218. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 26 septembra.
XX. leto, 1887.
[uhaja vsak dan avefter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., ta pol leita 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jtden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 ki-., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meneč, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in npravniBvo je v Rndolfa KirbiSa biSi, .Gledališka atolba". Upravuistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo laročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje  na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — h
„ četrt leta........4   „   — „
N jeden mesec.......I   „  40 ,,
WW Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu •e mora poslati tudi naročnina, drugače se ue oziramo na dotično naročilo. TJpruvniMtvo ,,Stov. Aaroda***
Nadzorujte društvo „Pro patria!"
To mora biti pravi čudak, ki vodo v Savo nosi! — vskliknil bode marsikdo, prebravši ta le spis. Je pa tudi res Čudno, da nas dan na dan veže dolžnost, propovedati in zatrjevati nekaj, kar je že zdavna od vseh razsodnih krogov pri poznana, neo-vrgljiva istina. Vprašali b<>ste torej: čemu pojasnjevati stvari, ki so same na sebi tako jasne, kot zlato-čisti solnčni žarki ?
Da res, jasne so, — a le za one, ki hočejo videti, ki ne slepijo vedoma samih sebe. Če pa oni, katerih dolžnost bi bila, da bi po sokolovo bistrim očesom motrili in opaževali vse, kar se godi okolu njih, krčevito oči skupaj tišče, da le nič ne vidijo — kaj pa potem? In nevarnost je vsak dan večja in vsakdan bližje! Naj tudi mi molčimo V! Seveda je pri znanih, starih tradicijah naših birokratskih krogov h varjenje sila — nehvaležen posel; saj imamo dovolj skušenj v tem oziru!
Videč za sabo toliko neuspešnih naporov in videč, da je bil glas naš le glas upijočega v puščavi, čudimo se res sami sebi, da se nesmo naveličali ne-bval žnega posla
Le globoko, iskreno prepričanje in volja služiti prepričanju temu do zadnjega vzdiha, dodeli potrebno vztrajnost, da ne obnemoremo na trnjevem poti. In zato se nesmo naveličali in se tudi ne bomo. Vztrajati hočemo, stati z mečem plamtečega rodoljubja na pragu domovine in odganjati nevarnost, dokler — bo mogoče. Tako nam veleva ljubezen do rodu svojega in do rodne zemlje; tako nam veleva historiško-slavna naša zvestoba do prestola in dižave.
Ugovarja se nam rado, da smo črnogledi, ali pa, da vedoma zasukavamo fakta in da vsako malenkost umetno našopirimo do imenitne državne afere, da bi le tem načinom gladili pota politiškim nakanom svojim. Po krivici! Kdor nus pozna, ve, da nesmo nikakor tako tesn »srčni, da bi devali na vago vsako nepremišljeno besedico, ki jo izstisne iz prs prekipeče narodno in liberalno mišljenje, ko vender sami hrepenimo po svobodi in ko je narodnost postulat vseh naših naporov in teženj. A črte našega delokroga tudi z ozirom na naj radikalnoj še elemente ne križajo se nikdar z mejami države; naši interesi so zajedno interesi države.
Drugače pri Italijanih naših! Tu ima vsaka dogodbica, vsak pojav v javnem življenji svoj poseben pomen v zmislu za državo kvarnem. Tu je sistem, tu je metoda!
Saj se tudi pred sodiščem dogaja, da zato-ženca obsodijo, ne da bi ga kdo zasačil, izvršujo-Čega zločin. Razne okoljščine in malenkosti, vsaka zase na videz čisto brez pomena, nakopičijo se do ogromnega dokaza, ki ga uduši in jasno pokaže za-toženčevo krivdo.
S tega stališča moramo soditi tudi gibanje mej Italijani. Opazujoč to gibanje zadnjih 20 let sem, uveril se je lahko vsak, da so si postavili svoj cilj, in da temu cilju slede z jekleno vztrajnostjo. In ta cilj je: najprvo poitalijanč nje naših pokrajin in potem priklopljenje k italijanskej državi.
Sredstva so jim različna: proti nam nasilstvo proti vladi pa nečuvena ignoranca, včasih hinavščina
>n zav;jača, kakor ravno potreba nanese. To zadnje sredstvo premoti ne malokrat naše vladne može.
Tudi danes hočemo pokazati tak ud iz dolge verige izdajalskih naporov Zatrdimo pa že sedaj, da nastopno pismo, ki nam je je izročila poštena italijanska roka, je avtentično in da Že naprej zavračamo vseko eventualno oporekanje.
Čujte!
Nedavno se je ustanovilo v Rimu društvo pobeglih Tržačanov, Tndentincev in Istrijanov. Smoter tega društ* a je podpirati tukajšnje društvo „Pro patria" gmotno in duševno. Namerava se ustanoviti podružnice po vsej Italijanskej. V ta namen je razposlal dotični odbor sledečo okrožnico.
P. n.
„Znano Vam je, da se je pri nas (v Avstriji) ustanovilo društvo s preblagim namenom, da brani in vzdrži italijansko kulturo v onih pokrajinah, v katerih jej pre-i pogin po uplivu tujcev.
Poziv rojakov uaših ni bil brezuspešen, pridobili so društvu precejšnje število podpornikov. A tudi nam, ki živimo oddaljeni od naših provineij, je naloga, da zavedajoč se dolžnosti do rojstnih krajev, isto tako pokažemo željo, da se ohrani „gloriosa e forte la civilta avita.u Tridentinci, Tržaftani in Istrani, bivajoči v Rimu, ustanovili so društvo, ki ima podpirati omenjeno patrijotiško institucijo. Obračamo se do Vas in vseh druzih domorodcev »kraljestva", da pristopite našemu društvu in nabirate podpirateljev in da tako pomagate pospeševati nakane društva „Pro patria". — (Sledi nekoliko poukov glede formalnosti.)
Prof. Paolo Busin m. p.
per i Trintin. Emilio Venezian m. p. per i Triestini e gli Istriani.
En izvod tega pisma izročila nam je roka pri-proBtega italijanskega moža. In vlada naša nič ne ve o tem? Ne slutijo res naši mogočni gospodje, khke da so nakane „Pro patrie" ?! H>čejo res tako dolgo čakati, da bo preteče zlo prevzelo vso slojeve italijanskega prebivalstva in da bo oipomoč nemogoča ? !
LISTEK.
Potopisne arabeske.
(Tretja serija.) IX.
Gospod urednik! Po d vaj se tur ni plavbi po morji od Trsta nizdoli. stopil sem včeraj na obrežji „be lega Zadra" prvič na zemljo dalmatinsko.
Zader, kakor veste, je glavno mesto vse Dalmacije. V njem je sedež vseh posvetnih in duhovnih oblasti j in uradov. Tu je namestništvo, deželni zbor in odbor, deželno vrhovno sodišče, finančno ravnateljstvo, na dalje ravnateljstvo poštnih in br zojavnih uradov itd. Ondi stanuje nadbiskup Zader-ski in metropolit vse Dalmacije, potem biskup grško-iztočni vseh pravoslavnih v severni Dalmaciji in v Istri (v Peroji).
Mesto Zader stoji na ozkem poluotočiči, pro-stirajočim se proti zapadu nalik jeziku mej kopnim in otokom Uljanom. Beuečaui so ta polutok svoje dni na iztočni strani nekdanje trdnjave prekopali ter na tak način zvezali severni zaliv z južnim ka-
nalom Zadrskim, tako, da je mesto zdaj na otoku, katerega spaja s kopno zemljo mali most preko do-tičnega prekopa.
Predno razgrnem pred Vami položaj in obličje današnjega Zadra, dovolite mi, da Vam piv pisem nekatere poglavitnejše podatke iz dosedanje zgodovini Zaderske.
Zader je starodavno, znamenito mesto. Zgodovina se ga spominja že v predrimljanski dobi kot znatnega mesta Liburnijskega z imenom Jader. To ino1 se v spomenikih za vlade hrvaških knezov, in kraljev narodne dinastije navaja v različnih va-rijacijah: Jadera, Jadria, Jadra, Jadara, Jazara, Zadria, Zadarensis civitas in v 10. veku Diadora. Kdaj je Zader prišel pod rimljansko oblast, ne ve se natanko. Za meščanske vojne mej Cesarom in Pompejera bili so Jaderčani na Gesarovi strani. P< vi rimski cesar Oktavijan Avgust povišal je nekoliko pred svojo smrtjo (I. 14. po Krist.) Jader na rim sko kolonijo ter ga je utrdil z zidom in stolpi. Tudi poznejši rimski cesarji niso zanemarili te Jaderske naselbine. Cesar Trojan dal je tu napraviti vodovod, o katerem so se sledovi ohranili do današnjega dne, Jader je bilo pristanišče brodovju, ki je plovilo mej
Italijo in Ilirijo ter je postal s časom jako imovit in slaven, k čemur je pripomoglo tudi to, da so ga ceste spajale z znatnimi mesti dalmatinskega Primorja.
Ko so navalili Obri in Hrvati v Dalmacijo, vzdržal se je Jader nepoškodovan, dočim je Solin, tedanje glavno mesto Dalmacije, veliko bede prebilo. Po padu Solina postal je Jader glavno mesto dalmatinske dežele ter so se vanj preselile oblasti bizantske Dalmacije in najbrž tudi prebivalci raz-oranega Solina. Tako je bil Jader do 9. stoletja v lasti bizantskih carjev, katerih namestniki so bivali v Zadru ter od ondot upravljali vso Dalmacijo. Leta 805 pa so se naši Jaderčani odrekli bizantske mu cesarju, poslavši jaderskega; vojvodo Pavla in biskupa Donata na dvor Karola Velikega, da se mu v njih imenu poklonita. Zaradi tega se je unela mej cesarjem Karolom Velikim in bizantskim carjem Niceforom ljuta borba, vsled katere je Karol vrnil bizantskomu carju Benetke, Zader in druga dalmatinska mesta, in ko so 1. 875 tudi Hrvati se podvrgli vrhovni oblasti bizantskega carstva, odredil je car Vasilij L, da ima Zader v bodoče plačevati hrvaškemu knezu po 100 cekinov
O decentralizaciji v šolstvu.
Z ozirom na postopanje sedanjega naučnega ministra v šolBtvu zlasti tudi nasproti Cehom se slišijo razni slovanski glasovi o tem, kako bi se ustavilo jednako postopanje v bodočnosti. Praška „ Politik" je nasvetovala decentralizacijo Šolstva in sicer tako, da bi imeli deželni Šolski sveti pod nadzorstvom deželne samouprave tudi glede srednjih Šol večjo oblast. Ta nasvet so začeli razgovarjati v različnih taborih. Najzanimivejši glas v tem pogledu se nam zdi izjava poljskega lista, ki razodeva redko logiko teorije in dejanja v Poljakih. „Dziennik Polski', ki se konečoo strinja z nasvetom Riegerjevega glasila, razkriva tako rekoč resnico dejanskih razmer v Avstriji in proti svoji volji delovanje poljskih politikov, ki je tem razmeram ravno nasprotno.
