23V> se vzame iz zaloge 90.000 gld., določene po proračunu v to svrho. V ravnateljstvo potrdijo se Artelli, R a s o o -
v i c h A., Ventura in V i a n e 11 o , namesto Bernardija in Righettija pa se izvolita Albrecht in M a z z o 11 i. — Razprave o kvinkvenijah (Sletnih dokladah) na učiteljske plače udeležč se S 1 o c o • vich, Dompieri, N a b e r > oj, Sancin in C a m b o n. Sklene se, da se utoki v zadevi kvinkvenijev ne pošiljajo namestništvu, temveč mestnemu svetu v smislu §. 78. mestnega statuta. — Večina sprejme predlog mestno delegacije. — Pride na dnevni red razprava o ljudskih šolah okolice. — V dotičnom poročilu omenja se znana šolska zadeva v Trebčah. Po naredbi iz leta 1886. obvezani so za Solo godni otroci iz Gropade obiskovati šolo v Trebčah, otroci iz Padriča pa smejo
žavati vsacega pojava nezadovoljnosti. Ne zahaja se sem v zabavo, marveč da se posluša. Dolžnost moja je čuvati nad slo* bodo govora in o prvi izjavi nezadovoljnosti dam izprazniti galerijo !• Občinstvo so pomiri, in Nabergoj more nadaljevati). Povdarja, da 30 otrok iz Gropade lani ni moglo obiskovati šole, ker v Bazovici ni prostora. Poleg tega pa so se še kaznovali stariši in le vsled osebnega potezanja županovega niso tudi plačali nepravične globe. Pomagati se mora že zbog pravice in človečnosti. Govornik opisuje zatem težave tacega šolskega obiskovanja, sosebno v zimski dobi. Okolnosti so take, da morajo vsacega prestrašiti. (Smeh na galeriji). — Mesto šteje 181 šolskih sob, okolica jih nima nego 36 : v mestu je povprečno 56 otrok v vsaki sobi, v okolici se jih natlači do 89. Priporoča, da se ne sprejme prvi predlog komisije, temveč da se odredijo nova pre učevanja. — Kolikor se tiče šole v Kati-nari, nima potrebnega prostora in zategadelj se ne obiskuje. Stariši niso toliko brezsrčni, da bi pošiljali svoje otroke pod takimi pogoji v šolo na škodo zdravja otrok. (Smeh na galeriji). Priporoča, naj se vzame v poštev priporočilo šolskega nadzornika, posebno kolikor se tiče šole v Bazovici, na Katinari, v Rojanu in Skednju. — C on sol o pobija Nabergoju, tolmači po svoje šolsko stanje v Trebčah. Pravi, da je tam lepo novo šolsko poslopje z dvema velikima, zračnima dvoranama, kateri si je bil tudi on ogledal. (Prazne. Op. ured.) Stariši iz Gropade in Pndriča pošiljajo svoje otroke v Bazovico namesto v Trebče radi vaških prepirov. Radi tega je prva prenapolnjena, druga pa prazna. Pravi, da šolski odbor ne zanemarja oko-linčanskih šol, kajti baš sedaj osnujeta se 4. razred na Opčinah in 3. v Katinari ustanavljajo se nova učiteljska mesta studira so neko poboljšanje za Skedenj Rojan. Priporoča sprejem predlogov šol skega odbora, kajti oni da odgovarjajo „pravim* zahtevam okolice. — Naber g o j razjasnjuje, da prebivalstvo iz Trebč in Gropade pošilja svojo otroke že stoletja v Bazovico namesto v Trebče, a to zbog
moram s e na gale-dokazu
pojave (P) „ nasprotno
i j i na tem osebnem
poštovanja!* (Burna ovacija županu. — Kaj ni to pristna komedija P Op. ur.) Or. Sancin nadaljuje in tolmači, da si prisvajajo župniki pravico, da ne podučujo krščanski nauk nego v lastni župniji. S tem se sklene razprava. Preide se na glasovanje. 1. točka: „Ne dovoli se 3. razred na šoli v Bazovici in ne zida se novega šolskega poslopja med Gropado in Padri-
