Qo5podarske v/esfi. Ne pozabite, da se vršijo dne 15. ia 16. t. m. v Ljutomeru velike kasačke dirke, ra25stava koaj itd. Zanimaa^e za te prireditve je vsestransko ia pričakovati je, da >e jih udeležijo številni gostje ia vseh krajev, osobito iiz Sloveaijje. Železaiške zveze so ugodae, vcziia aa dirkališče na razpolago; okrepčila jbodb pripravljena, tako da bode preskiibljeno za vse. Zato dae 15. ia 16. vse v Ljutomer! — Posebao opozarjamo aa to, da cdlhaja dae 16. 8. posebai vlak proti Gomji Radgoai fe Ljutomera db 2TI.5O uri. Poscbai vlak proti Mariboru odhaja k Ljutomera ot> 21.05 ter prihara v Ormož cb 22.05, kjer ima zvezo proti Čalkovcu. V Pragersko prihaja ta vlak oi> 23.28, kjer ima zvezo proti Zaigrebu in Ljubljaai ter dospe koačno v Mariibor db 0.35. Čebelarski shod pri Sv. Marjeti niže Ptuja se vrši di\e 15. t m. ob dveh. popoldae pri čebelmjaku g. Jurija Valeaiko v Cuakovcih, ae pa dae 16. t. m., kakoT je oibjavljeao v »Čdbelarju.« Ta sprememlba je namreč zaradi dbčaega zbora Cebelarskega društva za Sloveiaijo, ki se vrši dae 16. t. ia. Podružaica Sadjatfskega in vrtaarskega društva Ljutomer prkedi aa Vae^bovtzetje, t. j. dne 15. t m., po raai sv. maši ob pol osmih v drevesaki narodne šole tečaj iza ie•senskc: cepljeaje (dkuliraaie). Vabijo se vsi člaai ia prijatelji sadjereje, posestnik; ia mladiaa! Maribarskl trg dae 8. avgusta 1925. Čeravao vročiaa že nvočao pritiska, je vseeao prišlo 10 slaininarJOT aa trg, kjer so .prodajali svinjiao po 2O do 25 diia., slaaiao po 25 dia., aa debelo pa po 21 dia., in drob ip& 15 do 20 din. 1 log; domači mesarji pa so iprodajali govediao po 10 do 15 diTi., teletiao ,po 12.50 do 17.50 dia., sviajLao po 20 do 25 dia., kloibase po 25 do 35 dia., prekajeao roeso po 30 do 40 dia., svinjs^ka pljuča po 15 dLn. ia drob po 7 do 15 dm. I kg. — PerutaJna La druge domače živali: Teih je bilo č,rez 1000 komadov ia so se prodajali piščanci po 12 dio 25 dia., večji po 25 do 75 diia. par, ikokoši po 25 do 60 dia., goske, race ia puraai nvladi irv stari po 30 do 120 dia. Ikomad, domači zajčkii po 8 do 40 dia., kazlički po 40 do 100 din., ovce po 125 din., kanarcki saiaci 100 dia., samice 30 do 40 dia., grlice 35 diia. komad. — Krampir, zeleajava, dru<ga živila, sadje ia cvetlice: Tega vsega |e bilio oikoli 100 vozov. Krompir se }e prcdajal po 4.50 do 6 dia. mernik (JYi feg), azilrama po 1.50 do 2.5O kg., česea po 4 do 5 diia., čebula pa 1.50 do 4 diia. veaec, solata po 2 do 3 dia. kg, glavaata po 0.50 do 1.50 dia., ohrovt ia chrdvtaa repa 1 do 1.50 din., zeljaate glave 1.50 do 4 din.f karfijol po 2 4o 10 din. kdmad, stročji fJzol (pasulji) 4 do 6 din. kg, teumarce 0.25 do 150 dih. teomadv%i:aK kiščen 6.dG 7 dini. liter, jajca:l,dor,1^25 dia. ::kt»TM»dy[tra!piS!tovski.a!>ri 25 din.!