Poljski dnevnik poudarja, da gospoduje v Avstriji največja razlika za vse strani. Med poj edinimi deželami da je več nego lokalna ali krajna razlika. Najbolj pa da se izraža na'rodni značaj v šoli. Ako kje, seje treba neizogibno ozirati tukaj na narodno jednoto in i n d i v i d u v a l-nost. Šola je osnovana za narod in se mora rav nati po zahtevah narodovih. V Franciji in Italiji govori ves narod jtden jezik, zatorej je možno podstave, izdelane za Pariz in Rim, laže prirediti za vso državo. V Avstro-Ogerski pa ni jeden sam narod — tu so narodi, od katerih govori vsak svoj jezik, ima posebne običaje, samostojno zgodovino in goji lastna sporočila. Kdor hoče, da se vsi ti narodi udeležijo omike v šoli, mora naravno poštovati individuvalno kakavost teh narodov.
Iz tega maja navedeni list. da v Avstriji ni možno ustvariti sistema, torej kake .-kupne učne šablone, ki bi veljala za vse narode, ki bi koristila vsem tem narodom. Take sisteme so pač ustvarjali nek d »j, ko so hoteli Nemci s centralizacijo in germanizacijo spraviti pod se vse druge narode. Dan danes pa da je tak sistem pravi auakronizem, zla sti za ministerstva z zastavo jednakopravnosti in sprave.
S prejšnjim političnim sistemom se je pokopal tudi šolski sistem, ki ga je ustvaril oni politični sistem. In če ui imel grof Taaffe doslej poguma, da bi šolski sistem prejšnjih vlad v resnici zatrl, potem da je tudi njegov politični sistem samo prob-lematske ali dvomljive veljave.
Napori avtonomistov da so ostali doslej brezuspešni v tem oziru. Jeden najznatniših poznavalcev šolstva avstrijskega, dr. Evzebij Czerkav-s k i, da je propadel pri sedanji vladi s svojim predlogom, da bi se nastavili v naučnem ministerstvu poročevalci (referenti) posamičnih kronovin. In ven-der da je ta predlog samo nekoliko ustrezal potrebam pojedinih narodnostij.
Tauffejevi vladi da je kreniti na drugo pot, ker tu ne gre samo za jedno osobo (namreč sedanjega naučnega ministra). Dokaz za to potrebo je sedanje postopanje Cehov, ki nasvetujejo po organu svojega kluba decentralizacijo nauka. Ko bi prišlo do tega, pristavlja konečno poljski list. bi ohranili dr. pl. Gauča v prijetnem spominu, ker bi ravno njegove poslednje naredbe glede na razpuščenje srednjih šol dale glavni povod za tako decentralizacijo.
Ta poljska izjava vzbuja v pohlevni slovenski duši veselje in žalost. Zadovoljni smo, da priznava ta glas ne samo razliko avstrijskih dežel, ampak da poudarja še bolj razliko in svojstvenost pojedinih avstrijskih narodov. Zadovoljni smo, da vsled tega tudi Poljak priznava potrebo, vsi d katere je so-sebno tudi v šolstvu zadostiti pojedinim narodom ne s kako centralistično šablono, ampak z ustrojem, kakeršen ugaja vsakemu narodu posebe. Ta prerod ki poljski glas zameta centralizacijo šolskega poučevanja; on je torej dosledno za jednakopravnost jezikov in narodnostij vsled lastne razprave, da ima vsaka narodnost poleg svojega jezika tudi svoje navade, svojo zgodovino in svoja sporočila. V pravi doslednosti bi moral tak Poljak priznati in nad vse ceniti individuvalno narodno saraou pravo. Ako pa to pripozna in zahteva v resnici glede na šolstvo v obče tako samoupravo, potem bi morali Poljaki sami dejstveno izvrševati taka načela najprej nasproti gališkim Rusom.
Poljaki se pozabljajo nad svojimi sodeželnni slovanske,  ruske narodnosti v Galiciji.   Oni torej zahtevajo od centralne Dunajske vlade nekaj, česar sami ne izvršujejo, nekaj, v čemer so na malem sami — centralisti   Gališki Rusi ne dobivajo svojih  šol, in Poljaki skušajo vse šolstvo spraviti v svojo oblast, nauk  centralizovati in tako jednako Nemcem gališke prvotne Slovane popoljačiti. Česar Poljaki sami ne store, tudi zase nimajo moralne moči zahtevat' od osrednje vlade. In gotovo je, da bi se od poljske strani ne slišal nikdar glas o decentralizaciji šolstva, ko bi   absolutno gospodovali nad šolstvom. Po dosedanjih dokazih je Polja kom verovati samo toliko, da hrepene po decen'ra-lizaciji šolstva jedino zaradi sebe, ne pa tudi zaradi drugih narodov in najmanj zaradi ruskih sodeželanov Poljaki so bili in hočejo, kakor vse kaže, še nadalje ostati poleg Nemcev in Lahov najsebičniši deželni avtonomisti.
Osrednja vlada je po vsem tem nekako prav imela, če ni odobrila omenjenega predloga Czerkav-skega. Po tem predlogu bi bil prišel v nau uo mi-nisterstvo referent, ki bi bil poročal in priporočal jedino v zmislu deželne samouprave, ki je v poljskih rokah. Tak referent bi bil delal na to, da bi se gališki Rusi še bolj stiskali v kot, kakor v drugem, tako i »osebno tudi v šolstvu.
Poljaki so tip deželnih avtonomistov mej avstrijskimi Slovani, in kar velja za ta del o Poljakih, velja tudi o Nemcih in Italijanih, kjer so narodnosti pomešane, in kjer imajo deželnozborske večine oni na svoji strani Te večine bi že skrbele, da bi se volili nemški in italijanski referenti za naučno ministerstvo tudi tam, kjer so nemške in italijanske večine deželnih zastopov same umetne.
Iz tega pa na kratko in neizogibno sledi, da bi iste deželnozborske večine jednako krivično po stopale proti Slovanom tudi tedaj, ko bi se oblast osrednje vlade v šolstvu zmanjšala in bi se vsled tega oblast deželnih zborov povečala v isti meri. Jednako bi se godilo Srbohrvatom v Istri in Čehom v Šleziji in na Moravskem. Saj še Čehi na Češkem neso varni, da bi zopet ne dobili Nemci večine v deželnem zboru Praškem. Čehi sami to bojazen izražajo. Tudi Čehi bi po takem ne imeli dobička od decentralizacije v šolstvu, dokler gospodujejo v
na leto, da ga poslednji pusti na miru in mu dovoli samoupravo. V tisti dobi se je Zader kaj lepo razvijal. Vendar Hrvati so v tem zavzeli vso kopno do Zaderskega obzidja in vse otoke v okolici ter jeli napadati tudi mesto .samo. Zaderčani so se hrabro branili in čuvali svojo nezavisnost. In ko je 1. 998 hrvaški kralj Držislav hotel prisvojiti si Zader popolnem, zatekli so se njega prebivalci k Benečanom. Tedanji benešk dož, Peter II. Orseoli, uslišal je prošnjo Zadrča ov, prihitel jim na pomoč s svojim brodovjem ter brez vsakega odpora posedel Zader in ž njim mnogo drugih mest po Dalmaciji. Tako je prišel Zader pod okrilje beneškega leva. Hrvati so si mnogo prizadevali, da bi mu ga zopet iztrgali, zlasti kralj Krešimir II., toda dož Oto Orseoli ga je pobil in si naklonil vnovič vernost Zadr^anov. Leta 1034. nahajamo jih zopet v lasti carigrajskega vladarja; vender so bili nekako zavisni od hrvaških kraljev. Naposled se je v 11. stoletji posrečilo kralju Petru Krešimiru, v sporazumljenji z bizantskim carjem, podvreči si Zader in vso Dalmacijo. Za njegovega vladanja naselilo se je v Zadru mnogo hrvaških obi te lij. Zader je ostal združen z ostalo Hrvatsko tudi za kraljev Dimitrije, Zvonimira in Štefana II.
L. 1096 pa je bil že zopet pod benečansko oblastjo, dokler ga ni 1. 1105 ogrski kralj Koloman vnovič združil z hrvatsko deželo. Imenovani kralj je proslavil svoj zmagovalni uhod v Zader s sezidanjem zvonika na cerkvi sv. Marije, o čemer še priča dandanes na njem uzidana plošča z napisom. Po smrti Kolomanovi začela se je zopet borba za Zader nuj ogersko-hrvaškimi vladarji in Benečani, katera je trajala od 1. 1114 do 1409. V teku teh treb sto letij bil je Zader zdaj pod kralji ogerko-brvatkimi zopet pod republiko beneško. V isti dobi se je naseljevalo v Zadru vedno več Hrvatov, da je naposled  mesto postalo popolnem hrvaško.
Ko je 1. 1177 papež Aleksander lil. o priliki svojega pohoda v Benetke dospel i v Zader, pozdravilo ga je ljudstvo „pjevajuč iz svega grla pjesme i hvale jezikom slovjenskim ..."
Ko je 1 1180 umrl grški car Emnnuel uprli so se Zaderčani zopet Benečanom, ter proglasili ogrsko hrvaškega kralja Belo III. svojim zakonitim vladarjem. Kralj Bela je nastanil v mestu močno posadko, povzdignil mu zopet porušeno zidovje ter ga obče utrdil. No Benečani so se hoteli osvetiti na tej nepokorščini in so prijadrali 1. 1182 z bojuim
pomešanih deželah deželni zastopi na sedanji podstavi.
Decentralizacija v šolRtvu bi koristila jedino potem, ko bi dobili samoupravo pojedini narodi, ne pa pojedine dežele. Vsled tega najbolj je hrepeneti av>trijskim tlačenim narodnostim, da se za narodne zadeve ustvarijo posebni narodni organi, popolnem v zmislu čl. IX. Deželni zbori po krivici uživajo doslej vsakotero pravico, ki se dostaje narodnostnih vprašanj, torej tudi narodnih šol.