čani* sprejme s e jednoglasno,
hoditi v šolo v Bazovico. Poročilo pravi, potrebe. Otroci morajo hoditi v Bazovico da je šola v Trebčah slabo obiskana, mej j k krščanskemu nauku, ker spadajo pod to tem ko Gropajci pošiljajo svoje otroke v : župnijo. Ne morejo to raj hoditi po eno Bazovico, katera je vsled tega prenapol-jv Trebče in po drugo v Bazo njena, zbog česar je zahteval vladni nad- vic o. — Vierthaler potrjuje to kar zornik odprtje III. razreda. Komisija pa je rekel Consolo. Denašnji predlogi šol-je odločila nasprotno, da se odprč IV. skega odbora naj služijo v dokaz, kako razred na Opčinah v najetem poslopju.— skrbi za okoličanske šolo. (Živahno odo-
tolmači še
Ne ustavlja pa se odprtju III. razreda na Katinari, toda zahteva nekako jamstvo za dovoljno obiskovanje. — Kakor pa se je komisija ustavljala osnovi slovenske ljudske šole v Rocolu, tako je tudi nasprotna podvojenju števila razredov na Vrdeli, kajti ista šola šteje že 7 razredov. — Spozna se za Rojan in Škedenj potreba novega šolskega poslopja, čakati pa bodo treba boljših časov. Tudi se ne priporoča za sedaj odprtje novih razredov v v teh dveh krajih. Priporoča pa so pumno-žitev učiteljskih mest in to: mesto italijanske podučiteljice v Rojanu in dve mesti pomožne učiteljske sile na drugih slovenskih šolah okolice. — V razpravi spregovori prvi svetovalec Nabergoj. Obžaluje zanikajoči sklep šolske komisije. (Galerija začne bučiti. Župan opominja d nihal z besedami: Prosim gospoda, izvolite se vzdr-
bravanje). — Nabergoj tolmači Se enkrat, da ni rekel, da se v Trebčah ne podučuje krščanski nauk. Otroci morajo hoditi le zaradi tega v Bazovico, ker pri padajo k tej župniji. — Dr. Sancin že i pojasniti težkoče, o katerih je govoril Nabergoj. To je nekako vprašanje kanoničnega prava. Pri teh besedah jame „omikano občinstvo na galeriji krohotati se in bučiti. — Dr. Sancin obrne se do občinstva svareč je in poživljajoč se na pravico sloboc nega govora. Radi te opazke pozove župan dr. Sancina na red, češ da ima edino predsednik pravico pokarati galerijo. (Bene bravo! na galeriji). Dr. Sancin odgovarja, da spoštuje avtoriteto predsednikovo vendar pa mora protestovati proti vednemu motenju. Župan reče, da se je vedla galerija jako korektno, odkar jo je posvaril in da ni bilo slišati niti najmanjše
„Zahvaliti gospodom
zvzemši naše okoličanske pola n c e. — 2. „Odpre se 4. razred na openski šoli*. Jednoglasno sprejeto. — 3. „Nalaga se delegaciji odpreti razred na Katinari, kadar bode dokazana potreba*. Jednoglasno
4. „Odbijejo se vse druge prošnje za odprtje novih šolskih razredov v drugih okoličanskih šolah*. Sprejeto jednoglasno, izvzemši okoličanske poslance. — 5. „Ustanovi se mesto italijanske podučiteljice na soli v Rojanu*. Sprejeto jednoglasno, izvzemš* količanske poslance. — 6. „Vsta-navljati se dve novi podučiteljski mesti za slovenske šole v okolici*. Sprejeto ednoglasno. — Zatem sledi tajna seja. Določi se plača predsedništvu. Dobivajo na leto : župan 9000 gld. (t. j. 25 gld. na dan), vštevši odškodnino za stanovanje ; I. podžupan dobiva 1500 gld. in I, podžupan 1000 gld. — Potrdi se na-jemščina prostora Ivana Parisa v poslopju zemlj. knj. št. 552 v ulici Gavana za 3 leta. — Vzame so na znanje odpust nečega mestnega uradnika.