%; mlefcu.aiSO-j^iS dm.,; masliao olje 22 do 25 dan., bučno olje 16 do 18 dia. Jagv maslo 40 dia., kuhano maslo 54 dia. fcg, jabolka in hruške 3 doi 7 din., češplje 3 do 5 dm., rinigloti 2 do 4 din., breskve 25 do 25 din., marelice 16 do 18 dia., smdkve 15 diia., grazdje 18 din. kg, .balaacane 2 do 4 din., buče 2 do 5 din,, meloae 5 do 15 din. komad, jagode 12 do 14 din., borovnice 2 do 2.50 din., maline 8 do 10 dia. liter. Cvetlice 0.50 do 7 din., cvetlice v loaciih 10 do 62.50 din. komad. — Lončeaa ia leseaa roiba 0.50 do 150 dia. komad, lesene grablje 20 do 25 din., ibrezove metle 2 do 5 din., sodčki 75 do 125 din. komad. — Seno ia slama: V sredo, dae 5. t. m., sta bila radi deževnegavremena samo 2 voza aa trgu, v sdboto pa so kmetje pripeljali 8 vo~ zov sena in 10 vozov slame na tng. Ceae so bile za seao 45 do 75 dia., za slamo pa 25 do 37.50 dla. za 100 kg, otz^ircma 2 din. za saap. Seno in slamo lcupuje sedaj večjidel vojaštvo. Mariborsko sejmsko poročilo z dae 11. avgusta 1925. Prignalo se je 25 konj, 21 foikov, 224 volov, 379 krav in 15 telet, sknpaj 664 glav. Povprečae cene za različae živalske vrste so bile sledeče:'debeli voli 1 kg žive teže od 9 do 9.50 dia., poldebeli voli 7 do 7.75 dia., plemeaški voli 5.50 do 6 dia., sbiki za klamje 6.25 do 7.75, klavne krave defcele 6 do 6.75 din., plemeaske krave 4.50 do 6 dia., krave za klolbasarje 3 do 4 dia., molzne kiave 5.75 do 7 din., breje krave 5.75 do 7 din., imlada živiaa 7.25 do 8 din., teleta 11^25 dia. Prodalo se je 420 glav, od teh za izvoiz 192 v Avstrijo, 30 v Italijo. Mariborsko sejmsko poročilo. Na sviajski sejem dae 7. 8. 1925 se je pripeljalo 230 svimj ia 1 ovca. Ceae so bile sledeče: Mladi piašiči 5 do 6 tednov stari koiaad 85 dc 120 dia,, 7 do 9 tedaov stari 150 do 220 dirv., 3 do 4 mesece 250 do 300 dia., 5 do 7 mesecev 350 do 450 din., 8 do 10 mesecev 600 do 720 di<a., 1 leto 750 do 850 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 dia., 1 kg nvrtve telže 15 do 17.50 diia. Prodalo se je 131 sviaj. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso 10—19 D. Telečje meso 12.50—19. Sviajsko meso sveže 15—25. Jabblka vseh vrst ia maožin kupi Fraajo Rutdl, sadni izvoz, Pesnica pri Mariboru. ŽITNI TRG. šetev je sedaj že povsod končana; na podih pojejo zdajj cepiči ia mlatindce ia drdbijo iiz Iklasja zlata pšeaična! zrna. Z letošajo žetrvijO' smo v Sloveiaiji in sploii v celi državi laihkc ipopolaoma zadovoljni. Kenica, ječmen ianž so cibrodile povsod dobro, dbeta se aam pa še aaraviaost izvrstea pridekk kofuze. Dasiravno je slabo vreme zlasti med žetvijo nagajalo, se je pospravilo žfto v shrambe /brez večjih aezgcd. Edino v krajih, kateire je dbiSkala toča ia aevihta, je bila žetev žalostaa. Ia takih krajev je letos v Sloveaiji maogo, kaiti malokatero leto so aam poračali o tako številaih in hudih aeviihtah s točo, kot j€ letos dbiskala aaše kraje. A aaši ljudfe ne cbuipajo, če tudi jih je toča hudo oiSkodovala. Z požrtvovalaostjo sosedov ia dobrih ljudi tudi oai ne bodd stradali. Sa] se aam dbeta še dobra letina ostaliih pcdjskih pridelkov, katerim vremeaske aeagode aiso toliko škodovale. Žita snvo v Sloveaiji toliko pridelali, da ga ae bo treba kuipovati ia uvažati iz Banata že v prvih zimslkLh raesfrcih, kakar lansko leto. Žito, zlasti pšeaica, je skoro v vseh krajilh prvovrstaa. Izfborna žetev |e bila tudi v Slavoaiiji, nekoliko slaibša pa v BaaatiL Zito v tdh Ikrajiih ]e letos slabše kakovosti, kot je i>ilo larhi ter teihta pri hektolitru povprečao za 1 kg maaj, aegc laasko leto. V Banatu ia Slavorviji j« za časa žetve ia mlatve deževalo ia radi tega aovomlačeao žito še ai sposolbao