Iihaja vsak četrtek. Cena ms j« n K n& leto. (Za Nemčijo 4 K, n Ameriko in drtiw tuj« drla ve 6 K). — Posamezne Številke se prodajajo - po 10 vinarjev. ■ ' S prilogami: Haš kmečki dom, Društvenik, Haša gospodinja Spisi In dopisi se pošiljajo : Uredništvu „Domoljnba", Ljubljana, Kopitarje« ulica. Naročnina, reklamacije in in-seratl pa : Upravništvn »Domoljuba", —— Ijubljnmi, Kopitarjeva ulica. — V Ljubljani, dne 8. avgusta 1912. Leto XXV. Štev. 32. črr—r----- - - - Brezversko agitacijo. Kmečke liberalce, kolikor jih je še, pregovarjati je težka reč. Ko ne more druzega več, pa zaloputa: »Saj smo mi tudi kristjani. Ali ne hodimo v corkev. •Za vero torej prav nič ne gre.c In vendar gre za vero, pa prav v prvi vrsti. Liberalni časopisi ne puste nobene svete reči pri miru. Časih sicer zapišejo kako versko besedo, da potem tem hujše udarijo. Naši ljudje poznajo te liberalno zvijače in jim ne gredo na lim. Treba je pa vendarle s popolno jas-i nosijo gledati v prihodnjost in presoditi, kam mora pripeljati liberalna mi-| sel. Zgledi nam to jasno kažejo. Že pri »as jih je nekaj, ki so odkrito vrgli rsako vero v stran, se odločili iz cerkve in sedaj pod imenom svobodne mi-«li zapeljujejo druge. Ta reč bo šla svo-io pot. Na Nemškem se je ustanovilo po-icbno društvo brezvercev, ki agitirajo 1 v ■•■'•mi silami, da bi jih dobili čim več lakih, kateri so odpovedo svoji veri. Dolgo časa še ne deluje in vendar se že zdaj hvali, da je že pripravilo 200.000 Protestantov za odstop. Zdaj imamo tudi v Avstriji tak brezverski odbor. Dne 23. julija je sklical prvi javni shod na Dunaju. Hvala bogu, za zdaj še ne kaže, da bi imel Pričakovati kaj posebno dobre letine, kljub silho razviti agitaciji se je ude-jeziio shoda samo 16 oseb. Toda zavoji ° tega še ne smemo biti brez skrbi. laz je vsak začetkom majhen, ko pa, začne divjati po strmini, je vsako tre-"olJe večji in nazadnje tako močan, da »se podere pod seboj. Avstrijski brez-1 erci hočejo porabiti evliaristični shod *a agitacijo. Dobro vedo, da bo s tem »Hodom versko življenje in katoliško Prepričanje dobilo novih, čilih moči. Peklo se znaša, ko gre za vero. Z vsemi silami hočejo brezverci ob ti priliki doseči, da bi čim največ oseb izstopilo iz katoliške cerkve. Imenovani odbor je sklenil začeti najhujšo agitacijo. Med ljudstvom, zlasti med socialnimi demokrati, širijo listke, ki imajo to-le vsebino: »Zavežem sc, če se dobi do evharističnega shoda .... oseb, ki so pripravljene izstopiti iz katoliške cerkve, da tudi jaz izstopim.« Posamniki naj potemtakem zapišejo število, kateremu se hočejo tudi sami pridružiti; dotični listek pošljejo agitatorji na odbor in od tam se vsakemu naznani, koliko se jih je priglasilo. V odboru so voditelji socialni de-mokratje. Vendar pa moramo z veseljem priznavati, da vsaj nekateri socialno demokratični voditelji ne odobravajo te neumne agitacije, ker dobro vedo, da imajo avstrijski delavci mnogo drugih koristnejših in potrebnejših reči, nego izzivati verski boj in s tem še bolj, nogo doslej, onemogočiti tako potrebno delavsko edinost. Žalibog, da socialno demokratično časopisje v tem oziru ne posluša svojih voditeljev. Ostudno, bogokletno zabavljanje proti vsaki veri, zlasti pa proti evharistične-mu shodu, je socialno demokratičnim listom mnogo bolj domače, nego boj za delavske pravice. Liberalci gredo ž njimi roko v roki. Zato ne dvomimo, da bo brezverska agitacija tudi pri nas o priliki evharističnega shoda zadiv-jala do besnosti. O priliki tega shoda sklicujejo brezverci na Dunaju zase sestanek, češ, da se hočejo posvetovati o sežiganju mrličev. Hudoba dviga kvišku svoje rogove. No, uri nas se bomo že, kakor je treba, uprli temu peklensko grdemu poizkusu. Ne smemo pa prezreti, da pri nas taka agitacija nima še ugodnih tal, ker se brezverci še boje in sc zato ne upajo očitno na plan. Ko bi bili liberalci na vrhu, bi bilo seveda tudi v tem oziru drugače. Ne slepimo se! Takoj, ko bi ponehal naš boj proti liberalcem, ko bi se dali le nekoliko preslepiti njihovim zvijačam, bi pokazali, kaj znajo. Ne sme nas motiti, da še večina liberalnih volivccv hodi v cerkev. Ko bi liberalci zmagali, bi se ta reč brž izpremonila. Brezverski voditelji bi vrgli krinko i obraza in začela bi se najbesnejša agitacija v zmislu brezverskega dunajskega odbora. Naše ljudstvo to sluti; zato pa pro-tiliberalnega boja ne opusti, dokler bo kak liberalec v javnem življenju kaj pomen j al. Veselo gre po naših deželah klic: Proč z liberalci iz občinskih, cestnih, zdravstvenih, šolskih odborov; proč z njimi iz deželnih zborov, iz državne zbornice, proč z njihovimi društvi in časopisi. Na straži bodimo! Čas jo rosen in naša dolžnost je, da dedšči-110 svojih očetov, vero in dom, ohranimo svojim potomcem in da jim v vseh ozirih izvojujemo boljšo bodočnost. Evharistični shod na Dunaju bode našo sovražnike. Bog daj, da tudi v naša vrste prinese novega ognja! Veliki seslanek slovenskega in hrvaškega kolol. misij« dišiva v LjiiiillanL Minuli četrtek se je zbralo v Ljubljani slovensko in hrvaško dijaštvo, ki je ostalo zvesto krščanskim načelom, ono dijaštvo, ki je ni potegnil za seboj val liberalizma. Pred dobrim desetletjem je bila še skoro vsa naša učeča se mladina v taboru razdirajočega libera* lizma, ki jo je polagoma iztrgal vernemu slovenskemu ljudstvu. Nastal je velik prepad med ljudstvom, ki je ostalo verno in našo mladino po srednjih in visokih šolah, ki je izgubila verski čut, zavrgla svetinje sv. vere. Ona ni imela zmisla za ljudske potrebe, njihovo srce je bilo neobčutno za krivice in udarce, katere je moralo prenašati kmečko ljudstvo. Izšla je iz ljudstva, a se mu je odtujila, tako da je bila zanj izgubljena. Počasi se je pričelo obračati na bolje. Leto za letom rastejo vrste onih, ki so ostali kljub slabemu vplivu današnje družbe zvesti verskim načelom, vrste mladeničev, ki se zavedajo, da so izšli iz ljudstva in da morajo tudi svoje moči in zmožnosti obrniti v korist in