NOVIČAR,
Njena c. kr. Visokost nadvojvodinja udova Štefanija odpotovala je dne 4. t. m. iz Kristijanije v Marstrand (Švedska).
Car ruski odpotuje dne 11. t. m. v Krasnoje selo k vojaškim vajam. — Dne 21. t. m. pa odpotuje vsa cesarska obitelj Liban, kjer se položi temeljni kamen novemu vojaškemu pristanišču. Car odpotuje zatem po morju v Dansko.
Iz Prage poročajo, da je dne 4. t. m. vstopila v samostan 281etna kneginja Marija Lujza Schwarzenbergova.
V srbski skupščini stavijo nekateri radikalni poslanci sporazumno z ostalimi strankami v kratkem predlog, da se pre- ^ kliče izgon kraljice Natalije. Ta na-meruje zatem vrniti se v Srbijo.
0 obisku nemškega cesarja na danskem dvoru, kjer bi se znidel s carjem ruskim, bilo je te dni mnogo čitati. Proti tem pa se službeno javlja dnč 3. t. m. iz Berlina, da v sedanjih razmerah z obzirom na carinsko vojsko med Rusijo in Nemčijo niti ni misliti na sestanek obeh cesarjev.
Grška vlada odredila je tridnevno kontumacijo za vse blago prišedše iz Av-stro-Ogrske. Poštni zamoti pa se na Grško sploh ne smejo pošiljati.
„KatholikoS* (patriarh armenski) obišče v kratkem Trat. Vrača se iz Jeruzalema in potuje v Odeso. — Visokemu prelatu pride se poklonit z Dunaja posebna deputacija tamošnje armenske naselbine. — Iz Odese vrne se cerkveni dostojanstvenik v svojo prestolnico v Ečmiadzin,
katera stoji pod protektoratom ruskega carja. Taisti odlikoval je patriarha z „Aleksandra-Newskija* redom ter mu podaril 5000 rubljev za popotne stroške.
Italijanski senat bavi se sedaj z bankarskim zakonom. Vrnili so se zato vsi ministri v Rim, kjer ostanejo, dokler se ne končajo razprave. Potem odidejo na počitnice po redu, tako namreč, da ostanejo vedno po štirje ministri v Rimu. Tako se bodo vrstili tudi državni podtajniki.
Korintski prekop odpre se slovesno jutri, 6. t. m., — ako ne najdejo zopet kakšno zapreko. Slavnosti se omejijo na najskrajnejšo mero. Kralj odpotuje po končanih slovesnostih v inozemstvo.
Oblogo sijamskih obali dvignili so Francozi dne 4. t. m. popoludne. Polagoma vrača se v Bangkoku vse v nor-sprejeto. ma*no stanje.