„Dziennik Polski", ko bi bil dosleden, bi po lastni premisi, s priznanjem avojstev in svojstvenih potreb pojedinih avstrijskih narodov, moral zahtevati decentralizacijo! šolstva, pa tako, da bi razpo lagali potem posebni narodni organi nad oblastjo, ki je zdaj v rokah naučnega ministerstva. To bi liil pravi logični Bklep; dokler ne izvedejo Poljaki takih posledic, jim ne bo verovati, da se v resnici potegujejo za pravo decentralizacijo šolstva. Dotlej ne bodo poslušali razen Poljakov drug« Slovani nasvetov o decentralizaciji, kakeršen ja nasvet Praške „Politik". Te vrste deželni avtonomiji bi morali konečno vender spoznati, da sami sebe pobijajo, dokler se ne spravijo sami v soglasje s svojimi trditvami in zahtevami. Dotlej tudi nikakor ne delajo v zmislu prave jednakop ravnosti, ker jih osrednje vlade vsake dobe utegnejo zavrniti z orodjem deželnih avtonomistov samih.
Gostilniška mera in državna policija.
Gospod Kretanov, kakor vedo častiti bralci BSlov. Naroda", potuje križem sveta, po vseh kotih slovenske domovine, in tudi po drugih slovanskih deželah. Da je on dobrohoten človek, razvidno je iz tega, da se nikdar ne »podtika nad mero in vago, ki, kakor trdi naš narod, v nebesa pomaga. Morda je pa on srečniši od pisca teh vrst, ki ni toliko hodil, pa je vender zasledil, da zlasti tudi krčmarska mera ni vselej taka, kakor bi jo želeli in pa kakor bi jo imeli zahtevati obiskovalci raznovrstnih go-stiluic.
Kdor pride s Primorskega na Koroško ob poletnoj vročini, je jako vesel, da mu ponujajo svojstveno nemško pijačo kozarec toliko po ceni. Na Primorskem namreč je pivo jako drago, in prištevajo tu tako pijačo k potratnim potrebam. Da torej dobi Primorec piva kozarec za 7 ali celo za 6 kr., namesto za 10, mu že samo to nekaj velja, in poleg tega se nadeja še, da ne dobi grenke, neokusne pijače, katero na Primorskem izgovarjalo s tem, da „Exportbier" mora tak, prav peliuovski biti, ker bi se drugače ne ohranil čez po;etje. Morda je pa tudi tu kaj tacega vmes, kakor v židovskih „hrvatskih" in „ogenskih" vinih. Sicer se pa nemški pisatelj pritožuje še celo nad koroškim pivom, češ, da je prava „plehka pijača" in »godlja* zaradi katere je človeku še zblazn ti. „Das Bier (sc na Koroškem) ist zumeist ein schales Ge-brftu . . . Zudem ist es eine Verdummun^jauche, bei der Niemand froh wird und in vvelcher allerlei Narcotica, um welche sich kein Staat und k e i n Gesetz kilmmert, den Hopfen ersetzen oder die essigsaure Gahrung aufhalten sollen". Ali taka spa-čena pijača primorskega potnika ne razjezi toliko,
J^ff Dalje v prilogi. ^Ml
svojim brodovjem pred Zader ; a Zadrčani so njih dobro potolkli. Ko pa je 1. 1202. dož Henrik Dan-dolo vodil francoske križare iz Benetk mimo Dalmacije, napadel je s križarji Zader ter ga prisilil na predajo. Benečani so o tej priliki razvalili vnovič Zadersko obzidje, uplenili mesto ter ostali v njem v no zimo. Zaderčani so se bili razkropili po otokih ter napadali Benečane kakor morski tolovaji. Naposled pa so se vender zopet podvrgli beneškemu levu. L 1242. pa so se zopet pobunili ter se zatekli pod okrilje kralja Bele IV. ki se je istega leta bavil v Dalmaciji. No, jedva se je kralj Bela vrnil na Ogersko, pripluli so Benečani s svojim brodovjem zopet pod Zadersko obzidje. HrvaŠki ban Dionizij branil je sicer mesto, a ker je bil preslab, ustavil je je s svojo posadko, s katero se je izselil i velik del Zaderskih meščanov. Na to so Benečani posedli prazno mesto, a beguncem niso dovolili vrniti se vanje, temveč so naselili v njem beneške svojo rojake. Da bi se ti naseljenci zopet ne spun tali zoper nje, zabranili so Benečani vsem ZadrČa-notii brez razlike, da se ne smejo ženiti s Hrvaticami — torej isto nasilatvo, katero proizvaja zdaj Bismarck na Poznanjskem.   Toda Zaderčani so se
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 218. 26 septembra 1887.
prvič, ker ni natančen poznavalec, drugič pa, ker godljo za zblaznenje točijo morda bolj v strani in ne ob cestah.
Vse drugo je, kar mu hudo de, in to je slaba mera, vsled katere dobi namesto polnega, po največ 2 tretjini, navadno malo, čez pol kozarca. Iz tega se razvidi, da je tudi koroško pivo dejanski drago, in samo po imenu bolj po ceni. Slabo merijo povsod, in bolj ko so krčme imenitne, bolj so njih natakarice in natakarji predrzni v tem oziru. In še, če se jim kozarec vrne, ga ne prinesejo nazaj polnega do prave mere.
Ali taka se godi potniku tudi drugod, na pr. na Kranjskem Gorenjskem, kjer je nominalna cena jednaka s Koroško.
Pri pivu se izgovarjajo s penami, in računi jo menda na silno žejo gostov, ki ne čakajo, da bi se polegle iste pene. Pri meri za vino pa ni nikjer takega izgovora, in vender tudi tu gostilničarji kradejo zase poseben „Trinkgeld" s tem, da kupujejo steklenice, ki imajo znamenje obsega visoko pod vratom posode To je pravo obče sleparstvo vsega občinstva, ki je potrpežljivo in požrtvovalno na napačnem mestu.
Ali o tem bi imela govoriti tudi državna policija. Vsakdo vidi, da posode, ki obseza pravo mero Še le z vrhom steklenega vrata, ne more natakar napolniti, tudi ko bi imel dovolj vesti za to. Misliti je torej, da se taka stekla nalašč naročajo, in to bi ne smelo biti dovoljeno. V občem gospo darstvu znašajo take sleparije tisoče in tisoče gmotne škode na leto in vsak gost ali pivec je prisiljen dajati poleg javnega v denarji naznanjenega dobička krčmarjem še dobiček, ki ga oni od pivcev prisleparijo, prav po tatvinski. Krčmarji računijo na nevedtost in potrpežljivost občinstva. Ali ako gleda država pri »grah, da bi se občinstvo ne sle-parilo, tu analogna potreba, da segne državna policija vmes, in državni poslanci so dolžni pod svojo vestjo, da pomagajo odstraniti to javno korupcijo, ki se je sistematično razširila po gostilnicah.
Slovenski narod, ki je itak ubožen, ima še posebej zahtevati, da se mu tolik krivičen davek odstrani. Ako človek plača, kar zahteva gostilničar, je tudi pošteno, da dobi pravično mero, ki mu jo obetajo za zahtevani denar.
Torej ni pozabiti te gospodarske zadeve, ali pa res hoče državnozborska sedanja desnica, da bo samo Schonerer s pristaši razkrival občo korupcijo ?
Sicer bi pa bilo dobro, da bi zlasti po mestih in trgih že zdaj osnovala društva, katerih udje bi se zavezali, ogibati se takih gostilnic, kjer je krivična mera na steklih, in kjer se proti meri toči. Poskusimo! Yporej.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. septembra.
Danes se začno v Budimpešti Nknpne nil-upsterNke konference, da se sestavi skupni državni budget. Grof Kalnokv odpeljal se je že v soboto v Budimpešto, ter je včeraj poročal cesarju, kaj sta se' dogovorila z Bismarckom. Prvi sekcijski načelnik ministerstva vnanjih zadev odpotoval je v
navzlic temu o prvi priliki zopet izneverili svojim nasilnikom,. . .
Skratka : Do 1. 1409. spuntali so se Zadrčani devetkrat zoper Benečane. Od istega leta pa so jim ostali zvesti do propasti mogočne republike beneške. Ko je 1. 1797. za večno pogiuola ta ponosna kra-Ijica Adrije, oddajali bo Zadrčani njene zastave z jokom in poljubovanjem .. .
Kakor vidite, prebil je Zader dokaj bede v teku Bvojega obstanka. Razven okrutih Benečanov napadali so ga od I. 1500. naprej krvoločni Turki, ki so često privihrali preko Velebita pred »beli Zader". Vrhu vsega tega pa je v letih 1463, 1649 in 1678. razsajala mej njegovim obzidjem kuga. Ni čuda torej, da je mesto, ki je nekoč imelo po 20.000 prebivalcev, naposled štelo jedva 3000 duš . .
Po miru Požunskem 1. 1806. je spadal Zader pod francosko vlado, dokler ni 1. 1813. prišel pod okrilje orla avstrijskega . . .
Zader je bil do nedavno prava tvrdnjava, opasan z mogočnimi obzidjem, z deveterimi bastijoni in drugimi utvrdbami, na katerih? so" delale v teku stoletij tri vlade: hrvaško-ogerska, beneška in na posled i avstrijska. Zdaj je Zaderska tvrdnjava zapuščena, obzidje s strani severne luke je znižano,
soboto zvečer v Budimpešto. Pl. Kallav, grof By-landt, baron Sterneck, grof Taane in Dunajevski so pa odpotovali včeraj z Dunaja na Ogersko.
Občinski zastop Prerovske občine poslal je bil deputacijo k naučne ni u ministru, ki je prosila, da še nadalje ostanejo višji realčni razredi pri tamošnji realni gimnaziji. Minister pa ni hotel nič slišati o tem. Izrazil se je, da njemu ne ugajajo tako sestavljene šole, niti toliko ni hotel dovoliti, da bi vsaj še letos ostal 5. razied. Obetal je občini obrtno šolo, ki bode pa le majhen zavod.
Tiianje države.
O shodu nvMtriJNk«*Ka ministra vnanjih zadev in iieni.skcKa kaneelarja, se nič gotovega ne zve. „Daily News" so izvedele, da sta se ministra dogovorila, da Nemčija in Avstrija napravita Turke, da zasedejo Vzhodno Rumelijo, „Tempsu" se pa poroča z Dunaja. da je Kalnokv pregovoril Bis-marka, da se bode Nemčija ustavila vsakej vojnej ruBkej akciji v Bolgariji.