povzdigo ljudstva, da pride do svojih pravic. To jim narekuje hvaležnost do svojih roditeljev, ljubezen do domačo grude, do svojega ljudstva. Ker je potrebno, da se to dijaštvo natančneje med seboj spozna, se večkrat zbira na skupnih sestankih, kjer se preštejejo vrste slovenskega katoliško-narodnega dijaštva in naredijo načrti za delo v bodočnosti. Letos se je zbralo slovensko kato-toliško dijaštvo skupno s hrvaškim katol. dijaštvom, ki si je istotako zapisalo na svojo zastavo: Z Bogom za narod! Ni čuda, da se je zbralo enakomisleče slovensko in hrvaško dijaštvo k skupnemu sestanku, saj je hrvaško ljudstvo iste krvi in istega rodu kot mi, le zgodovina nas je oddaljila. A zopet se moramo približati na vseh poljih drug drugemu, saj je naša lepša bodočnost mogoča le v edinstvu s hrvaškim narodom. Ta sestanek je pokazal, da si nismo tuji, ampak da smo si bratje po krvi, da moramo skupno delati za našo boljšo prihodnjost. Mladina gre v tej edinosti naprej, ljudstvo bo polagoma samo sledilo. Gotovo je velikega pomena letošnji sestanek za nas. Zbrala sc je mladina, ki je in hoče ostati verna kakor je verno slovensko ljudstvo, mladina, ki se sedaj pripravlja po srednjih in visokih šolah za različne poklice in bo kakor hitro pride v življenje, delala na raznih poljih, da se slovensko ljudstvo še bolj povzdigne umsko in gospodarsko. Dalje je sestanek važen za napredovanje skupne slovensko-hrvaške misli, pomemben radi tega, da se vedno bolj zavedamo, da smo Slovenci in Hrvati en narod, ki zasluži, da se mu reže boljši kruh kakor do sedaj, da se razširi med nami povsod trdna zavest, da bomo dosegli boljše čase le z združenimi močmi v edinstvu s Hrvati. Gotovo je dobilo naše dijaštvo na tem sestanku v teh dnevih novih moči, novega navdušenja, da se bo moglo res dobro pripraviti za delo v oni smeri kakor si jo je označilo na svoji zastavi: Z Bogom za slovensko - hrvaški narod! Sestanek, ki se je vršil 1., 2., 3. in 4. avgusta, se je zelo dobro posrečil. Ze v sredo, dne 1. avgusta je dospelo veliko število hrvaških dijakov iz Banovine, Bosne in Hercegovine. Pozdravili so jih na kolodvoru naši dijaki. V lepem sprevodu s hrvaško trobojnico na 2> čelu so šli v mesto. Zvečer in ponoči so dospeli drugi iz Istre in Dalmacije, vseh hrvaških dijakov je došlo okrog 300, enako so se zbrale vrste slovenskega dijaštva. V četrtek so se začela zborovanja, ki so bila vedno polnoštevilno obiskana. Hrvaški in slovenski dijaki so zborovali nekaj skupno, nekaj vsak zase. Tudi občinstvo se je v velikem številu udeleževalo slavnosti. Na pozdravnem večeru v »Unionu«, pri slavnosti v »Ljudskem domu«, ki se je vršila v proslavo desetletnice akademičnega društva »Zarja« in na poslovilnem komer-zu v soboto v »Unionu« se je zbralo toliko ljudi, da jih je moralo mnogo oditi, ker je bila tako velika dvorana hotela »Union« premajhna. Vse prireditve so se prav slovesno izvršile, občinstvo je burno pozdravljalo hrvaške dijake. Slavnosti so se udeležili med drugimi odličnjaki ljubljanski škof dr. Jeglič, škof z otoka Krka, dr. Mahnič in deželni glavar g. dr. Ivan Šusteršič. V nedeljo so pohiteli hrvaški dijaki na Bled, drugi zopet v Postojno, da si ogledajo našo slovensko zemljo. Sestanek je pokazal, da smo si Slovenci in Hrvatje res bratje po krvi, da je skrajni čas, da hodimo ramo ob rami povsod, ker le v takem edinstvu se bo zboljšal naš položaj, da dosežemo istih pravic kot jih imajo drugi narodi. Skupno delo bo pripomoglo, da se uresničijo besede: Bodočnost je naša slovensko-hrvaška! Kranjski deželni zbor. Završnica. Glede Završnice se je omenila koncesija Inženirja Jakoba Tobella že v poročilu XXXII. seje z dne 28. oktobra 1910. leta. Ker je vodna moč Završnice ena najjačjih na Gorenjskem, ni smel deželni odbor biti vnemaren za nje pridobitev ter je pregovoril inženirja Tobella, da je proti odškodnini odstopil od svoje koncesije. Istočasne obravnave s posestniki gonilnih naprav in zemljiškimi lastniki ob Završnici so tudi imele ugoden uspeh, in na ta način je deželni odbor mogel v zmislu sklepa deželnega zbora v XXXII. seji z dne 28. oktobra 1910. leta, točka 4., v začetku julija 1911. leta odrediti silo-'tvorno napravo na Završniei. Za uporabo moči upoštevani strmec Završnice znaša okroglo 450 m. Najkoristnejše bi ga bilo udelati v treh stopnjah, izmed teh pa bi bilo najbolj vpoštevati spodnjo stopnjo s 162 m strmca. Srednja silotvornost te stopnje znaša 1150 konjskih moči, zviša pa se začasno lahko do 4000 k. s. Vsi stroški za to najbolj upoštevano silo-tvorno napravo se proračunjeni z izdatki za odkup obstoječih vodnih pravic in pa potrebnega sveta, toda brez električnega daljnovoda, na okroglo 1-6 milijona kron, pri prvi, le deloma izvršeni udelavi bi pa znašali samo 1-2 milijona kron. Da bi deželni odbor dobil kar najtrdnejšo podlago dozdevnim stroškom, zlasti za Završnico odvajajoči rov — to je pri proračunu najnegotovejši del naprave —, je sklonil v začetku avgusta meseca leta 1911., napraviti poskusne rove v lastni upravi po projektni tvrdki »Brata Redlich in I3erger«. Poskusi so bili zadovoljivi in so dokazali, da bodo sigurno zadostovali stavbni stroški, ki so se za to proraču-nili na podstavi neugodnih gorskih razmer. Po dokončanih poskusnih rovih se s poslovnega stališča nikakor ni videlo primerno ustaviti delo, temveč Je kazalo, porabiti zimo lOli/jo , to, da se rov sam izdela. Deželni odbor se torei ni obotavljal dodelati rov, ki je bil srefno brc? težav prebit dne 31. marca t. 1. Nadaljnje delo je potem bilo obzidavanje rova s cementno malto itd. Za završniško silotvorno napravo doslej narasli, oziroma izdani stroški znašajo: a) J odkupljene vodne pravice in zemljišča z vsemi pogodbenimi izdatki okroglo 244.03C K 89 vin b) za napravo rova in dotičnih postranskih del okroglo 80.902 K 74 vin., skupaj 324.li.j9 ilroi) 63 vin. Na podstavi dosedanjega proračuna za to silotvorno napravo je računati stavbno stroške za eno konjsko moč na