0 delavskem shodu naših socijalnih demokratov nam nekdo piše : Prvi zagovornik tega shoda in pospešitelj njega idej bil je „Indipendente*, kojemu pa ni bilo prav, da se je na shodu oaglašalo, da delavci nimajo nijednoga zastopnika v mestnem zboru. V svoji ponodeljski številki kaže sam na Rasoovicha, kateri je po njega menenju vreden zastopnik delavcev ter povdarja, da je tudi pri zadnji seji mestnega sveta zagovarjal njih interese. Ta „demokrat“ je namreč v predzadnji seji, ko se je dovolilo povišanje doklad na meso in vino, modro molčal, čeprav bodo z novimi dokladami prizadet najbolj delavec, katerega on „zastopa*. Da pa jim vrže nekoliko prahu v oči, oglasil se je v zadnji seji govoreč proti omenjenim dokladam. V resnici pa so edini okoli čanski poslanci zagovarjali pravo korist delavca, glasujoč proti tem krivičnim dokladom ! A tržaški delavci le nočejo uvideti svojih pravih prijateljev ter če vedno iščejo zatočišča pri progressovcih, katerim drugo ni na srcu, nego da širijo avojo laščino ter zanemarjajo pri tem popolnoma koristi ubo-z ega delavca. —
„Non si parla ehe italian* — ta izrodek lahonske zagrizenosti, ta himna „Lege nazionale* v Trstu, čuje se popevati že v vsakem kotu. Skoraj se ne moreš obrniti v Trstu, da bi ti na uho ne zadonela ta pesem zasramujoča naš narodni čut in jezik; tu ti jo poje ali žvižga kak umazan frkolin, iskajoč po mestnih ulicah gnusne „čike* ; tam tolpa nesramnih babur; tam zopet družba vinjenih mladeničev ; tam šnopsa pijani fakin najnižje
vrste; iz hišnih oken ti doni škripanju
glasovira, na katerem ubira kaka lahon-ska gospodičina te „mile glasove* ; po gostilnah ti godci trobijo, a harmonike godejo to večno pesem; na ulici čuješ starca, kateri poleg „cesarske himne“ na „organet*
zaškriplje še „non si parla ehe talian*, a
sam spremlja ta napev s svojim hripavim petjem ; tam ob šagri se vrti „ringelšpil*, dočim mojster tam v sredi godi: „non si parla ehe italian*; na šagri sami čuješ, da mej valčeki in polkami zaškripljejo godci še : „non si parla ehe italian*. Sploh : kamor so obrneš, doni ti na uho in te žali ta nesramna pesem. Žalostno pač, da sme vsak pritepenec žaliti, kakor mu ljubo, lepo število 40.000 mestnih in okoličan-
skih Slovencev. Tužna nam
smo mi Slovenci žaviP ! —
res zadnje
majka. Ali kolo v dr-
Iz V. okraja pišejo nam : „Očetu slovenskega ljudstva“ gotovo ne more biti posebno všeč izid onega protesta, ki je bil tiskan v ultra laškem glasilu „II Indipendente“. Da bodo dragi čitatelji vedeli, kako krasen je bil ta protest, zamolčati ne moremo, da je bil na njem podpisan mrlič, ki gnije že celih 15, reci: petnajst let pod zemljo. A vsi mrliči, kar jih je na trebenskem pokopališču, privesti niso mogli „očeta slovenskega ljudstva“ do težko pričakovane in zaže-Ijene zmage!
Baš v nedeljo pokazale so Trebče svoje pravo lice, baš v nedeljo povedali so Trebčani komisiji, kje se je godila pravica in kje krivica, Za časa volitve, korakali so proti Trebčam peš oni volilci, ki nosijo v sebi narodno zavest. Nikogar ni bilo, ki bi jim bil plačal vozove, a šli so peš, samo da so mogli izvršiti svojo sveto dolžnost, da so odali glasove takemu možu, kojega so nam priporočili požrtvovalni rodoljubi. Volilci „očeta slov. ljudstva* prišli so skorom vsi na vozeh na volišče v Trebče. Kedo jim je plačal vozove, nas ne briga čisto nič.
Zadnjo nedeljo toraj, povedale so Trebče, da vender ni še tako hudo, kakor se misli. Prišla je namreč komisija in zaslišanih je bilo več mož. Jeden je rekel, da je govoril tako, ker se je bal agitatorjev don Pacorja, drugi je rekel, da nič ne ve, tretji zopet, da je sam ukazal zapisati na „škedo“ ime Nabergoja, četrti zopet, da ga ni bilo doma, ko ga je neki slovenski rodoljub iskal.