Vodja »olgatrftke opozicije Cankov odpotoval je baje iz Carigrada v Varno v rodbinskih zadevah, če je verjeti nekemu poročilu iz Sofije. — Vladni pristaši po volilnih shodih mnogo govore o dobrih odnošajih s Turčijo, Rusije pa nečejo omeniti. Če pa kak volilec povpraša kaj o odnošajih z Rusijo, začno vladni pristaši velik krik, tako da je vsako daljše posvetovanje nemogoče. S škandali hočejo preprečiti, da bi se ne razgovarjalo o Rusiji. — Papežev zastopnik v Sofiji si jako prizadeva, da bi pridobil Bolgare za katoliško cerkev. Pogajanja se Že dalj časa vrše. Podlaga pogajanjem so sledeče točke: Bo'gari priznajo papeža za vrhovnega cerkvenega poglavarja, v „credo" uvedejo besedo „fi-lioque" in priznajo dogmo o čistem spočetji Marije Device, Rim bode pa dovolil, da se bode božja služba še nadalje opravljala v staroslovenščini in da bodo duhovniki smeli biti oženjeni. Na volilnem shodu v Sofiji se je pokazalo, da mej bolgarskimi vladnimi pristaši ni sloge. Dolgo so se posvetovali, pa se neso mogli sporazumeti o kandidatih. Govoril io mej družim tudi Stambulov in poudarjal, da je vlada pripravljena odstopiti, ako narod nema vanjo zaupanja. Sklicati se bode moral drug volilni shod, da se bodo postavili kandidati.
T Srh ji je živahno volilno gibanje. Kakor se sedaj kaže, bode voljenih blizu jednako število liberalcev in radikalcev. V nekaterih krajih so po stavili radikalci in liberalci vsak svojega kandidata, v druzih so se pa sporazumel da bodo vsi jednemu kandidatu dali glasove V Belemgradu bodeta kan-didovala liberalec trgovecKrz manvić in radikalec miz-ir Raka Milinkovic. Proti bišemu Belgrajskemu mestnemu prefektu začela se je preiskava zaradi veleizdaje in zaradi zlorabe uradne oblasti. Za srbsko-bolgarske vojne bil je prefekt v Negotinu in je skrivaj Bolgarom pošiljal živež in gorivo.
Turčija je v velicih finančnih zadregah. V kratkem bode morala plačati drugi obrok za nove puške 300 000 turških funtov, pa nikjer ni nobenega denarja. Sultan pa želi, da se tovarni redno plačuje, ker hoče, da se hitro vsa vojska preskrhi z novimi puškami. Sultan je sklenil, da se 90 000 funtov od njegove civilne liste porabi za plačilo pušk. Drugi denar bode pa ministerstvo s tem dobilo, da se bode vsakemu uradniku nekaj utrgalo od plače.
Nemcem ni moč ustreči. Nedavno so nemški oficijozui in neoficijozni listi na vso moč pisali proti ruskim vrednostnim papirjem. Sedaj pa hoče Rusija nekaj milijonov vzeti v Parizu na posodo in glejte, Nemcem zopet to ni všeč, radi bi bili, da bi Rusi denarja iskali pri Iierolin.sk i h bankirjih.
Na FrancoMkeni so jako nezaupljivi nasproti Nemcem. Vlada je ukazala županom Pariškega okrožja, da naj natančno poizvedo, koliko Nemcev biva v njih okrajih, s čim se pečajo itd. Ta stvar p.i ni tako lahka, ker na Francoskem bi-
po njegovem nasipu so nasajeni drevoredi, dočim je na južnem bregu, ob kanalu zidovje do tal porušeno in se na njegovem mesto prostira široka ulica z dolgo vrsto lepih, moderno vzgrajenih hiš. Skozi dolenje obzidje, ki še obdaje Zader na severni plati od zapada do jugoiztoka okoli, vodi v mesto četvero velikanskih vrat: „Porta Marina, porta Catena, porta S. Rocco in porta di Terraferma". Skozi prva pomorska vrata dospejete v mesto s severnega pristana, kjer se po letu ustavljajo parobrodi, s kopne zemlje pa se Vam odpira uhod vanje skozi iztočna vrata. Imenovana pomorska vrata so znamenita po uzida-nem rimskem slavoloku, katerega je postavila tu neka Melia Anuiana na spomin svojega moža Lapi-cija Basa. Iztočna vrata pa je vzgradil 1. 1543. veronski stavbenik Giangiratamo Sammichieli. Nad njima je izklesan velikansk krilati lev beneški . . .
Sploh je tu v Zadru Že mnogo kamenih spomenikov izza benečanske dobe. Te in ostale znamenitosti kakor mesto sploh in njega denašnje prebivalce, potem njih socijalne in kulturne razmere — ogledam si jutri.
V Zadru 12. septembra 1887.
P ros to slav Kretanov.
vajoči Nemci radi taje svojo narodnost ter se izdajajo za Francoze. Pečajo se z raznimi posli, seveda mnogi le na videz, kajti njih glavno opravilo je vohunarstvo. Policija bode pazno gledala na Nemce in vse sumljive bodo kar iztirali. Manifest p^rofa Pariškega je napravil dober utis na kmetsko prebivalstvo. Pri prihodnjih volitvah bodo morali republikanci biti jako pozorni, da ne zgube nekaj mandatov v provincijal). Posebno preti nevarnost republiki, če bodo republikanci še nadalje tako nej edini mej soboj. Pisatelj manifesta je baje vojvoda Broglie.
Ciir&ki kralj, ki biva sedaj ua Danskem, vsprejel je Derouleda v nvdijenciji in se mu za-bvalil, da je po raznih listih izražal simpatije do Grške. Deroule.de dobro po/na grške razmere, ter je nekaj časa bival na Grškem. Car pa Derouleda ni hotel vsprejeti.
Volitve za švicarski narodni zbor bodo 30. dne oktobra. Novi zbor se snide o. dne decembra.
:NViii.šli.si vlada bode zahtevala od državnega zbora, da se izjemni zakoni podaljšajo ter da se nič ne spremene. Državni zbor, v katerem imajo ki-movci večino, bode gotovo vse rad vladi dovolil. — V petek je praznoval knez Bismarck petindvajsetlet-nico, odkar je pruski minister. 23. septembra 1862. leta prevzel je začasno predsedstvo pruskega ministerstva, 8. oktobra istega leta bil je imenovan mi-nisterskim predsednikom in ministrom vnanjih zadev. Tedaj je bil še le 47 let star. Tri leta pozneje mu je kralj za razne zasluge podelil grofov-stvo, 1867. 1. imenoval ga kancelarjem severnonemške zveze in 1871. drž. kancelarjem in mu podeld dedni knežji naslov. V teh 25 letih je Že Bismarck večkrat dal svojo demisijo, pa ni bila vsprejeta Prusko ministersko predsedništvo je bil jedenkrat za n kaj mesecev že odložil, pa je je potem zopet vsprejel.
— Posebnih slavnostij povodom njegove petiudvajset-letnice ni bilo, ker se ni oficijalno praznovala. Cesar mu je pismeno čestital. Čestitali so mu tudi ministri. Iz vseh krajev Nemčije došlo je še več čestitk.
— Cesarski namestnik za Alzacijo in Loreno bode najbrž v kratkem dal svojo demisijo ter izstopil iz nemškega državljanstva. Po knezu Petru VVittge ■ steinu je podedoval na ruskem Poljskem posestvo, ki je pač največje posestvo v Evropi. Po uradnih poročilih meri 400 štirjaških milj ter je vredno kacih 30 milijonov rubljev. Po znanem ukazu proti tujcem bi se to posestvo prodalo na javni dražbi, ako v treh letih knez ne dobi ruskega državljanstva. Za tako veliko posestvo bi pa ne bilo mnogo kupcev in bi se zategadel gotovo posebno drago ne prodalo ter bi knez imel škodo. Nemška diplo • macija se je jako prizadevala v Peterburgu, da bi se knezu Hohenlohu dovolila kaka izjema, toda vse zastonj. Car hoče, da se strogo izvrši njegov ukaz.
Dopisi.
0«1 Hale Verici j«' 21. sept. [Izv. dop.] Lani se je bilo zbralo nekaj odličnih rodoljubov naše župnije na čelu jim vrli posestnik g. Anton Božič, da ustanove bralno društvo. Bilo je že pred nekaj letij tukaj bralno društvo — a ni se moglo vzdržati, ker se je od vseh stranij nanj pritiskalo.
Poskusili smo zopet, ter postavili na noge ^Leposlovno bralno društvo", kar začetkoma je društvu pristopilo blizu 40 udov, a zdaj jih šteje gotovo še jedenkrat toliko. Koliko zanimanja je že zdaj mej našo mladino za omenjeno društvo, to je najbolj pokazal letošnji glavni društveni zbor.
Dne 11. septembra t. 1. bilo je napovedano zborovanje v šoli. Točno ob določene j uri otvori predsednik gosp. Anton Božič zborovanje ter prav srčno pozdravi društvenike, zahvaljuje se jim, da so prišli v tako znatnem številu. In v istini — šolska soba jih je bila polna.
Potem da načelnik besedo podpredsedniku ob jednem tajniku. NaduČitelj Simon Cvahte, koji je preteklo leto opravljal ta skupni posel, prebral je naj pred pravila, da se iz njih pouče oni. koji žele društvu na novo pristopiti. Potem pa je razložil društvenikom, kakšen namen ima društvo.
„Naše društvo", tako je govoril nadučitelj, „hoće mej društveniki širiti posebno leposlovne časopise in knjige. Samo ob sebi je razumljivo, da bode društvo pridobivalo si raznih časopisov in kn^ig, v kojih se bo našlo tudi spisov politične in znanstvene vsebine, toda najprej je treba skrbeti za to, da se v mladini zbudi veselje do branja; v ta namen pa se mi zdi pripovedovalna oblika najbolj pripravna. Je li mogoče se iz pripovedovalnih spisov kaj učiti, ali nam služijo samo v zabavo? Gotovo se je mogoče iz njih učiti, ako le hočemo.
Kolikokrat nam stavi pred oči pisatelj v pri-jetnej obliki osobe z najlepšimi čednostmi, vzbujaje v nas čut za nje. Vodi nas v tuje kraje, nas seznanja s tujimi ljudmi, živalimi, rastlinami i. t. d. Riše nam značaje polne kreposti in milobe ter budi v bralci zanimanje za vse lepo in dobro.
Večkrat ko imamo lepe vzglede pred seboj, tembolj se Dam uzori utiskajo v duševno obzorje, v spomin, da jih lažje posnemamo.
Mladina tirja pripovedovalnih spisov, da si izobražuje jezik ter se izogiblje slabe tovaršije.
Dalje namerava naše društvo tudi vzbujati zanimanje za narodne literarne proizvode.
Koliko bukev se je že spisalo našemu narodu v pouk in zabavo, pa kaj da jih prosti narod niti po imenu ne pozna, kako li po vsebini.
Naj se naši pisatelji še tako trudijo, polagajo svoje najboljše moči na žrtvenik milega nam naroda — vse zaman dokler bodo ležali dragoceni njihovi umotvori v raznih zalogah in knjigarnah.