okroglo 1000 K, kateri znesek se z ozirom na previdno sestavljeni pro. ročun nikakor ne bo prekoračil pri dovršitvj vse naprave, temveč znatno zmanjšal. Kako zanesljivo je osnovan proračun, kaže že pri rovu zadobtjena izkušnja, kjer znašajo dejanski stroški okroglo 110.000 K proti proia, čunjeni vsoti 178.000 K. Hidromehanični in električni del naprave se bo letos jeseni oddal po javnem natečajnem razpisu in spomladi leta 1913. montiral, tako da bodo na Gorenjskem, če bo delo napredo, valo brez ovir, utegnili že ob pričetku poleten s ke dobe leta 191,'i. imeti elektriko. Seveda je to mogoče le. ako ima deželni odbor glede potrebnih del, o- bja iti primerna pooblastila. Tako otvorjeni vir električne energije daje povod, da se lotimo sedaj tudi vprašanja o elektriflciranju železnic na Kranjskem. Deželni odbor se je glede tega obrnil do c. kr. železniškega ministrstva in poudaril to dejstvo, da bi bila zlasti železnic i proga Trbiž —Ljubljana spričo velikega kr. jevriena prometa in kot zvezna železnica n I trciiii glavnimi progami (Dunaj —Trst. dnVivna in južna železnica in Dunaj—Ponteba) iko prikladna za električni obrat, ne glede n koristi, ki bi jih električna vršba donesla tujskemu prometu na Gorenjskem z vsemi svoji i > ugodnostmi. Zadeva se bo v kratkem pospešil ker se skoraj sklene splošna pogodba s c. kr, upravo državnih železnic za dobavo električnega toka. Da si deželni odbor pridobi kar največ Izkušenj o udelovanju vodnih sil, jo ko: c msja meseca leta 1911. sklenil, poslati nek osel) v gornjo Italijo, kjer so se v zadmem desetletju posebno na tem torišču izvrši c čudovite naprave. Na učnem potovanju, ki so sc ga udeležili tudi zastopniki c. kr. uprav dr/.av-nih železnic, so videli odposlanci des. največ-jih silotvornih vodnih naprav italijanskih m imeli tudi priliko, ogledati si nekaj železnic i električnim obratom. Vse, kar so videli odposlanci, jim je natanko razjasnilo, kako blagovito vpliva na široko osnovana uporaba vodnih sil na splošno?! in ljudsko blaginjo, deželni odbor pa je podkrepilo v zavesti, da je njegova akcija brezpogojno potrebno sredstvo za gospodai -l " P0"' digo in kulturni razvoj dežele Krani kc. l)e' želni odbor si je pač v svesti, da sc dežela u> more mahoma tako razviti, da nameravane deželne električne naprave ne bodo mor> ti PrV| obratna leta donašale neposredno dol ka, bo morda nekaj časa potreba dopta evati pokritje obratnih stroškov. Toda ob razmera"' kakršne so dandanes, ni dvoma, da -e boi prej ali slej naprave, ki se bodo polagoma W ' dile, popolnoma izrabljalo in potem K"toV0 plačale. . , toda zelo porabno, namreč: zelo te./^ kopje z lesenim drogom; klina je j na najširšem mestu šest palcev siro^ Teh kopij niso rabili za metanje; rabi to orožje samo za boj v bližini, in rana ki so jo zadali z njim, je bila strašna. Poleg teh kopij je vsak mož nosil tudi tri velike in težke nože, katerih je vsak tehtal par funtov. Enega so nosili za pasom iz vdovskega repa, ostala dva pa i'a zadnji strani okroglega ščita. Vsaka kompanija je stala kakor zbirka bronastih kipov, dokler nismo dospeli do njih, ko so na znamenje, katero jim je dal poveljnik, ki se je odlikoval s plaščem iz leopardove kože in Btal nekoliko korakov spredaj, vsi dvignili svoja kopja in iz tristo grl je z nenavadnim gromenjem zadonel krasni pozdrav: »Kum!« Potem so se kompa-nije postavile za nami v red in nam sledile proti kralu; tako je naposled cel polk »Sivih« (tako imenovan po sivo-beli barvi njihovih ščitov) jedro cele ku-kuanske armade, korakal za nami s takim korakom, da se je zemlja tresla. Drobline. Skopi in skromni. Angleži radi očitajo Škotom, da so skopi in umazani. In to ne popolnoma brez vzroka; zlasti nekateri škotski plemenilaši so pravcati skopuhi. Prav posebno na slabem glasu v tem oziru je bil nek Laird Brako, prednik sedanjih grofov pl. Fi-fe. 0 tem možu se pripoveduje, da je v svoji skoposti sam osebno pobiral desetino cd svojih kmetov, da bi tako prihranil stroške. Nekoč se jc origodi-lo. rla je neki kmet en vinar Dremalo plačal. Brako ga takoj pošlje na dom, tla prinese, kar manjka. Mož prinese vinar, a dostavi, da rad plača en šiling U K), če mu plemenitaš pokaže vse zlato in srebro, kar ga ima. »Dobro, mož,« pravi Brako, vzame šiling in odpre prod kmetom celo vrsto železnih, t zlatom in srebrom napolnjenih skrinj. »Sedaj sem pa, milord, ravno 'ako bogat kot vi.« — »Kako to mislite?«, vpraša Brako. — »Ker gledam zlato tako kot vi«, odvrne kmet. — »Koristi vam pa denar tako nič ne, ker nimate poguma, da bi ga dobro obrnili.« Morilec svoje žene. V Topoji na jurskem so izpustili iz ječe 341etnega Antona Lorinka. Meseca februarja le-os je poročil 221etno Marijo Fdth. red 14 dnevi jo zapustila žena moža. i 8e ni hotela vrniti k njemu, jo je j^nnt zaklal. Morilca so zaprli. LOrint Jc, ko je služil pri vojakih kot pešec, «Dodel nekega narednika, ko je pre-^ kazen, je pa v Szegedinu zaklal JOjega gospodarja in bil obsojen v 12- 0 Jf'Č0. Po 9. letih so ga pomilostili. , Medved kočijaž. Se pred pol stolet-'1" 36 vozila v Kurlandiji le navadna '"^a pošta, ker takrat še ni bilo želez-. ■ ^ ni bilo potnikov, je postiljon setie i potj° ko8a naložil za par de-C'ašo vina- Nekega dne je v - metežu korakal komedijant ide poštni voz. Komedijant poprosi po-stiljona, naj ga vzame na voz in mu obljubi zato v prvi gostilni čašo dobre kapljice. Ker je bilo to postiljonu prav, privežeta medvedovo verigo, ki mu je bila pritrjena v nosnicah, zadaj na saneh, sama se vsedeta v sani in jo veselo odkurita naprej. Kmalu prideta do prve gostilne, kjer pustita sani s konji in medvedom zunaj, sama si pa v gorki sobi privoščila čašo dobre kapljice. Ko se medved od hitrega teka odpočije, začne okoli sani vohati in res izvoha postiljonovo južino, ki jo je imel spravljeno na saneh. Ker medved ne razločuje med tem, kar je moje in tvoje, spleza od zadaj na sani in si prav po domače privošči postiljonovo južino. Ko konja