za trgoviao, ker je preveč vlažao. Iz ostalih evTopsfcih držav prihajajo poročila o eaaiko ugodai žetvi, kafcor pri aas. Madžarska ia Runmmija, Nemčii)a, Čethoslovaiška ia Fraacija iimajo letos idobro srednjo •žetev, katera jiih bo za. aekaj časa osvdbodila tujega uvciza. Izfboraa žetev je ibila v Bolgairiii in ta dnžava bi nam na evropskem trgu lahko obcutao ikoakurirala, te ji ne bi žalostae notraaje razmere ovirale zuaaajo trgoviao ia izvoz. Iz Rusije prihajajo poročila o laaravaost rekocdni žetvi, toda te vesti s& aa^brž pretiraae^ ker se ruslka pšeaioa še aa nobeaem trgu ae poauja. Najbrže si je hotela Riusija z vestmi o ddbri žetvi pridobiti v iaotzemstvu večji kredit. Položaj aa aašem žitaem tržišču )e še nejasea. Stalne ceae še aiso ugdtovljeae im. to togoviao siLao ovira. Vsled skakajcčih cea odbijamo iaozemske koipce ia tudi domačiim kupcem je nakup oaemogočea. Meajaaje cea povEroča večiaoma aaraščaaje ia spremiajanje dinarske vredriosti. Če diaar aarašča, se bojijo ;Icujpci nakiupovati, če pa ipada, pa postaaejo prodajalei dražji ia do kupčiije spet ne ¦pride. SkTajni čas bi že ibil, da se diaar stalbilizira na gotovi višiai; fiaanioai miaister je to že Taaogdlcrat aapove^ dal, toda njegove aapovedi se aiso uresničiie. Velika ovira za aašo izvdztao trgoviao so slabe trgovske pogodlbe, katere smo slkleaili z državami, ki so Jcupovale dosedaj pri aas žito in moko. Te države so se zašča>« tile z visdko uvoimo oariao ter tako oaemogočile naš izvoz pri dcsedaajiih ceo\ah. Naši pridelovalci pa bodo zopet težko cene znižaii, ker se jim potem prodaja ne splača in ae pokrije pridelovalaih stroškov. Stroji La kmetijsike potrebščiae, dasli irmetaa gtaojila, so se vsled visoke carine, katero predvideva aova tarifa, tako podražili, da mora naš llamet žito^ svoj ediai pridelek, Ikaterega še laihko prod«, podražitiV ce moče celo leto težko delarti v svojo itzgiibo. Saj truda, katerega je imel z delom aa svojih poljih, mu ni mogoče poplačati, pa aaj svoje ipridelke še taiko podraži. V aaši ¦žStni trgoviiai je položaj adaj sledeč: Pšenica iz:kazu]e zelo slaib promet, ker je še premak) sulh,a za prevoiz. Ta!ko a. pr. so mcrali v Baaatu izložiti iz šlepov par sto vagoaov pšeaice, katera je bila pro daiaa i>p; C;edK)jsk'vašflco ter, je bfla |e _m pohi na Donavi. PT^^ajo-t^ .vfifV^jJvodiija .;pQjc2.6^,jdac^2.^0., d% za 1 kg. Hrvatska p&eaka je radi slabše kaikovosti ceaejša ter se nudi po 2.50 din. framko Zagreb. V Ljubljaai se prodaja bačfca pšeaica po 3.20 din. K o r u z a se prodaja franko nakladalaa pcstaja po 1.85 do 1.95 din. 1 kg. Trgoviiaa je nezaataa, ker so dovoei malea!kostai ia kupcL čakajo na zafžanje ceae, katero bo vsled dbilnega pridelka aove koruze moralo slediti. Tudi promet z moko je slalb. Ceaa se je toliko znižadav da je domače blago izpodriailo slabejšo amerikaasko in italijaasko nvoko. Prodaja se sedaj aularica aa veUko po 5.10 do 5.20 din. 1 kg. V trgovini na malo ]e tudi ceaa nefcoliko nazadovala. Oves bosaaski se prodaja v Sloveniji po 2.10 din. za 1 kg. Ječmen nudijo v Novem Sadu po 200 dia. za 100 kilogramov. Splošno t>o trgovina še v mesecu avgustu neznatna. Zivahnejša postane šele^v septerrtbru. Hmeljarjem! Člaai Hmeljarskega