S takimi odgovori naših vrlih Treb-čanov odšla je komisija. Tudi na Občinah šlo ni nič bolje „očetu slov. ljudstva“.
Tako je končal oni protest, radi kojega je bilo toliko ropotanja — častno za Slovence; če so pa tudi „Progres&ovci“ zadovoljni ž njim, to je njih skrb. čast vam torej okoličani, ki ste na tako sijajen način rešili čast svojo in slovenskega naroda sploh ! Bodite tudi v prihodnje taki možaki, — in vedeli bodete, ako bodete vsi izvršivali pravo domovinsko dolžnost, da bodo morali priti za nas in vas boljši časi! Bog vas živi !
Natečaj. Zloglasna „Lega nazionale“ jo razpisala natečaj za mesto učitelja na novo ustanovljeni jednorazredni šoli v sv. Križu. Kdor hoče prositi za to mesto, priporoči naj se omenjeni „Legi“. Svetokriškim okoličanom pa priporočamo, da že sedaj pazijo na vse gibanje in delovanje Lahonov. Nova šola bode, kakor ni drugače misliti, celoma laška ter je ustanovljena samo z namenom, raznarodovati slovensko deco ; na njej se poleg tega ne bode poučeval krščanski nauk po krščanskem duhovniku, temveč menda le po učitelju, kateremu bode ta pouk zadnja skrb ; šola nima pravice javnosti t. j. z njenimi spričevali se otroci ne bodejo mogli skazati, da so kedaj obiskovali šolo ; koncem so to šolo Lahoni napravili zgolj iz zagrizenosti proti nam Slovencem in iz jeze, ker jim vlada ni dopustila, da osnujejo laske paralelke na ljudski šoli v sv. Križu. Svetokrižki okoličani ! Mi in vsi vaši sorojaki v okolici gledamo na vas : — kdor vpiše svojega otroka v to šolo, je izdajalec pred nami ter sramota vseh mu ne odide 1
Obrtniki na Primorskem lotos niso izročili nobene prošnje obrtni oblasti za izjemno podaljšanje dela na 11, odnosno 12 ur. Vsled tega tudi ni dobil za prihodnje leto noben obrtnik dovoljenja za tako podaljšanje dela, prositi bodo morali dotični obrtniki dovoljenja za vsaki slučaj
Dolenjska železnica. Proga Ljubljana-Kočevju odpre so slovesno in izroči prometu dne 15. septembra t. 1., — ako ne bode nepredvidjenih zaprek. Voda je napeljana skorej na vseh postajah ; glavno delo pa se vrši sedaj na vravnanju proge, katera se je naravno zbog nejednacega zemljišča na raznih krajih nekoliko zni-
žala. Na dan odprtja bode slavnosten banket v Kočevju.
V Rovinju razpisan je natečaj za službo risarskega učitelja ter vodjo tamošnje obrtno-nadaljevalne šole. Plača 1000 gold.
Dve pravoslavni cerkvi bodo sezidali na Dunaju. Jedna, večja bode stala blizu ruskega poslaništva, druga pa na centralnem pokopališči. Stroški so preračunani na nad jeden milijon rubljev. Ruska vlada jo že nakazala svoto 400.000 rubljev na račun. Nekoliko tisočakov so zbrali posa-mičniki. Prostor za cerkev na pokopališči je prepustila dunajska občina.
Nemška civilizazija. Berolinska „Freisinnige Zeitung“ javlja, da je jeden kapitanov drugega gardijskoga topničarskega polka strogo kaznoval nekega vojaka, ker je psoval jednega kraljevskih konj se — svinjo. — Tako brani nemška naobrazba konjsko čast, a sramotno psovanje z ljudmi — to jej je deveta briga! Nu, kaj čete, nemški častniki so zadovoljni, ako jih svet pozna kot „schneidig“.