začutita zadaj šum in zapazita zver, v divjem diru odvihrata s sanmi po cesti naprej. Sani odskaku-jejo po slabi cesti kakor slabotna ladjica po viharnih valovih sem in tja, medved pa se oklene s tacami sani, da bi ga ne vrglo doli, gode in piha strašno. Prebivalci vasi, katere je privabilo žvenketanje kraguljčkov iz hiš, zopet vJ preplašeni zbeže nazaj v hiše, ko zagledajo čudno kočijo s še bolj čudnim kočijažem z divjo hitrosto dirjati mimo. Končno jo konja, vsa penasta od divjega bega, zavijeta na neko poštno postajo. Hlapci priteko, toda lasje jim stopijo pokonci, ko zagledajo nenavadnega postiljona. Šele ko zagledajo v medvedovih nosnicah verigo, spoznajo, da je to krotak medved in kako vsa stvar najbrž stoji. Za plačilo jih je medved dobil po koži, komedijant po grbi, postiljon pa pod nosi 1 svojim medvedom po cesti, ko ga do- Kuga na Kranjskem in Božja po! sv. Roka v Dravljah. Spisal I. K, (Dalje.) Kuga v Dravljah. Najhujše je razsajala kuga na Kranjskem leta 1644 in 1645. Prišla je s Štajerskega, kjer je pomorila okoli 10 tisoč ljudi. Pri Svibnjcm pod Kuraom je prišla v našo deželo in se odtod posebno razširila na Gorenjsko in Dolenjsko Najstrašnejše je divjala grozna morilka ob tem času v Dravljah, vasi eno uro nad Ljubljano v šentvidski župniji. Nekdo jo je zanesel sem s predivom. Ustno izročilo trdi, da je vas skoraj popolnoma izumrla. Valvasor piše (v petnajsti knjigi »Ehre des Herzogtums Krain«, stran 461), da je v Dravljah in Zapužah (»Sapol-scliach«) spravila v kratkem času 80 ljudi pod zemljo. Pri opisovanju šent-vidske župnije (8. knjiga, str. 818—828), pa pripoveduje, da je pahnila v grob v 14. dneh nad 100 ljudi. Žrtev kuge je postal tudi tedanji šentvidski župnik Homer, kakor smo že zgoraj omenili. V tej silni zapuščenosti se ponudi ljubljanski kanonik Marko Dolinar (od leta 1654 do 1657 je bil prošt v Ljubljani), da pojde med kužne v Dravlje pa-stirovat. Kapitelj, ki je patron šentvid-ske župnije, mu rad dovoli. S pomočnikom Andrejem Zlebni-kom (od 1647 do 1650 je bil župnik v Št. Vidu), gresta v Dravlje stanovat v po-sebno hišico. Tri mesece je že morila kuga po vasi. V tej strašni stiski nagovori Dolinar draveljsko in sosednje srenje ter Ljubljančane, da obljubijo v čast sv. Roku v Dravljah postaviti cer-. kev. Takoj, ko store obljubo in podpišejo pogodbo glede zidanja cerkve, kuga preneha. V Dravljah odslej ni nobeden več umrl za kugo. Valvasor piše (v 8. knjigi, str. 567 imenovanega dela), da je »priprošnja svetega Roka iztrgala morilnemu angelu meč iz rok in ga razdrobila«. Cerkev sv. Hoka in ljubljanska procesija. Kmalu se je nabralo mnogo darov za nameravano cerkev. Ljubljanski kapitelj je podaril travnik in leta 1646. so začeli že kopati na njem temelj za novo cerkev sv. Roka. Prihodnje leto je bila dovršena. Bila je manjša kakor sedanja in je imela samo dva oltarja, sv. Roka in Marijinega Vnebovzetja. Vsako leto se je praznik svetega Roka zelo slovesno obhajal, kakor nam sporoča Valvazor. Prihajali so romarji iz raznih krajev, največ pa je bilo Ljubljančanov. Dolgo vrsto let je hodila na sv. Roka dan iz Ljubljane v Dravlje zaob-Ijubljena procesija, ki so se je udeleževali vsi cehi (obrtne zadruge), bratovščine, vojaštvo, razne gosposke in nešteta množica ljudstva. Škof Žiga pl. Ilerberstein (1683 — 1701 ljubljanski škof) je dobil od rimske stolice dovoljenje, da sme ljubljanska škofija obhajati tudi praznik svetega Roka. V, prošnji piše med drugim: »Svetega Roka časte Ljubljančani kot svojega zaščitnika od leta 1647, ko so mu storili obljubo zaradi kuge in so mu sezidali posebno cerkev, kamor hodi vsako leto veličastna procesija iz celega mesta«. (Izvestja muzejskega društva«, 1. 1894, str. 250.) Zapisnik duhovnih opravil šentvid-ske župnije (»Matricula Eccl. St. Viti supra Lab. 1749«), nam za 16. avgust popisuje, kako so je praznoval praznik svetega Roka v Dravljah. Bil je za vso srenjo zapovedan praznik (festum de praecepto). Zjutraj ob peti uri je pridi-goval domači župnik ali kak drugi od njega povabljeni duhovnik, nato je bila sveta maša. Okrog osme ure je dospela v Dravlje procesija iz Ljubljane, ki so jo slovesno sprejeli. Pridigoval je navadno kak kapucinski pater. Sveta maša je bila slovesna z godbo. Po tej slovesnosti je maševal domači kaplan, ki je prebral ljudem evangelij. Maševal je za dobrotnike cerkve. Na praznik svetega Roka so bili. dovoljeni odpustki sedmih let za vse, ki obiščejo cerkev med prvimi in dru- 5' gimi večernicami (od večera Vel. Šmarna do večera sv. Roka) in popolni odpustek, ako prejmo svete zakramente. Ko je v letih 1680 do 1682 zopet razsajala kuga po vseh sosednjih deželah, po Koroškem, Štajerskem, Hrvaškem, Istri in Goriškem, se kranjske dežele ni prav nič dotaknila. Vsled nevarnosti pa so oblasti ljubljansko procesijo.v Dravlje leta 1682 prepovedale. Zato je bratovščina »Odrešenika sveta« (v stolnici ima še zdaj svoj oltar, kjer stoji kip Žalostne Matere božje), priredila procesijo po mestu. Pred špital- skimi vrati (sedaj vhod v Stritarjevo ulico) so postavili oltar s podobo svete, ga Roka. Dopoldne je bila v stolnici sv. maša in nemška pridiga, popoldne pa slovenska. (Konec prih.) 30.000! Poziv našim somišljenikom, naj še enkrat gredo na delo za »Domoljuba«, nI ostal brez vspeha. S 4. avgustom Je list dosegel zaželjeno število trideset tisoč naročnikov I -Trdno upamo, da ostanejo listu zvesti tudi po novem letni Iskrena hvala nabiralcem I — Novi naročniki za 1 kiono do novega leta se še vedno sprejemajo; vsak, kdor pošlje 1 krono, dobi vse številke od jubilejne naprej in začetek povesti „Salomonovl rudniki". — Razširjajte „Domoljuba". Evliaristični kongres in Goričani. Doslej se je priglasilo iz Goriške 860 udeležencev, med temi 398 Furlanov in 425 Slovencev (64 duhovnikov, 277 mož in fantov in 84 žensk). Poleg teh je priglašenih 41 bogoslovcev. Državna podpora. Notranje mini-Btrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo 3000 