Sveta dolžnost nam je torej, da skrbimo skupno, kar je posamezniku nemožno, za razširjanje literarnih proizvodov. Po tej poti storimo narodno svojo dolžnost ter tudi spolnujemo društveno zadačo, kojo smo si zastavili, hoteč društvenikom pripomoči do višje omike. Kateri človek je pa omikan? Gotovo v prvej vrsti tisti, kateri zna dobro svoj književni jezik ter si je zraven še pridobil potrebnih ved in znanosti j. Glavna korenina omike leži v nravnem življenji. Kdor spolnuje postave in stori svojo dolžnosti, ta je gotovo omikan človek. Ker pa človeški duh v znanostih in vedah zmiraj napreduje, torej mora vsak, kdor neče zaostajati, skrbeti, da se tudi on pouči o tem, kar se je na svetu dobrega in koristnega izumilo. Kmetovalec bo skrbel, da se pouči po knjigah in časopisih o vsem, kar bi njemu moglo prinesti koristi in dobička. Rokodelec bo storil ravno tako. Vsak pa še posebej gojil svoj materni jezik, kajti na tak način si pridobi tudi znanosti j neppadajočin v njegov poklic, a vender potrebnih za višjo izobrazbo Vsakemu državljanu je potrebno nekaj vedeti o državljanskih dolžnostih in pravicah. O teh se najložje pouči po časopisih in knjigah. Posebno še naglašam, da jo temelj vsej omiki gojitev maternega jezika. Kdor tega dobro ne zna, ta ne razume niti časopisa niti knjige, temu so nerazumljivi dopisi uradnij in oblastev — da temu ostane nerazumljiva beseda božja, kjer se razlaga v blagozvočnej, čiste j slovenščini. Da bi bili ljudje, ki se še zmiraj ne morejo sprijazniti z našim književnim jezikom, skoro redki, kakor bele vrane, v to poiuo/i Bog in sreča junaška."
Za tem sledi poročilo tajnikovo glede društvenih knjig in časopisov.
Društvo je dobivalo te-Ie časopise, oziroma knjige: „Slov. Gospodar" (3iztise); „Ljublj. Zvon" (1 iztis); „Mir" (5 iztisov); „Edinost" (1 iztis); „Kres" (1 iztis); „Jurčičevi zbrani spisi" (5 zv.); „Ljudska knjižica" (9 zvezkov); „Slovan" (1 iztis)! „Rogač" (1 iztis); „Gospodarski list" (1 iztis.).
Dobrotniki našega društva so: 1. Slavna „Matica slovenska" je podarila društvu mnogo knjig razne vsebine. 2. Gospod prof. Rai.fi je poslal društvu 5 gld. 3. Gospod Auton Špindler, c. kr. kan-celist na Ptuji, je pošiljal društvu dolgo časa brezplačno „Slov. Narod" a zdaj pa mu pošilja „Slovana". 4. Gospod Josip Freuensfeld, učitelj v Ljutomeru podaril društvu nekaj knjig. 5. Gosp. Anton Pore-kar, učitelj na Ptuji, je daroval društvu mnogo knjig razne vsebine in pošilja mu tudi list „Rogač". 6. Gosp. Jožef Štuhec, posestnik v BuČkovcib, podaril je društvu lep pečatnik.
Omenjeno poročilo se je vz^lo s velikim veseljem na znanje. Na predlog odličnega posestnika iz Moravec, gosp. Lovrenca Slane, izreklo je društvo vsem blagim dobrotnikom prečrčuo zahvalo s tem, da so društveniki ustali.
Poročilo denar ničarjevo je pokazalo, da stoji društvo na trdnih gmotnih nogah, Naročnina je za vse časnike plačana do novega leta in še preostaje 63 kr.
V odbor so bili voljeni: Predsednik g. Anton Božič, posestnik v Radoslavcih. Podpredsednik in tajnik nadučitelj S. Cvabte. Denarničar g. Hinko Štuhec. Odbornika gg. Andraš Mihalič in Matjaš Kranjc.
Konečno se izreče želja, naj se velezasluženi naš učenjak in bližnji domorodec, velečastiti gospod Davorin Trstenjak, imeuuje častnim članom. Vsi društveniki so njemu na čast ustali ter ga izvolili častnega uda.
Po končanem zborovanju zbrali smo se društveniki v krčmi vrlega Korošca ter smo se pri rujnej kapljici prav dobro imeli. Počastilo nas je s svojim pohodom precejšnje število sosednih nam Šent-Jurčanov, mej kojimi so odlično mesto zavzemali za narodne svetinje uaudušeni dijaki. Povabili
smo bili tudi mnogo gospode iz bližnjih mest in trgov. Posebno pa smo se veselili Ljutomerskih pevcev in Ptujskih rojakov — pa žalibože ni se nam posrečilo, privabiti jih v našo sredino. Mej napit-nicami omenjam te-Ie: Nadučitelj S. Cvahte napival je Jurjevskim gostom in pozneje slovenskemu ora tarju, izražajoč željo, da bi nam še izredil mnogo izvrstnih sinov, koji bi s svojimi izbornimi duševnimi silami priborili milemu našemu narodu pravico, z bistro svojo glavico pa kazali svetu, da Slovenec „vse doseže, kir mu drago, bodi slava, bodi blago" da na vsako stran imponujejo tujcu.
Z burnimi „živio"-klici sprejeli so navzoči te besede ter so tako pokazali, da so bile govorjene iz njihovih src. Sledila je potem deklamacija krasne Koseškega pesni „Kdo je mar ?"
Vmes pa sta še kaj izvrstno govorila dva abi-turijenta Mariborske gimnazije gospoda Vrbnjak in Žmavc. Posebno zadnji se je s svojim krepko do-nečim glasom in jedrnatimi mislimi pokazal kot prav dober govornik. Občinstvu se je takoj prikupil. Proti koncu je še deklamoval prav lepo gosp. Anton Mihalič. Mej tem se je kazalec na uri pomaknil precej naprej in treba je bilo misliti na odhod. Ne morem si kaj, da ne bi na zadnje še pohvalil naših vrlih kmečkih mladeničev. Dostojniše se v krčmah ne obnaša odlična mestna gospoda, kakor so se pri tej veselici obnašali naši fantje. Le tako naprej ! S tem kažete dejansko, da vam omika ni prazna fraza.
Iz Sežane 22 septembra [Izv. dop.] Koliko časa da je, da se v predalih Vašega cenjenega lista pogrešajo dopisi iz tega kraja, ne pomnim določno, vender pa mora biti gotovo od dobe, v katerej je Sežana slula še za eminentno narodno; bila ponos slovenskemu gibanju na Krasu; od dobe, ko so goriški rodoljubi, njim na čelu ranj. dr. Lavrič tako radi zahajali v belo Sežano k raznim zborovanjem ; od dobe velicega Sežanskega tabora in naudušene nezaupnice pokojnemu poslancu Č . . . u.
Da, to so bili časi polni nade bodočnosti. A onih mož ni več, zelene gomile krijejo njih ostanke, ter na mesto naudušenosti za blagor naroda, nastopila je letargija, ničemarnost, narodna smrt. Res je, da se že sem ter tja nahaja kak dopis v „Edino-sti", a to so bele vrane, i trditi moram, vsa poročila so polna nedostatnosti. In kaj naj bi poročal rodoljub v novine iz tako zaspanega kraja ? Gotovo druzega ne. nego pritožbo do naroda. Pomislimo pa koliko bi lahko Sežana storila za povzdigo narodne časti in slave kot središče slovenskega Krasa ter njega inteligencije. Mej tem, ko se po vsej Sloveniji od večjih mest in trgov pa do najmanjših župnij že nahajajo podružnice sv. Cirila in Metoda, se tu v Sežani še ni pogum in srce razvedrilo možu, da bi ustanovil kaj tucega (in vender dopisnik v „Edinosti" broj 65 lanskega leta trdi, da se v Sežani soc'jalno lepo živi, i da morda v nobenem slov. trgu — ne tako lepo.)
Ako pomislimo, da smo tako blizu velike luže — trepetati moramo, da je morda blizu čas, da se i v Sežani to zgodi, kar se je v Podgori s polovico t. m. v našo žalost počelo. Tujec, doapevši v Sežano bodisi iz Trsta, Gorice ali Ljubljane, mora nehote osupnjen gledati in strmeti, kje da je; in ni čuda, da se mu v glavi zavrti, ako ne določi na mah, je li v blaženem kraljestvu ali nemškem rajhu.
Napisi v tujščini se šopirijo, kjer bi jih ne smelo biti in so veliko manj potrebni, nego slovenski na kolodvoru sv. Andreja v Trstu. Prodajalnice, gostilne, kavarne vse tuje.   Na kolodvoru slovenskemu  poštenemu   imenu  Še  neče  dati prostora ostudna „Sessana". Povsod, kamor se obrneš, prepričan si, da gremo rakovo pot, nazadek, popustljivost, spanje, malomarnost spremljajo te pri vsakem koraku. Jeli pa tudi morda res, da mora slovenska raja povsod, še celo tam,  kjer bi jej ne trebalo, vse žrtovati ter zatajiti svoje prepričanje, zatajiti vse, kar jej je po Bogu najsvetejši, na ljubo našim sovragom, i tako v samosvesti kopati si narodni grob?  Poglejmo in učimo se vender jedenkrat od lastnih naših zakletih nasprotnikov, katerim so naši prvaki (ne vsi) tako naklonjeni, kako oni povišujejo svojo narodnost, zahtevajo solidarno svoje narodne pravice, in ne opuste nikake prilike postaviti temelj laščini na naših tleh. Poglejmo nesrečni Loč-nik, sedaj Podgoro ter našo bližnjo tržaško okolico. — Čemu torej toliko uklanjati se? Proč z laščino, proč z nemščino, pričenši od jasnih  napisov pa do šolskih klopij! Naj nastopi mili naš jezik na častno mesto, katero mu po pravici in zakonito pristuje.
Do katere meje se je tukaj mlačnost ukoreni-nila, hočem omeniti še jedno dogodbo, ki mi tudi srce teži: Pred dvema letoma je praznoval naš g. župnik svečanost svojega 251etnega pastirovaoja v Sežani, pri katerej priliki je omenjal naraščaj in napredek (morda v narodnem oziru???) Sežane, in da se čudi, da Sežana kot središče Krasu, javnih uradov in trgovine, ni doslej še uvrščena mej mesta, ali vsaj mej trge. — Da res hvalovredna bila je ta misel našega g. župnika, vidi se, da mu je ponos i čast kraja, na srci. — Ali, dragi čitatelj, misliš li, da se je jeden sam korak v tem zmislu učinil od naših „VAŠKEH" očetov? O ne, prav nič? Razobesili so še celo nove plošče, in jedno teh pomaknili v sredo na glavni trg, kjer stoji „Vas Sežana."