Kolera pojavlja se v Napolju. Od 1. pa do 2. t. m. obolelo je 16 oseb za to boleznijo, izmed katerih je umrlo 9. — Učenjaki pripisuju vzrok razširjanju te bolezni slabi pitni vodi.
Proti koleri. Mestni magistrat objavlja : Ker se razvidi iz službenih poročil, da je kolera v Rusiji, v južni Franciji in v pokrajinah azijatske Turčije med Rdečim morjem j in Perzijskom zalivom, posebno pa v Meki, morejo popotniki, pri-šedsi iz teh krajev v Trst, zanesti bolezen k nam. Treba je zatorej, da ostanejo taki tujci skozi 5 dnij pod zdravniškim nadzorstvom ter da se razkuži njih prtljaga in perilo. - Zapoveduje se zatorej vsem gostilničarjem, in zasebnikom, ki dajejo v najem sobe ali pa postelje, in sploh vsem gospodarjem, da prijavijo takoj ptujce iz navedenih krajev. Ako to opustč, trpeti jim bodo težke posledice.
Socijallstlški mejnarodni shod bode v kratkem v Ziirigu (Švica). Svoj prihod prijavilo je 26 avstriskih delegatov, 62 nemških, 60 angleških in 20 francoskih.
Meso je postalo za 15 kr. ceneje pri vsakem kilo. Da bi se pa Tržačani preveč ne vzradostili na tej vesti, dostavimo hitro, da se je to zgodilo — na Dunaju, kakor poroča „Wiener Tngblatt“. 30 mesarjev, ki prodajajo svoje blago po „štantih“, sklenilo je prodajati meso za 15 kr. ce-neji pri vsakem kilo, nego se prodaja po mesnicah. Kolika dobrota to za siromašno ljudstvo ! V Trstu seveda ni mogoče kaj tacega, dokler absolutno gospodujejo vsem mesarjem nekateri mogotci.
Izpred sodišča. Težaka Josipa Burg-hardta in Jurija Guarnesina obsodilo je tukajšnjo deželne sodišče radi tatvine, prvega na 5, druzega na 4 mesece. — 531etnega voznika Antona Fornija iz Pa-larzolo v Italiji, obsodilo je sodišča na 15 mesecev težke ječe radi zločina proti nravnosti. Razprava je bila tajna.
Poskus samomora. 63-letna vdova bivšega deželnega blagajnika istrskega — kateri je siromašni deželi, kakor znano, pohrustal kacib 80.000 goldinarjev — vrnila se je pred par meseci iz kaznilnice v Begnjab. Nastanila se je v Trstu pri neki družini. Ker jej je kmalu pošlo ono malo, kar je imela, in jej je po takem pretila huda beda, sklenila je usmrtiti se. V ta namen hotela se je blizu Lloydove palače vrči pod voz konjske železnice, toda mimoidoči so zapazili nje namen in tudi preprečili njega izvršitev. Izročili so jo poznanemu Samaritanu — Trevesu.
Zadušil se je 45 letni dnevničar finančne prokurature Emerih Lukešič. Popival je dne 1. t. m. z njegovim prijateljem, Orestom Zagetom, vratarjem v hiši št. 2. ulica Molin grande. Ker ni maral iti pijan po noči domov, prosil je svojega prijatelja, da i«:u je odkazal slamnjak v neki prazni sobi v podstrešju. Nesrečnik
je baje zaspal s smotko v ustih. Unel se je alamnjak, a ko so ulomili ljudje vrata, bil je Lukešič že mrtev. Zapustil jo ženo in troje otrok. Truplo odnesli so v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Radi posiljenja obsojen je 22-letni sodar Ivan Vlach v tajni razpravi na osem mesečno ječo. — Ko je sedel v preiskovalnem zaporu, obolela mu je mati. Dobil je dovoljenje obiskati jo v bolnici, da se poslovi, toda došel je prekasno. Ko je stopil v sobo, je mati ravnokar izdahnila svojo dušo.