K državne podpore posestnikom v občinah Dovje, Kranjska gora, Gorje in Jesenice, ki so bili leta 1911. oškodovani vsled povod-nji. Cerkveno odlikovanje. Č. g. Frančišek Krumpestar, župnik pri Svetem Gregoriju na Dolenjskem, je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetnika. Kanonično umeščena sta bila čč. gg. Martin P e č a r i č , kaplan na Krki, na župnijo Podkraj, Martin Štular, prefekt v zavodu svetega Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, na novo ustanovljeno župnijo Trboje. BOi tnico mašništva je obhajal dno 31. julija preč. g. kanonik Franc P o v -š e v Novem mestu popolnoma čil in Čvrst. Daj Bog, da bi gospod kanonik ravno tako čil in čVrst končal svoje 60. leto mašništva! Imenovan je kanonikom v Gospa sveti častiti g. Jožef Ogris, prefekt v knezoškofijskem Marijanišču v Celovcu. Imenovan je za notarja v Logatcu g. dr. Anton B a r t o 1. Duhovniške vesti s štajerskega. Za župnika pri Sv. Joštu na ICozjaku je imenovan č. g. Fran Letonja, kaplan pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. — Za kaplana k Novi cerkvi pri Celju pride č. g. dr. Makso Vraber, dosedaj duhovni vodja šolskih sester v Trstu. Nanovo sta nastavljena sledeča čč. gg. novomašnika: Ivan Cilenšek za II. kaplana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Časi Franc za kaplana pri Sv. Miklavžu pri Veliki Nedelji. Slomškova obletnica na naših šolah. Deželni šolski svet je naznanil vsem šolskim vodstvom, da je dan 24. septembra kot obletnica smrti nepozabnega škofa Slomška pouka prost dan, ako temu pritrdijo kraj ni šolski sveti. Slovenci v tujini. Gosp. Ivan A r h , ravnatelj zakladnik posestev cesarjevih, vladni svetnik v Pragi, je imenovan dvornim svetnikom. Ta mož je požrtvovalen predsednik podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi. — G. polkovnik France B e s e 1 j a k , poveljnik monturnega skladišča deželne hrambe na Dunaju, pred letom odlikovan s Fran Josipovim redom, jc povišan v plemstvo s pridevkom »plemeniti«. — G. Jakob Pukl, mnogoletni predsednik katoliškega šolskega društva v Maria-Enzersdorfu pri Dunaju, je dobil Najvišje dovoljenje, da sme častni križ »pro ecclesia et pontifice«, s katerim ga je odlikoval sv. Oče papež Pij X., sprejeti in nositi. Spored pobožnosti svetega Roka v Dravljah bo letos, kakor po navadi druga leta. Na Veliki Šmaren popoldne ob 5. uri pridiga (govori župnik Valentin Zabret) in slovesne pete litanije. Ob 6. uri se bo začelo spovedovati in se bo ves čas spovedovalo, dokler bo kaj ljudi. Na svetega Roka dan zjutraj bo prva sv. maša ob 4. uri. Ob 5. uri bo pridiga (govori preč. g. dr. Jožef Demšar), za tem sv. maša. Ob devetih zopet pridiga (govori proč. gosp. kaplan Anton Tomelj); po pridigi slovesna peta sveta maša, ki jo bodo darovali premilostni gosp. dekan Matija Kolar. Popoldne ob petih slovesno pete litanije. Med tem sporedom bo še več. tihih sv. maš. V Logu pri Vipavi se vrše običajni romarski shodi v nedeljo, dne 15. av- gusta (Vel. Šmaren), 24. avgusta (Sv, Jernej), 8. septembra (Mali Šmaren) in 3. novembra (zahvalna nedelja). Božje-potniki naj vzamejo na znanje, da od zdaj naprej ne odpade noben romarski shod. Pač pa se vrši dne 1. septembra t. 1. v Logu velika izredna evharistična slavnost za goriško in kranjsko Vipavo, na katero že sedaj vabimo. Natančnejši spored objavimo pravočasno. Omenimo še, da bo za Vel. Šmaren pročelje priljubljene božjepotue cerkve v Logu lično prenovljeno. Delo izvršuje domači zidarski mojster, g. Jernej Poniž. Ljubljansko tobačno krščansko socialno delavstvo v Petrovčah. V nedeljo, dne 28. m. m. je pohitelo okolu 400 članov »Podpornega društva« v prijazne Petrovče na Štajerskem. Ondotno prebivalstvo jih je sprejelo z velikim navdušenjem. Kot državni poslanec Savinjske doline jih je pozdravil v daljšem govoru dr. Korošec. Cerkveno opravilo je imel č. p. Teodor Tavčar, frančiškan z Viča. Izletniki so si popoldne ogledali Celje pod vodstvom č. g-vikarja Goriška. Pevski zbor »katoliškega društva za delavke« je oskrboval petje v cerkvi in pri zborovanju. Strela ubila je v Slamni vasi pri Metliki na Dolenjskem 18 let starega mladeniča Jožefa Vraničarja in enega vola, cenjencga na 500 kron. Mladenič je bil na paši z živino. Strela ga je zadci la v čelo in je bil takoj mrtev. Otrok se zadušil v pepelu. 25. m. m se je na Selili pri Kamniku zadušil v pepelu poldrugo leto star otrok Anton Droljc. Pripravili so pepel v koš, da m šli posipat po njivi za ajdo. Medtem, k(> je odšla mati v hišo po sejavnico, F prevrgel otrok koš s pepelom nase m se zadušil. Modras pičil gosta v gostilni. Dne 28. julija je 231etni brivski pomočnic Franc Ribič v neki gostilni v Dravijan prijel modrasa z roko, ki ga mu je P kazal nek dečok. Modras ga je picn v* prsta desne roke. Ribič je moral isKa» zdravniške pomoči. Smrtna nesreča. V Tupalicah W Kranju je pil štiriletni sinček posesitn ka Weisscisna oetovo kislino, ki J° ^ našel v domači kuhinji. Prijel C^,. hud krč in v hudih bolečinah je kUK nato umrk .v., nri Na ccsti umorjen. V Mladattčin F. Mokronogu so ponočevali poses tnik°vl T sinovi Franc Rus, Franc Zore in Franc Ttepovž. Okoli polnoči jim je prišel nasproti Vincenc Žitnik iz Hrastovca. Omenjeni trije so ga takoj napadli in nekdo izmed njih ga jc sunil z nožem v prsa, da je takoj mrtev obležal. Kdo izmed napadalcev je morilec, še ni do- ^ Velik požar v Drenovcu pri Vinici. V nedeljo, 28. julija, med večernicami !ie izbruhnil v Drenovcu velik požar. Ogenj je nastal pri posestniku Lovrinu, baje zopet povzročen po otrocih. Vsled suše sc je silno hitro širil po vasi. To je že drugi slučaj nesreče v letošnjem letu. Pogorelo je 6 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji, obleko, žitom in senom ter šest glav goveje živine, 16 glav ovac in trije prešiči. Dve hiši ste pa močno obžgani. Posestnik Lovrin se je tudi močno na vratu in roki opekel, ko je hotel iz hleva rešiti živino. Škodo cenijo na 80.000 K, a je še