Nadejam se, da mi ne bo treba več o tem pisati, ampak svetu poročati, da Sežana se je probudila iz narodnega spanja, osnovala narodna in druga potrebna društva, premenila za njo nečastno ime „vas" v „trg", storila korak, da popravi, kar je pri šoli proti narodu zakrivila, stopila na branik z lokom v roci za naše narodne pravice, in postala to, kar jej po naravnej legi, kot trdnjava Slovan-stva na skrajnej meji, pristuje. Da se pa to popolnoma uresniči, želeti bi bilo tudi, da očisti svoje narodne grehe pri prekrščenji v našej bistrej „Soči." — Dal Bog, da se uresniči moja želj al . . .
Sežanec.
Iz Šiiiiiri ju p o d L j u b 1 j a n i 22. septembra [Izv. dop.] Dolgo že se ni zbralo toliko ljudstva v prijazni naši vasi, kakor zadnjo nedeljo! Ali saj ni se Čuditi, blagoslovljalo se je novo poslopje prostovoljne požarne brambe. Lepa je bile. s!avnostt res lepa in tudi redka.
Ob 8. uri dopoludne vsprejela so se razna društva v Škofeljci, od koder so skupno odrinila v Šmarije, kjer je bila sv. maša in skupen obed. Počastile so nas z navzočnostjo svojo vrle brambe iz Ljubljane, iz papirnice v Velčah in iz Bizovika z zastavo.
Ob 2. uri popjludne došla je tudi požarna bramba iz V is njego re s pevci „ bralnega društva". Vsprejem bil je iskren in smo potem po vsprejemu vsi skupaj šli v prenapolnjeno cerkev k litanijam.
Po litanijah korakala so vsa društva z godbo na čelu k novemu poslopju, katero je blagoslovil g. kapelan Trček.
Po blagoslovu zapojo pevci iz Višnjegore »Molitev brambovcev", katera pesen je prouzročila globok utis in na to govoril je slavnostni govor gospod kapelan Trček. Govor bil je pravi biser in je izredno ugajal vsem poslušalcem.
Po govoru zapeli so pevci pesen „Lepa naša domovina", na kar se je sprevod z godbo na čelu vrnil na vrt gospoda Korena, kjer je bila prosta zabava s petjem. Najbolj ugajala sta junaška pesen : Popotnica Jurešiča in Nedvedova: Zvezna! Žal, le prehitro je potekel čas in misliti morali smo na odhod! Ločili smo se s prepričanjem krepkega jedinstva mej požarnimi hrambami!
Ogujega8cev zbranih je bilo gotovo nad pol-drug sto, vrhu tega veliko občinstva in odlične gospode iz Ljubljane, Grosupljega in Višnjegore. Res lepa je bila svečanost, lep pomen, še lepša pa bodi zavest, — da počasi, a vender se povsodi budi zavest in ponos naroda našega. Čast vsem!
Razstava v Trbovljah.
Po dolgi vrsti narodnih veselic priredil je dotični odbor še krajno razstavo v Trbovljah. Razstava ta pa ni narodna,  marveč  ima popolnem krajni značaj.   Belo-zelene zastave opominjajo obiskovalca, da je prestopil kranjsko mejo in  da je na ozemlji „zelene Štajerske", kjer se narodno čustvo ne kaže v trobojnicah, to pa zaradi tega ne, da politični naši antagonisti nemajo povoda, razobe-šati vel i količinskih zastav.  Tega kompromisa so se tudi povsod strogo držali, le na kolodvoru v Trbovljah zapazili smo jedno „fraukfurterico", jedno slovensko trobojnico pa je nad lipo pred hišo v Loki razobesila vrla Dimnikova gospodinja, kakor je sama s ponosom rekla: jedina odločn a Slovenka v Trbovljah.
Razstava v Trbovljah otvorila se je oficijalno preteklo soboto popoludne z nagovori g. Gosleth a, predsednika kraj nega odbora, in barona Washing-tona, predsednika c. kr. kmetijske družbe štajerske, zaključila pa se bode v sredo zvečer, ako se morebiti še ne podaljša za jeden dan. V soboto zvečer bila je „Liedertafslw, pri kateri so peli pevci iz Trbovelj in Laškega trga.   Pevcev  iz Laškega
trga bilo je več, a Trboveljski pevci so jih v petji preko-ili, seveda tudi slednji aeso peli nobene slovenske pesni in taku je Bosna mirna ostala.
Kar se razstave same tiče, radi priznavamo, da je dotični odbor svojo nalogo izvrstno rešil. Zgradil je velikansko leseno, jako dobro razvetljeno poslopje, razvrstil vse razstavljene predmete prav pregledno in okusno ter skrbeč tudi za nnotranjega človeka" priredil pred razstavinim poslopjem dve restavraciji, kjer so se poleg GraŠkega piva točila razna štajerska vina, šampanjec itd. ter dobivale razne mrzle jedi.
Velik del razstave zavzemajo šolska dela iz raznih ljudskih šol. Razstavljene so nogovice, srajce in mnogovrstni drugi deli človeške obleke, tudi obnošena obleka, na katerej se vidi, kako se mladina uči krpati in ustavljati zaplate. Zastopane so : Ljudska šola v Trbovljah, šola pri sv. Katarini, dvo-razrednica pri sv. Jedrti (razstavila Marija Še ligo), trorazrednice na Zidanem mostu, na Vranskem, v Hrastniku in na Ponikvi (nadučitelj Oberski). V razstavljenih šolskih izdelkih kaže se precejšnja ročna spretnost in lep uspeh pouka. Imena dotičnih šolaric in šolarjev so sicer nemški pisana, napisi pa izklučno nemški, le šola v Hrastniku dela hvalevredno izjemo.
Josip Dornik, mizar v Trbovljah, razstavil je prav lično kaseto (uloženo delo), fotograf J. Arzen šek pa prav lepe fotografije, mej katerimi nam je zlasti ugajala ona sv. Kuma.   Fran Kocbek, učitelj v Žalci, razstavil je v treh lepo vezanih, debelih zvezkih svoj z izredno marljivostjo in natančnostjo sestavljeni  herbarij  z  latinsko, nemško in slovensko nomenklaturo.   S tem herbarijem sme se g. Kocbeck ponašati, kakor 8 svojo zbirko pregovorov, in nadejamo se, da se mu bode priznalo zasluženo odlikovanje. — Zelo jednak, toda manjši herbarij razstavil ie tudi J. Logar, učitelj v Za-gorji. — Marko Borušak v Zagorji razstavil je žepno uro, ki se navija vsaki 10. dan a stoji 50 gld., Anton V ol a v še k lep krompir, debelo peso, redkev, predivo, oves, šolski vodja Valentinić v Laškem trgu semensko deteljo, žita, semena, šolski vrt pri sv. Jedrti   pa   svoje pridelke: jabolka, hruške, grozdje, suhe češplje, hmelj, uzorce raznih kmetskih orodij, po  učencih izdelanih, Simon Kukec hmelj in ječmen, Ferdo Roš iz Hrastnika dve velikanski buči, lepo domače platno, predivo in kumare v lepih izvodih, oves v klasji, sploh pridelke, ki pričajo o dobrem gospodarstvu. (Daljo prth.)
Domače stvari.
— (Konfiskacija.) Sobotno številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno .pravdništvo zaradi »Nedeljskega pisma" in zaradi dopisa „1 z Celja". V dopisu „ Iz Celja" obravnavala seje dr. Strafelle pravda in oprostitev, v ^Nedeljskem pismu" pa je bil mej drugim govor o nekem solicitatorji. Današnja številka ima štiri strani priloge.
— (Naš pesnik Gorazd) naBtopil je svoje vsakoletno potovanje. Kakor nam piše prijatelj iz Benetk, izbral si je letos solnčno Italijo kot cilj svojega potovanja.
— (Imenovanje.) Polkovnik domačegapeš-polka št. 17. g. vitez Hay degg imenovan je poveljnikom pešpolka cesar Fran Josip št. 1.
— (Gospodična Viljemina Franko) imenovana je stalno vrtarico na ženskem učiteljišči v Ljubljani.
— (K higijeničnem u kongresu) odpeljali so se iz Ljubljane na Dunaj : dr. Stare in prof. Toma Zupan. Dalje: višji štabni zdravnik dr. Tonner, dr. Kapler in dr. Keesbacher.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 14. zvezek. V njem se konča roman „Zorin", pričenja pa „Gospod Mirodolski".
— (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) nabranih je po zadnjem izkazu v „SočiM 2634 gld. 28 kr.
— (Slike Slovanov e.) Opozarjamo bralce svoje, da je dalo lastništvo „Slovanovo" na ličen kartonski papir natisniti dve sliki Ljubljane in sliko slavnega našega učenjaka Davorina Trstenjaka, katere je pred kratkim prinesel „Slovan". Te slike prodaje upravništvo „Slovanovou po 25 kr., s poštnino vse tri za 80 kr. Najbolje je, če se jih naroči več skupaj, da pe odpošljejo v posebnem zavitku. Ker so imenovane slike ros lepe in bodo v okraso vsakej slovenskej hiši, priporočamo obilo njihovo naročanje.
— (Prvo Ljubljansko uradniško kon-s n in n o društvo.) Mej inserati je danes poziv k občnemu zboru,  ki bode dne 2. oktobra t. 1. ob uri popoludne v Šrajnarjevi  pivarni.   Pri tem zboru bode  treba  voliti 26  funkcijonarjev, treba torej že zaradi tega mnogobrojne udeležbe, kakor tudi, da jih mnogo k društvu pristopi.   Oglasilo se je Že pismeno nad 400 osob, a takrat pravila še neso bila gotova in hotelo se je jedino dobiti merilo, koliko simpatij se sme to podjetje nadejati pri uradništvu Ljubljanskem.   Sedaj  so spolnjeni vsi predpogoji, zadružna pogodba  je gotova in uradno potrjena, sedaj je čas za definitivni pristop. Izjave o pristopu vsprejema osnovalni odbor, ki ima sedaj zvršiti svojo zadnjo  nalogo,  namreč društvu dati načelništvo in nadzorovalni svet in bi radi tega rad stopil z velikim številom društvenikov k volilni ša-rici.   Uradniško konsumno društvo je za Ljubljano kaj čisto novega, zatorej bode vodstvo s početka imelo mnogo težav. Zategadel treba, da se vodstvo izroči pravim moe^m, ki bodo z gorečnostjo in vstraj-nostjo delali za društva korist. Iz teh razlogov pa treba, poudarjamo še jedenkrat, da jih mnogo pristopi in se zbora udeleži.
— (Prememba v posesti.) Tschinkelnovo posestvo na Grosupljem, obsezajoče 56 oral, kupila sta iz proste roke gg. A. Knez in J. Vodnik iz Šiške za 11.500 gld.