Zagonetki.
čegav obraz postal je imeniten vsled poslednjih volitev v našem mestu? (Kdor ugane to zagonetko pa naznani to uredništvu, plača za globo 10 kron v prid družbe sv. Cirila in Metoda.)
Komu so odsekali glavo, pa venderle še životari brez glave P — (Konservativni stranki.
Kako je mrlič navadil Boštjana čistobe na životu in obleki.
Boštjan Okoren služil je pri bogatem posestniku Crnetu mnogo let. Glede na Okorna ni bil uporabljiv pregovor: Goste službe, redke suknje; kajti gospodar bi ga bil moral goniti s palico od hiše, pa še bi se bil šiloma vrnil vanjo.
To je bila Okornova lepa čednost, namreč vztrajati v službi do skrajne meje. A imel je dve hudi lastnosti nad seboj. Verjel je v vsakovrstne vraže in ni ljubil čistobe. Le enkrat na leto se je umil in to na Veliko soboto, ko je zazvonilo k vstajenju, in vsacih 6 mesecev enkrat si je preoblekel srajco. Čestokrat tudi tega ni storil; obrnil je le srajco narobe in vskliknil: Čistoba je res lepa stvar na svetu.
Ko ga je časih kdo karal, češ, da ima slabo vero, odrezal se mu je Boštjan rekoč : kaj je tebi mar, ti verjameš v Bogove, jaz v duhove.
Če je kdo, sramoteč ga, v časih opazil, da se mora oprati v sedmih vodah napreden bode čist, zavrnil ga je Boštjan z besedami: Prešiček je koristna žival, vender le rada počiva v gnoji.
Studil je vse ženske povprek, stare in mlade brez razločka, ker jih jo smatral čarobnicami; če je srečal žensko, ko je šel od doma, vrnil se je nazaj, in tisti dan je imel gotovo smolo : ali ga je oštel gospodar zaradi njegove bedarije, (ne gospodarjeve, ampak Boštjanove), ali pa je prišla soseda nadenj z metlo, češ, kako more hudoba kaj tacega in tacega misliti o njej. Če je kedaj tako naneslo, da se ni mogel izogniti kake staruhe, ne da bi se bil na cesti srečal žnjo ali jo dotekel, prekrižal se je, mimo nje gredoč, in stisnil je z levo roko figo, a z desno kazal jej je skrivaj roge !
Zategadelj so pa tudi ženske božale pred njim kakor škrat pred blagoslovljeno vodo, ter se ga izogibale povsod in koderkoli.
Najbolj se je bal Boštjan po dnevi hudih (ovročnih) oči, po noči pa mrličev. — „Gorjč, kdor se ustavlja mrličem, kajti semlejejo ga v prah in pepel“, bilo je njegovo načelo.
Necoga jesenskega večera, ko je nakrmil in napojil živino, skalehal se je, kakor po navadi, na oder, legel med mrvo in trdo zaspal. Bila je tiha in jasna noč, da bi bil človek pri mesečnini, ki je sijala skozi odprto okno na oder, lahko vtaknil konec v šivanko.
Čuj! nekdo pleza po lestvici na oder, kmalu jo čuti tudi stopinje po senu proti onemu mestu, kder je počival Boštjan. To holomastenje stopinj in šumljanje suhe mrve izbudi Boštjana iz sna, in ko odpre oči vidi — o groza! — stati pred seboj neko možko podobo. Črn obraz imela jc prikazen, kakor da bi se bila obrisala ob kotel.
Ves prestrašen začne Boštjan jecljati besede: „Ako si duh božji, povej, kaj potrebuješ!“ In ko jih je bil izjecljal, oglasi se prikazen ter mu veleva, naj jo nese v korito.
Koj ubogam, samo po lestvici doli bo težko šlo, jecljal je Boštjan in se počasi pobiral od svojega ležišča ter se postavljal na noge. Ko je bil pokonci, je šla prikazen sama po lestvici doli v hlev in Boštjan lezel je drgetaje za njo.