bolj občutna, ker so bili ljudje za male vsote zavarovani. Nevihta v ljubljanski okolici. Dne 30. m. m. zvečer je na Ježici razsajala strašna nevihta. Dež je lil kakor iz škafa. Ob pol desetih je treščilo v Savljah pri »Joželnu«; strela je šla skozi streho v spalno sobo in v vežo, kjer je šla pri vodovodni cevi v tla. V sobi so spali domači, vendar pa strela ni nobenega poškodovala. Potem je strela udarila v »Skalarjev« kozolec, ki je bil takoj ves v ognju. Gasilci, ki so bili takoj na mestu, so preprečili nadaljni požar. Požar. Dne 25. m. m. je vnela strela hlev posestnika Ivana Kanca, podoma-če pri Gorjancu »Pod smreko«, v občini Dobrova blizu Brezovice. Pogorela je streha in 84 voz sena. Hlevi so ostali, ker so obokani. Uspešnemu gašenju požarnih bramb z Viča, Dobrove in Goric se je posrečilo preprečiti večjo nesrečo. Skoda je znatna, vendar pa jc bil hlev zavarovan. Obesil se je na skednju posestnika Jakoba Pogačnika v Logu pri Škofji Loki 261etni delavec Martin Brtoncelj »z Bukovice, občina Selca. Brtoncelj je M znan alkoholik. Vzrok samoumora 'u znan. Rutlokop na Dolenjskem. Podjetji11* llofman s Češkega je začel na »rastnem in Vihru blizu Št. Ruperta "opati železno rudo. Kakor se zatrjuje, »°ae železne rude dosti in je tudi do- 10 do 14 delavcev na dan dela že en mesec. Vrh Hrastnega so izko- pali .lamo naravnost v tla — tu bodo rini r Jiaiaviiuot v biu — iu jiuuu "«iaii a stroji in vlekli železno rudo na iK - Potem menda po ozkotirni ženici do Bistrice. Bodočnost pokaže, 'v tem°kraS-1UŽka Caka našc^a ljudstva Hudo nevihto so imeli minuli te-, PrivSv. Barbari v Slovenskih gori-Jm na Štajerskem. Bil je silen naliv in 0, es tQča. Pridivjala je z grozno silo sad sevorozahoda, podirajoč starejša ;,?na 'b-evesa, ceste in mostove razdi- i bi j eno trodejanko »V Ljubljano jo daj-If pisal Josip Ogrinec. Kdor želi par ur ne-Sliene zabave, vabimo ga, naj pride k nam pogledat. Pavle in Neža poskrbita, da ne bo mk°V žeieSk se bode 15. t. m., na Veliki •Šmaren blagoslovila nova zastava slov. katol. izobraževalnega in podpornega društva Zastava k 1200 K, je zelo krasno "delana.-Mi dan priredi telovadni odsek Orel v Železnikih igrokaz »Za križ in svobodo«, in sicer v " osto ih tovariša Pavla Tavčar a v Zgornjih Železnikih. Pri prireditvi sodeluje ženski pev-BkJ xbor. Vabijo se vsi iz okolice m drugih krajev da se udeležijo te slavnosti v Železnikih. Natančen spored se bode še naznanil. POROČILA O PRIREDITVAH: Iz Cerknice. V nedeljo, dne i. avgusta, je omnieno odet trg sprejel v svojo sredo goste rosike iz raznih bližnjih krajev, ki so prišli proslavit 251etnico tukajšnjega gasilnega dru-Stva i..-ilci so se korporativno udeležili svete ma?e ob 10. uri, nato jc pa pod staroznano lipo pred cerkvijo gospod župan Lavrič v imenu ob-fine če-tital gasilnemu društvu k jubileju ob-eiufm pa pripel na prsa častno odliko 251etne-mv ga'ilcu g. Sim. Mramorju. Na županovo čestitko in pozdrav je odgovoril imenom gasilcev po dna čel i'ik gasilske zveze g Petrič iz: Postojne Ob eni popoldne je bil slavnostni obed, ki se ga je udeležil poleg drugih povabljencev občinski odbor. Popoldne se je na vrtu restavracije Javornik razvila živahna prosta zabava. nor? □□□aPPaPPnaaag □j ržsgedfel Rrižsiss soeta ° Otl:r na novi hiši se podrl. 23 mrtvih, 22 nevarno ranjenih oseb. V Giergi pri Varšavi so dogradili trinadstrop: 110 hišo posestnika Oglyja. Ob te] priliki je posestnik priredil slavnost v tretjem nadstropju, ki se jo jc udeležilo 00 oseb. Ko so se gostje dobro zabavali, sc je pa podrl oder in vseli 60 oseb jc padlo v globočino. Mrtvih je 23, nevarno ranjenih pa 22 oseb, med njimi tudi otroci, stari 8 do 10 let. Okradena železniška postaja. Iz skladišča na postaji Karansebes so ukradli neznani vlomilci železno bla Bajno, jo odpeljali na polje in ukradli iz nje 30.000 K denarja in vrednostnih papirjev. . .. .. Pri blagajni umorjeni blagajnik. V Hamburgu so pri tvrdki Benekhe roparji zvezali in zadavili blagajnika Menzelna, ter oropali blagajno. Kača v želodcu. V okolici Rige na ftuskem je nek kmet po kosilu na polju legel in zaspal. Sanjalo so mu je, da Ifiži kraj studenca in pije hladno vodo. Nato se zbudi. V želodcu ga jc nekaj tiščalo, pa je mislil, da so jc malo prehladi in začel je zopet delati. Toda bolečino, v želodcu so postale hujše in ko-ftočno so ga naložili na voz in odpeljali v mesto k zdravniku. Ta je dognal, da ima v želodcu živo kačo, kateri se nič ne dopade v nenavadnem domu ter išče izhoda. Moža so odpeljali v bolnišnico. Kača mu je med spanjem skozi odprta usta zlezla v želodec — tedaj, ko jc sanjal, da pije hladno vodo. 40.000 kron vredno pismo izgubljeno. Neka tridentinska banka je odposlala v Italijo pismo, v katerem so bile 40.000 kron vredne obligacije. Pismo je pa bilo med vožnjo ukradeno. Tatov niso izsledili. Strašna nesreča v Norimbergu. 12 mrtvih, 35 ranjencev. V Norimbergu se je podrla elektrarna Franken. Rešilna dela so bila zelo težavna. Pogled na razvaline je strašen. Vojaki so porušeno poslopje zastražili. Izpod razvalin vlačijo ranjence in mrliče. Svojci ponesrečencev strašno plakajo. Sodna komisija je dognala, da so bile železne vezi nepopolne. Boje se, da se podere tudi stolp. Ubitih je 12, ranjenih 35 delavcev, štiri dclavcc še pogrešajo, en delavec jc izpod razvalin klical, da je živ in nepoškodovan. Prestopi v katoliško cerkev. Tudi v Avstraliji vedno bolj narašča število prestopov protestantskih pastorjev v katoliško cerkev. Tako so n. pr. v zadnjem času izstopili sledeči anglikanski duhovniki iz protestantovske cerkve in postali katoliški: reverend Gordon Ti-dy, cerkveni ravnatelj anglikanske katedrale v Bathurstu v Novem Južnem Walesu; reverend A. H. Murphy, rektor anglikansko katedrale sv. Barnabasa v Bathurstu, in reverend W. A. Gcer, anglikanski pastor v Woolahri, v dijecczi Sidncy. Reverend A. H. Murphy je vzbudil pozornost s svojo neustrašeno brambo dekreta »Ne temere«, ko je bil še anglikanski duhovnik. Splošno se opaža med angleško družbo mnogo simpatij do svete stolice ter jo loči od katoliške cerkve le moč navade in malenkostni predsodki. Katehet: »Koliko časa so ostali naši prvi stariši v raju?