— (Peš pot) ob južni železnici mej Dunajsko in Celovško cesto, ki je bil toliko časa po nepotrebnem in po krivici zaprt, so danes zopet odprli ter tako odstranili oviro, ki je bila jako nadležna za tamošnje prebivalce.
— (Za Dolenjo Štajersko) imenovani bo naslednji okrajni nadzorniki: Za okolico mariborsko, šentlenartski, alovenjobistriški in šmarski okraj Fran Robič, profesor na učiteljišči v Mariboru. Za okraje Ptuj, Ormož, Rogatec, Ljutomer in Gorenjo Radgono J. Ranner, vodja v Laškem trgu; za Slo venji Gradec, Marnbreg, Šoštanj in Gornjigrad Ivan T robe j, učitelj v Slovenjem Gradci; za okolico Celjsko, Laški trg, Konjice, Brežice, Sevnico in Kozje Blaž Ambrožič (Armbrustschiitze!) učitelj
Lipnici; za Vransko (Šolski okraj) dr. Andrej Vrečko, profesor na gimnaziji v Celji; za mesto Celje J. Levitschnigg, učitelj na vadnici v Mariboru, za Maribor Jurij Kaas, ravnatelj na učiteljišči v Mariboru. Kakor predstoječa imena kažejo, ui veliko premembe, in pritožbe, katerih smo že vajeni, bodo se nadaljevale.
— (V P o d g o r i) pri Gorici slovenski otroški vrt dobro napreduje. Tamošnjo slovensko dvoraz rednico razširil je okrajni šolski svet v trorazred nico, kar ie bilo že zelo potrebno in bode izdatna pomoč proti italijanski „Pro patria".
— (Službo) pokojnega Hribarja v Gorici naBtopil je g. P o n i ž , na njega mesto pa je šel v Koper izprašani kaudidat g. D o m i n k o.
— (Za dijake.) Obrazci slovenskih ubožnih listov dobivajo se od danes naprej pri J. R. Milici na Starem trgu.
— (Dražba pincgavskih bikov.) Podpredsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske odpotoval je na Solnograško kupovat iz državne subvencije pincgavske bike, ki se bodo dne 8. oktobra t. 1 ob 9. uri dopoludne v Kranji pri Žumru na javni dražbi po navadnih pogojih prodajali.
— (Izpred porotnega sodišča) Pri zad nji obravnavi prišla sta na vrsto Fran Vraučič, bivši posestnik iz Trohinja pri Kranji, in Janez Zmrzlikar, zatožena zaradi hudodelstva goljufije, ker sta sklepala navidezne, goljufive pogodbe. Porotniki potrdili so krivdo obeh in sodišče obsodilo je Frana Vrančiča na dve leti, Janeza Zmrzlikar j a pa na petnajst mesecev teške ječe, poostrene s postom vsak mesec. Sozatožena Franja Vrančič bila je oproščena.
— (Premiranje konj) v Ribnici bilo je dne 5. septembra. Prignalo se je 10 kobil z žrebeti 9 kobil brez žrebet in 11 žrebet. Ta kobile z žre beti so dobili premije: Nace Mrhar iz Prigorice 40 gld.; Štefan Hamberger iz Ribnice 25 gld.; Jakob Lavrenčič iz Sodražice 20 gld.; Štefan Honig-mann iz Srednje vasi 20 gld.; Fran Urbančič iz Glažute 15 gld.; Matija Pere iz Kovlerjev srebrno svetinjo, Gustav Stuhec iz Kočevja srebrno svetinjo. Za kobile brez žrebet: Jurij Mihič iz Kovlerjev 30 gld.; Jurij Lesar iz Kobaca 20 gld.; Josip Kbnig iz Gornji- vasi 15 gtd.; Štefan Honig-mann iz Srednje vtisi srebrno svetinjo, Josip Čampa iz Žlebiča srebrno svetinjo. Zažrebeta: Matija Pere
iz Mošvalda 10 gld.; Josip Honigmann iz Kovlerjev 10 gld.; Štefan Petelin iz Velicih Poljan 10 gld.; Anton Arko iz Ribnice srebrno svetinjo , Fran Podboj iz Ribnice srebrno svetinjo.
— (Premiranje konj v Št. Jame j i) bilo je 7. septembra. Pripeljalo se je 32 kobil z žrebeti, 13 kobil brez žrebet in 26 žrebet. Premije so dobili za kobile z žrebeti: Matija Venner iz Zaboršta 40 gld.; Fran Eršte iz Dolenje nemške vasi 25 gld.; Anton Planinšek iz Mirne 20 gld. ; Anton Majselj iz Št. Jarneja 20 gld.; Anton Prijatelj iz Rakovnika 15 gld.; Janez Kršin iz Gorenjega Gradišča srebrno svetinjo, Julija Rudež iz Gracerjevega turna srebrno svetinjo. Za kobile brez žrebet: Anton Majselj iz Št. Jarneja 30 gld.; Janez Dvornik iz Krške vasi 20 gld.; Janez Globenek iz Stare vasi 15 gld.; Janez Majcen iz Št. Jan/, i srebrno svetinjo. Anton Barberič iz Čadreža srebrno svetinjo. Za žre-beta: Anton S trans iz Kostanjevice 10 gld.; Josip Gričar iz Malene 10 gld.; Janez Marinšek iz Cerk-Ijau 10 gld.; Fran Recel iz Prekopa 10 gld.; Viktor Jombart iz Klevevža srebrno svetinjo, Marija Tavčar iz Št. Jarneja srebrno svetinjo.
— (Peronospora ali strupena trtna rosa) pokazala se je, kakor javlja „Gospodarski list" po Goriškem še le zdaj. Ker je grozdje že dozorelo, se ni bati posebne škode.
— (Na Srpe niči) je črešnjevo drevo, ki ima še zdaj zrele črešnje, ko je že vse drugo sadje dozorelo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 26. septembra. V imenu cesarjevem otvoril cesarjevič Rudolf higijeiiičui kongres z nagovorom, v katerem si šteje v veselje in čast, da je kongresu na čelu. Potem razpravlja, da je ohranjenje vsacega posamičnega človeškega življenja do skrajnega konca zahteva človekoljubnosti in naloga vseh. Le vkupno delovanje more pomagati in tej veliki nalogi služi higijena, katera znanost obseza vse stroke. Udeležba tako sijajnih zastopnikov vseh narodov in držav je dokaz, da ima higijena zares mejnarodni pomen. Cesarjevič izrekel naposled svoje zadoščenje, da more pozdravljati vse člane kongresa na Dunaji, v središči živahnega znanstvenega delovanja in resnobnega raziska-vanja.
Pariz 26. septembra. Na Častnika in gonjača, ki sta na francoskih tleh bila na lovu, streljali so pet metrov od meje nemški gozdni pazniki, misleč, da sta lovska tatova. Preiskava se je pričela.
Praga 25. septembra. Mestni okraj Pi-sek izvolil grofa Lažanskega s 866 glasovi državnim poslancem. Protikandidat Moser dobil 519 glasov.
Pariz 25. septembra. Na dragonskega častnika in njegovega gonjača, ki sta pri Ra-onu bila na lovu, se je z nemške strani trikrat ustrelilo. Gonjač mrtev, častniku prestreljeno je stegno.
Dunaj 24. septembra. S cesarjevim ročnim pismom na grofa Taaffea sklicuje se državni zbor v 11. dan oktobra.
Bukurešt 24. septembra. Nadvojvoda Albreht dospel v Sinaio. Kralj vsprejel ga je v Predialu, kraljica v Sinaii.
Sinaia 24. septembra. GospAda šla v kraljevi grad Peleš, kjer je častna kompanija skazovala čast, vojaška godba pa svirala avstrijsko himno. — „Etoile Rumaine" piše, da so vesti nekega opozicijskega lista, da je mej rumunskim kraljem in Koburžanom živahno občevanje in da je Koburžan poslal adjutanta s pismom na kralja v Sinaio, popolnem neosnovane.
MichelstOWn 24. septembra. V pravdi O. Brienovi očital je zagovornik Harington državnemu pravdniku, da laže. Predsednik mu na to zapretil, da ga bode dal odstraniti iz dvorane, na kar je zagovornik takoj odložil obrambo zatoženca.
0 glasouku (didaktofonu).
(Konec.)
Da ve še učenec, koliko časa (kako dolgo, koliko udarcev) je treba svirati ali peti celo noto, polovico, četrtinko itd., da ve, kaj pomeni točka za noto (kar se pa lahko kmalu nauči, ker stvar ni težavna), — da se mu še pove, da  križ zvišuje
noto za pol glasu in da treba pritisniti mesto spodnje tipke desno zgornjo črno, ali pa njeno prvo sosedo na desno, — in da be znižuje noto za pol glasu, ter da treba pritisniti mesto spodnje, levo zgornjo crno ali pa prvo sosedo na levo — potem je učencu ahko svirati vsako jednoglasno pesen, bodi postavljena v vijolinskem ali basovem ključi. Kdor pa zna toliko svirati (jednoglasno pesen, kar je za pevca dovolj) ako ima le sluh za petje, postane lahko v prav kratkem času dober pevec. — V skušnji se je pokazalo, da so se popolnoma priprosti kmečki fantje v petih dnevih s pomočjo jednega diduktofona toliko naučili, da so si pesni poglaskah n a d i dak t o fon u sami s v i-r al i in se jih tudi peti naučili. Najtežje delo (premučno ubijanje glasov v glavo in uho) je odpadlo in pevovodji ni bilo treba na drugega paziti, ko na skupni takt in izraz petja. Koliko truda, koliko časa prihranjenega! Leta in leta pojejo pevci, a kaj tacega ne morejo storiti, kar so zgoraj imenovani naredili v jednem tednu.
Poleg tega, da se na didaktofonu tako hitro nauči sviranja in petju, ima inštrument še to dobro stran, da se more vsak komad shirati v c dur-u, najlažji intonacij i (brez križev, brez bejevV Se ve da, ako ni skladba isana v c, treba jo je v ta gla3 preložiti, kar pa je prav lahko delo. Da se pa v c preložena skladba glasi v prvotnej, pravej intonaciji, premakne se cela klavijatura ob spredaj nastavi jenej lestvici dvanajsterih intonaciji pred znak zahtevane intouacije Vsled premikanja klavijature more se tudi vsaka skladba v jedni intonaciji (na pr. v c) svirati v vseh 12 intonacijah. Naj pojasnim to se sledečo primero: Tipka c nam daje v c glasu
— glas c. Ako pomaknemo klavijaturo za pol glasu proti desni, nam da zgoraj imenovana tipka c — glas cis. Držimo sicer tipko c, a ker smo pomak nili klavijaturo za pol glasu navzgor, slišimo pod tipko c — glas eis. Ako pomaknemo klavijaturo še za pol glasu dalje, zleze tipka c na glas d, in čeravno držimo c, slišimo vender d. Še pol glasu na desno, slišimo pod tipko c, glas e« itd. Kakor se tedaj razvidi, more se na didaktofonu vsak komad svirati ob samem premikanji klavijature višji ali nižji, kakor se komu poljubi, ali kakor se mu pripravnejše zdi.