društva za Slovenijo so dobili te dini valbila aa kvaaredno glavao skupščino, ki se ibo vršila dne 15. t. <m., ob dveh popoldae v Rciblekovi dvorami v Žalcu. Razpravljalo se bo o legitimacijah za hmeljske aabiralce ia o ajih mezdi', o predprodaji hmelja, o tržaih poročilifo, o bolezai, ki se je pokazala aa poznem hnvelju itd. Dae 11. t. m. pride nanvreč iz Zagreba univerzitetaf profesor g. dr. Skorič v 2alec, da prouči na licu me sta 'bolezen pazaega hmelja. Z otzirom na velevažnost dnev rvega reda pričafkuje društveao vodstvo prav obilno udeležbo! Vredaost denarja. Ameriški dolar stane 54.80-55.40 dia.. italijanska lira 2.02—2.05 din., fraacoški framk 2.60 dia., čehoslovaška krona 1.64—1.66 din., nemška mar<ka 13.20—13.30 dia., avstrijski šiliag 7.80—7.90 din., aagleški fuat 270 din. V Curihu znaša vrednost diaarja 9.25 centimov.  O REJI DOMACIH ZAJCEV. Krmljenje. Poleg aavedenega naj velja pri zekaem krmljeaju •sledeče pravilo: zeleao knao je pokladati je takrat, ko ai mokra. Od dežja, rose in slaae aamočeao zelenje se mora prej osušiti, ker bi se sieer pojavile lahko škodljive po«ledice. Za vsakega zajčjerejca vrlo važao je tudi pridelovanje solačaic, katerih listje in zrnje je za kuace prava slaščica. Solnčaično seme aam dobro služi tudi jta pitaaje perutaiae in pridobivaaje olja. Plemenitev in ncgoManje kuncev. Večkrat se kedo odloči za rejo koncev, pa ae ve, koHko ia kakšae živali si aaj kupi za začetek. Kdor iaia malo zemlje, ravaa aajboljše, če začae z rejo zajcev <v maleai, recimo z ehim zajcem in 4—5 zajkami, kajti •reatabilnost zajčjereje obstoji v tem, da živali preživimo z doaiačo travo, plevelom, krompirjevimi olupki, kuhiajskiaii odpadki, senom ia ovsem in ne z dragimi kupljeniaii krmili. Ako si nabavi posestnik malega vrta preveč zajcev aaeakrat, mu utegne lepega dne zmaajkati potrebae krme zlasti, če so zajke povrgle obilea zarod, ne glede na to, da mu manjkajo še potrebae izkušnje za rejo kuacev v velikem obsegu. Vsak začetaik aaj začae z malimi ia srednjimi ali sredaje težkimi pasmami. Šele pozneje se lahko loti veiikih, težkih paseai. Znaao je namreč, da so živali maaj ših pasem veliko bolj odporae proti bolezaim ia da je ž ajimi manj truda, kot s težkimi pasmami. Veliko posestnikov, ki so začeli z rejo velikih pasem (belgijski orjak, modri duaajčaa) je pozneje zajčjerejo opustilo in to ponajveč zategadelj, ker so doživeli aeuspehe vskd ilrokovnega aezaanja, priročaosti ia vaje. Da človek ae zajde v to zmoto, je najbolje, ako se odloči za rejo srebrecev ali holaadcev, ki so sicer maajši, a zato aeobčutljivi ia se hitro plode. Rejo fraacoskega mrkača, belgijskega orjaka itd. aaj prepusti začetaik starim, izkušeaim zajčjerejcem. Z ozirom na številčao razmerje samcev in samic pomaimo, da zadostuje ea samec za sedem samic. Kjer je v enem kraju več aiaajših zajčjerejcev, bi bilo priporočati, da si skupaj aabavijo primerao število saai<€v. Začetaiki store dobro, ako sprva rede saaio eno pasmo in rajši to dobro spozaajo, kajti reja več pasem obeaem je zelo težavaa. Razlikujemo štiri aačiae reje, ia sicer: športao rejo ali rejo za zabavo. izključao pasemsko rejo, rejo samo feoristaih pasem ia rejo živali za zakol. (Koaec.)