« — Učenec: »Dokler niso ja-boljka dozorela.« Zdravnik: »Vaš bolni mož naj vzame te-ga-le zdravila vsako peto uro eno žličico.« — Kmetica: »E, gospod, saj imamo še toliko, da bo lahko vsako uro tri žlico zdravila vzel v sebe!« * Ljudje v mestu drve na en kraj. Kmet vpraša gospoda: »Kam pa tako drve? Kaj se je zgodilo?« — Gospod norčuje: »Krava ja jajce imela!« — Kmet: »Potem bo pa že takega junca izvalila kakor ste vi!« * Stotnik: »Janez, kaj bi naredil, če bi te v bitki kroglja zadela?« — Janez: »Okoli bi padel!« Žejnemu popotniku reče viničar: »Ali ste kaj radi žejni?« — »Rad, rad!« — Viničar: »No, potem vam pa ne dam piti, če ste radi žejni.« Gospodar hlapcu, ki je bil v senci: »Nisi vreden, da te solnce obsije, lenoba!« — Hla^ pec: »To vem sam in zato ležim v senci!« Pravnik (jurist) navadno ve, kaj je pravo, dostikrat pa ne, kaj je prav. SKRIVALNICA. D- Za CHS D □ _ D »dO □ SMEŠNICE. Tri vprašanja jo moral korporal ubiti v o-lavo vojakom, da so znali generalu odgovo-f ti nemški i '»Koliko let služiš?« - Odgovor: ,illve leti « — 2. »Koliko si star?« — Odgovor »Enaindvajset let.« - 3. »ZivUot še.očein mati?« _ Odgovor: »Oba.« - Prišel]e gZakai pa ne jokaš?« - Ona: »Saj bi, pa nisem iz te faie.« ,,„,.„ sn ?vedeli sveti trije kralji, da je Kristus roien?« - vpraša katehet učenca. - fv pratiko so šli pogledat.« Učitelj' »Včeraj sem vam pravil o letnih čn.ih KalHen čas je zdaj?« - Učenec: »Moj očo m-aviio, da so zdaj slab! CasiU Kje je zaželjeni zajuterk? In modno blage za gospode In gospe prip. izvo-zna hiša PROHOP SPKOUSHDinSIH v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo lran-lto. Zelo zmerne cene. Na želio Izgotovim tukaj gosposke obleke. 284__ LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 31. julija: 15, 88, 31, 76, 11. Dunaj, 3. avg.: 41, 61, 66, 86, 53. Gradec, 3. avg.: 90, 38, 19, 54, 9. moTJTstara BSiSSr«5B5Sša9Sž debel vrat žleze odstavlja naglo in temeljilo ba zam za! Steklenica K 4• — Stadta;l0ttleltcPfaffenIl0 en al Um 192 (Bavarsko . za zM-^ flOSMUjii ^IP' in na ogled poSlljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Uolie-mia» pneumattko in po sa-mezne dele koles. Ziue.ni plačilni pogoji. I ustrovani cenlK zastonj I F. Di.Seli, toverna, OpoCno, St. B. Nr.2l09.Ce5ko. V spretni delavnici obrti se iščejo z= trlfe J. Ban, Poljanska cesta sedlarske in iakirarsko 243'i S le zaupen predmet! Kako to, da oboladsjo Scbfchfoua mila celo monarhijo? Ker so nedosežna o kabooostl, Stedliioostl In Čistosti. Kupci pozor I Naprodaj Je 20 minut od postaje Otoče v lepem in rodovitnem kraju, v vasi blizu farne cerkve. Novo ziiinna hiša z vet sobami, novi svinjaki, nova drvarnica, vodnjak, kozolec, hlev ta tri govedi, vse v najboljšem stanju. Pri hiši je velik sadni vrt. Nadalje je travnik, njive in gozd. Cena vsemu posestvu je 10.500 K. Prodajo Be pa tudi na željo kupca vse premičnine, živina, mrva, oprava in vse orodje ter poljski pridelki. Proda se zaradi odpotovonja. Več pove lastnik Jožei Rakovee, Zg. Dobrava št 7, pošta Podnart, Gorenjsko. 2231 NajboljSa in najcenejša postrožba r.a drogorye, kemikalije, medieinalna aelišča, tadi po Kneippu, fotograliono aparate in "potrebž&ine, sredstva ea _ desinfokcijo. Velika ribje olje. toaletno predmete, in potrebi&ine, sredstva ea zaloga najfinejšega konjaka in ruma. 372« Oblastveno konceslrana oddaja strupov. Za živinorejce: grenka sol, dvojim so^, so- litor, ecojan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila so izvršujejo točno in solidno. Drogerija Anton Kane, Ljubljana, Židovska ulica it. L. Kupuje po najviaji ceni razna zelišča 'rože) cvetje, korenine, semena, skorje itd. Ceniki zastonj. Pozor 1 Naprodaj Je novo sezidan Pozor! | ■ z veliko vodno silo, tik glavne m ili ceste, z lepo njivo in travnikom; 30 minut od železniške postaja, t lepem kraju na Koroškem. Ponudbe naj se poS-ljejo pod štev. 400/2232 na upravništvo »Domoljuba". 2232 sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi lil v zavod. — Zavod vzdržuje in nad- n! zoruje zveza „Marijin dom". Ij| _gss=g=at^=ai=s.—=«=11^1 Naročajte sobotnega,Slovenca' Potniki v Ameriko kateri želijo dobro, poceni in zane jivo potovati, naj so obrnejo na 22 Simona Kmetetz a v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Vsa pojasnila se dobo brezplačno. Št 10J8. 14kar. zlato K13,— Št. J038. Novo zlato K 6.40 Št, 1064. Z lato na srebro K 2.70 Kesal se je dosedaj še vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezanimivi in bogato ilustrovani cenik I Šr. 1046. 14 karat zlato K 9.- Šr. 1046, Novo zlato K 4.70 Šr, 1068. Zlato na srebro K 2.50 St. 748. K 15.50 t Ljubljani, Mestni trg št. 25 ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, ki se Vam dopošlje takoj, poštnine prosto. H. Suttner LJubljana Bližini trg št. 25 Največjo čKsporlna lvrdko ur, zlatnine in srefirnine. Lastna protololirana tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka JKO" Zastonj dobi vsakdo H. Suttnerjev velezanimivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje 5 vinarjev za dopisnico na tvrdlio H. Suttner v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Predno se odločite za nakup ur, zlatnine in srebr-ninc zahtevajte ccnik. it 1109. 14-kar. zlato e epal-kara. K 9.70 Št 1149. Srebrna broška K 1.50 Zlato na srebro K 3.- : i './k* HBfijfffi^ ŽKČSfcE Št. 873. Nikclnasta verižica z obeskom K 2.20 • 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70 , 854. 9 n „ » 4 vrstna , 7.50 » 854. * » , 5 „ „ 9.- „ 853. 0 » , , s šestimi srci 6 vrstna K 12.20 „ 853. n # * „ 8 , , 15.80 , 861. u 9 » « 1® • » > 26.— „ 860. m n >» si IS . „ 42,— >3 .. E osteljnim perjem K I«—, s polpnliom K to-—, a pnh perem K 24 —. Posamezne pernice K 10-—, II—, 14-—, !»