Komaj so se odprla vrata hleva, in je stopil Boštjan za prikaznijo črez prag, že se mu je težka prikazen obesila na hrbet in hajdi z njo proti vaški meji, kder se je nahajalo korito, kamor so vaščani gonili napajat živino.
Ta je gotovo umrl na črnih osepnicah (kozah); nalezem se jih tudi jaz, da bom kar pikast kakor sračkovo jajce — vzdihoval je pri sebi pod težko pezo Boštjan, ter so potil, da je kar teklo od njega kakor od strehe, ko se začne tajati pomladanski sneg.
Prišedši h koritu odložil je težko butaro od sebe in obstal tam pred koritom kakor otrpnjen, bodisi od truda, bodisi od strahu.
Mrlič pa, ne bodi len, začel se je umivati v koritu, in ko si je umil roki in obraz, potegnil je srajco izza hlač in se žnjo obrisal.
Zagrabil je potem še Boštjana in ga potlačil v korito, kakor gomolj umazanega perila, ter odšel po svoji poti. Odsehmal je pa Boštjsn pridno zahajal h koritu in se vsako jutro in vsak večer po sedemkrat umil ; tudi srajco je večkrat preoblekel in sploh pazil na čistobo svojega života, kajti grozno se je bal mrličev.
* *
*
Ko so bili nečega zimskega večera pri Črnetovih zbrani domači in sosedje tor sedeli na ognjišču poleg plapolečega ognja in pripovedali si raznotero bajko o strahovih, je tudi Okoren zinil svojo in pravil, kako je on moral vlačiti mrliča, in kako ga je bil ta v plačilo potaknil v korito, da se je komaj izkobacal iz njega, ker mu je bila obleka napihnjena od vode kakor žaba.
Veš Boštjan, pristavil je neki sosed — mrlič je bil baje zelo izstradan, in htel je, da bi se bil ti dobro namočil, kakor riba polenovka, pa bi te bil drugi dan o polunoči šo surovega pohrustal. Hahahahal smijal se je oče Črne na vse grlo. Dovolite, da vam tudi jaz povem kdko o mrličih.
Lansko leto o jeseni prišel sem nečega večera pozno domov in bil sem prav Židane volje.
Ker sem imel roke od mošta da so so mi kar prsti sprejemali, umil sem si roki in potem še obraz po vrhu, a brisače ni biio. Ko sem istikal okrog po hiši, da bi kje kaj dobil, ob česar bi se bil obrisal, zagledal sem tam v nečem kotu staro capo. Bila je srajca našega Boštjana, ki jo je bil menda tisti večer slekel. Obrisal sem se ob njo ali ko sem odrabil to brisačo in jo bacnil tja v kot, zapazil sem, da sti mi bili roki črni, kakor kotel. Mislite si sosedje, kako umazana je morala biti ona srajca. A ko sem se pogledal v v zrcalu, vidil sem, da je bil obraz ravno takoršen kakor roke. — Čakaj, sem dejal sam saboj, hočem videti, bode se-li Boštjan enkrat poboljšal in začel negovati čistobo života in obleke, ali ne. Splezal sem na oder in se Boštjanu predstavil kakor mrlič. — Boštjan pa me je nesel h koritu, v katerem sem so najpreje |jeam umil, potem pa še njega potaknil vanje da se je nekoliko okopal.
Črnetova družbina in sosedje so so Boštjanu smijali na polne usta, da so se kar držali ob trebuhe, Boštjan se jo pa jezil, češ, da si je to njegov gospodar izmislil navlašč zato, da bi bil navzoče nekoliko pokratkočasil njemu pa nagajal.
Meno je bil zares mrlič potlačil v korito in noben drugi ne — trdil jo strastno Boštjan Okoren.	Jadranski.