Očividno je tedaj, da ni treba pri didaktofonu onih dolgočasnih vaj in pojmov teorije, pri kojih pevci že v začetku največ veselja in poguma zgube, ampak tuše začne ko j s prakso, tu se k o j svira, k oj poje. Poznavanje glask in tipk po imenu pride po vaji na inštrumentu samo od sebe, kajti vsaka vrsta (tipka) na didaktofonu nosi svoje ime. Kdor zna rabiti didaktofon, ta si kmalu pomaga tudi na harmoniji in glasoviru
Kaj me je pa napotilo k didaktofonu ali gla-souku?
Spoznavši prevelike zapreke ter dolgo in težavno pot pri poučevanji petja, iskal sem najkrajše, naj lažje in najgotovejše poti za pouk v petji ter tako sestavil opisani jednostavni aparat didaktofon.
Da se pa z inštrumentom kolikor mogoče doseže zaželjeni cilj, t. j. da lahko vsakdo v najkrajšem času (s pomočjo male knjižice — navoda) v par dnevih svira in poje, in da se s tem petje in glasba mej narodom razširi, — sestavil sem sedaj po mnogih poskusih didaktofon po nezaslišano nizkej ceni tako, da si ga društva, a tudi posamezniki, lahko naroče.
Ni mi do gmotnega dobička, na srci mi je napredek ljudstva našega, zato sem jel izdelovati inštrumente po tej-le ceni: Didaktofon, v podobi ša-tulja (dene se ga na mizo) trajnega dela, 3 oktave, (kar za petje popolnoma zadostuje) stane 25 gld.;
— v podobi harmonija 3 oktave 35 gld.; — ravno tak na 4 oktave 48 gld. K vsakemu inštrumentu se doda navod in šola, kako rabiti didaktofon. — Ta svota za takov inštrument je gotovo zelo nizka ter upam, da si bodo prijatelji glasbe in naši pevski zbori omislili sredstvo, s katerim jim bode lahko napredovati v krasnej glasbi ter si tako vedriti duh, blažiti srce ter delovati za prospeh narodne omike in prosvete.
Naročila, koja izvršujem tako hitro, kolikor zmorejo delavske moči, vsprejemam v Škrbini, pošta Komen na Primorskem.
Vsem odličnim Štovanjem
Alojzij Luznik,
učitelj.
Vabilo.
Vaje pevskega zbora v tukajšnji Čitalnici se začno za zimsko sezono prihodnji teden. Ženski zbor imel bode prvo vajo sredo dne 28. t. m. ob 7. uri zvečer, moški zbor pa torek dne 27. t m. ob 8. uri zvečer. V omenjenih dneh naj se tudi blagovolijo oglašati oni pevci, kajteri dosihmal niso bili člani pevskega^zbora, kakor tudi začetniki, kateri žele obiskavati pevsko šolo. Pouk v šoli je brezplačen.
Z ozirom na prospeh narodnega petja želeti je obilne udeležbe.
4 Hulniski pevftkl odbor.
Zahvala.
Podpisani odbor izreka svojo najtoplejšo zahvalo vsem tujim in domačim gostom, ki so s svojo navzočnostjo počastili Loško čitalnico o njeni pet-indvajsetletnici; v prvi vrsti zastopnikom slavnih društev: Matica Slovenska, Ljubljanska čitalnica, Sokol, Slavec, Kranjska čitalnica in Kranjsko bralno društvo, Bralno društvo v Poljanah, Selcih, Železnikih in Kamniška Lira; sodelovalcem pri slavnosti, osobito izvrstnim Slavčevim pevcem in domačim pevcem pod vodstvom g. nadučitelja Fr. Papa, igralcem in sploh vsem, do tako lepega uspeha. Srčna pozdrav !
V Škofji Loki, dne 12.
ki so pripomogli hvala  in bratski
(689)
septembra 18S7. Odbor narodne čitalnice v Škofji Loki.
Poslano.
Uljudno vprašanje si. c. kr. poštnemu oskrbništvu
v Ljubljani.
Je li opravičen pismonoša briif ti so, kdo da strankam dopisuje, kakor d In to pismonoša A. Hrovat? Li slav. c. kr. poŠta ne plač'ije svoje pi»monoše zato, da opravljajo ta posel, da se drzne omenjeni pismonoša Horvat od strank zahtevati, da naj se mu plača 10 litrov vina itd, ker mora vsaki dan pisma prinašati V Je li pismonoši dovoljeno druge osobe vpraševati, kaj da ima ta ali oni, da (lobode vsaki dan pismo? in ali bode slavno ravnateljstvo dopustil;« to še n.dalje ?
(691) Prizadeti. Poslano.
ZbrelzogriTolJi-v© i $ ro besedo začenja se anonsa v današnjoj številki, katera priporoča novo, rjo slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium | lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo še doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Htoji (192—186)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Koferi j ne srećke 24. septembra.
V Trstu:   26,     75,       9,     71, 38.
V Linci:   58,     29,     40,     39, 43.
Tujci :
25. septembra. Pii Ml »nas Schwarz, FrOster z Dunaja. — 1 Fant i kal iz Ilaide. — Hirschmann iz Cakovce. — Previl iz Gumna.
— Fongarolli iz Gradca. — Friškovc z Lpškega. — Fertin iz Starega trga. — Zamparo, Seliti fer, Kole iz Trsta. — Fe-nari, Mušina iz Gorice.
Pri   ffinll«! t   K losi iz Berolina  — pl. A Iker, Gut freund, Fikler z Dunaja. — Brani iz Brna. — Krosi iz Gradca. — Vogel, Punčuh iz Celovca. — Miklič iz Radovljici — Koffbn, Miss'opp Iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru s Berlisg iz \Vollan. — Kosar iz Šoštanja.
Pri nvNtri jakeiii eeat»r)l : Sanc, Cernv z Dunaja.
— Duller iz Rudoltbvega. — Saitz iz Kostanjevice.
IDia.za.aJslca, "borza, dne 2G. septembra t. 1.
(Izvirno telegraticuo porocito.)
- gld
130 gld
ioo ;
87 „
104 „
119 „
125 .
danes 81-10
8*35 112 50
9605 882'— 282-10 125 85
9-951/, 5-96 61-52'/t 75 kr
35 ;
05 50 70
50
včeraj
Papirna renta.....gld.  81'25
Srebrna renta.....„ 82-55
Zlata renta......„ 112;>5
5°/,, marčna renta .... „ ^6*15 Akcije narodne banke   .   .    ,   882-—
Kreditne akcije...... 282 90
London........„ 12580
Srebro........„    —'—
Napol......... „      9 94'/
C kr. cekini......n 5-96
Nemške marke.....„ 61*50
4% državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srećke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlatn renta 4%......
Ogerska papirna renta 5°>n.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 570 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/>0/o z'»t> sast« • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove b&v. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ 'lV:iimiiway-dni5t. velj. 170 gld. a. v.
Zahvala.
Za mnogo dokaze srčnega počutja mej boleznijo in o smrti moje nepozabljive soproge, gospe
IVANE DEU,
za mnoge darovane lepe vence in časteče ter mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k poslednjemu počitku izrekam najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani dne 24. septembra 1887.
Dr. Eduard Deu.
Ker mi je SOTSsl prekratkega času nemogoče posloviti se usodno od nrijjiteljev m znancev, „Sokolov" in „Slav-cevJ, kličem tem potom vsem srčni:
Z Bogom! Na zdar!
(692)
s triletno prakso, i*i<^o ><Iii7.Ih>. — Ponudbe s pogoji vsprejema uredništvo „Slovenskega Naroda" pod tvrdko X. Y. Z. (685—2)
Razpis.
Živinozilruviilk, kateri bi se naselil v lluilovl j i «• i. dobi 300 gld. letne podpore iz deželnega zaklada. — Prošnjiki za to podporo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o živinozdravni-ški sposobnosti
do aO. O   I okra I.S.ST deželnemu odboru kranjskemu. (690^—1)
Pijte
Ubald pl. Trnkoczy jevo
kljovo slatino kavo.
(Zdravilna kava.)
I. Dosegli in ohranili si boste zdravje. IX. Redili ali živili boate telo, kakor njemu to najbolj ugaja.
XXI. Prihranite si v denarji pri gospodinjstvu.
i|sF~ Važno in neobhodno potrebno za bolehajoče na ^W &|slF~ želodci, prsih, jetrih, ob istih in živcih, za do- ~VSJ flsjr~ jenčke, otroke, slabotne, za ženske pred in po f^Bj «#sF~ utročjej postelji, prebolele, malokrvne i. t. d. ~9Q
Zaniotek s 1U kilo vsebine velja samo 30 kr.
Dobiva se v (612—5)
LEKARNITRNKOOZY
xraven rotovža v I.. ju kiju ni. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. ■■ M*ro<taJalci na rf*v»l>«o ttuhe znaten r a t» m t.
Dva živinska semnja,
vsako leto,  1. iimjiiika in 18. oktobra, sta
z odlokom visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 26 prosinca 1887. leta št. 11.565
na Bohinjski Bistrici
dovoljena.
Slavno občinstvo se na prvi semenj 18. oktobra t. 1. vabi k obilni udeležbi. (693—1)
v
Županstvo na Bohinjski Bistrici,
dne 24. septembra 1887.
Važno za trpeče na prsih in plnčih.
Neogibno potrebno, zoper kašelj, hripavost, zaslizenje, katar in oslovski kašelj, za take, ki žele dohiti cist in krepak glas, za ikrofeljnaste, krvične, slabotne, bledidne in krvlrevne je
sok
planinskih zelišč
£*s5""  ti potilo* I orno Kislim apnom in želeioiu pomešan. "W
Lastni izdelek. — Cena 56 kr.
Dobiva po v (615—5)
LEKARNITRNKOCZT
zraven rotovža v LJubljani. BSBl Razpošilja  se  vsak dan  po  pošti. ■■
Tovarna za kostne pridelke in lim Luckniann-a & Bamlierg-a
v Ljubljani
priporoča  svoja  zelo  vspeano učinkujoča
umetna enojfta, teme moke in siprttte
po najnižjih cenah. Na zahtevanje se vpošlje cenilnik in prospekt.
(151—31)
0028
11^7