•-. >osamezne vzglavnlce K »..... • 60, 4 —. Pernice 200X140 cm velike K 13—, 13--,18-—, 10—. Vzglavnlce 90X70 cm velike K 4-50, 5 — ,6 50 Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje 180XI«i cm velike K 13-— ln 14 —, razpoti-Ja proti povzetju ali noprej vplačilu. Maks Berger Deženlca št 235 a Češki les. Nlkak rlziko, ker se zamenjava dovoli aH denar vnn. Bogati llustr. ceniki vseca postelnega blaga zastonj. 'erravauvž železnato J{ina-Ylno Hlgienična razstava tui Dunaju 19CG i Državno odlikovanje in častni diplom K M kaialal. Povzroča slast do Jedi, okrepča živce, iboljša kri m )• re-konvalesceutom ta malo' krvnim zelo priporočeno od zdravniških »vtoritet. Izbornl ohus. Večkrat odlikovano. Rad 7COO zdravniških mrfCeraL c. In kr. dvorni debavitei] TBST-Barkovlje. zadruga z omejenim poroštvom podpredsednik predsednik. zdravnik v Ljubljani, podpredsednik. Stran 54? Domoljub 191: Kongresni trd 19 - , t. , M »I 3/ O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ^ Q vsakjh vloienih .100 K čistih 4 K 75 v na leto. 8. do 12. ure dopohtdne in jih obrestuje - f* « ' _ „r„Hi>itne na osebni kredit, vračljive v 7 in pol ........Prelat H. Kalan 1. r, Hano,,.. , Sa.n.U „ Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo, oziroma za prihodniost svo|lh otrok? Potem pišite ,,Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopoSlje popolnoma zastonj. _-l3t) Razširjajte Domoljuba. Motorfi. Motorji na surovo olje in z močnim pritiskom , od 1» do 20 H P. Obrntnl stroSki 1 t1/, vinarja no uro zn konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol : od I—50 IIP, kakor tudi lol< Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovno znamko BLHimSCHEinH ,,UNIKUM" IK1HRGHRII1E UBliSBBBflBflflflBflflBflflBflflflBflB S Gospodinje! Pozor! g I B 8 D B D i D B s D D U PečMie praženle upanje .illllKlim' ni rastlinska margarina. se Izdeluje UniKIIIlfl iz najči-stejše goveje obistne tolščo i visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dllno viednost in je resnično zdrav. ..».■■■■•m. ni umeten, .UniKUm* nego najčl- stejšl naravni Izdelek. ,uniKum* ll so % cenejši od navadnega pres- Cenjena gospodinja! Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega ma3la za nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to. SamoDlaimschel-nou ,liniKUm' j« resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano. Izdelovanje BlaimscUeina .uniKum* je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. P rs ii o maslen tonah Bloimscheina mareoriBO Dobiva so povsod. — 1'oizkušnje gratis ln Iranko. Združene ivornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. LWiš3DDBBBQQEIOfBE3Hi3DBBBSglEliS Izjavljam, da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekeijoznih' bolezni, v svrho desinfeciranja ob bolniških posteljah terv preprečenja slabega duha ter potenja nog jo steklenica Lys0{©riiia kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljšo. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah. Lysoform toaletno milo 1 K komad. 206 52—1 o in Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim škriljem ,mir X v i ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen in ne drag. ji ZAJEC & HORN, betonsko podjetje, LJubljana, j; h'\_________________________________________________________________________________________________________i? Šumenje v ušesih | Najcenejši nakup Sito.lfflta £toSeprtiieSo j sukna> ženskega blaga, najboljših Sifonov, cviiha gluhost odstrani v najkrajšem razne vrste odej in prtov itd. si vsukdo nabavi, času 2172 kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino SUOilltaGliailsenie. j. Kostsvc. Ljubljana, Sv. Petra cesta 4. Cena 4 K. Pošilja: Stadtapotekc I Ptaffenhofen a/ llm FBavarsko. | Vzorce pOŠl/em pOSt/lltie pfOSlO. 3579 ^.}{ Kocke za govejo juho • /j/j dajo najboljše jamstvo za • '.>/. izovstno kakovost ker so v največji tovarni zal m mesne izolečke na svetu Liebig-družbe Hdolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL sinovi tvornlca barv, lakov in firnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne ln fasadne barve, nrnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje zn Pode ln stroje, karbollnej, čopiči Itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljub-'Jana. Cenik zastonj. za visoko provizijo poveri zanesljivim osebam znana solidna češka veletrgovina sukna in modnega blaga za gospode in gospe, kateri bi hoteli obiskovati zasebno odjemalce. Lepi dohodki se obetajo tudi gg. potnikom z drugo vrsto blaga, kateri bi mogli na svojem trgovskem potovanju vzeti cenik s seboj. Prijazne ponudbe na upravo lista pod naslovom: »Gotov dobiček 200«. 2302 zložna, cena ln varna Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpathia 6-/8. Saxonia 20./8. Panonia 27./8. 1912. Iz Liverpolas Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 17./8. 7./9. 2S./9. 26./10. 1912, Mauretania 10/8., 31-/8- 21-/9. 12./10. 1912. Poiasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu ccrkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 220-- za odraslo osebo vštevši davek in K120.- za otroka pod deset let vštevši davek. mmmmxxxx na Bregu za Savo odaljena eno uro od Kranja, s trgovino mešanega blaga, vinotočom piva in vina, travnikom, sadnim vrtom, njivo, hlevom ter skladiščem, se takoj proda. — Več se izve pri 2265 i, m\imi p. mani. xxxxxxxxxxxxxxxx Najboljša češka tvrdka. Ceno posteljno perje! 1 kg sivega, dobrega skublje-nega 2 K; boljšega 2 K 40; prlma polbeloga 'i K 80; belega 1 K; belega pulia 5 K 10; 1 kg izredno Onega, enežno-beloga, skubljenega f) K 10, 8 K ; 1 kg puha 6 K, 7 K; belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. - Pri B kg 80 pošlje franko. Dovršene napolnjene postelje iz 2el0 gostega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nanklng-blaga, I pernloa 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga, 6t cm široka, napolniena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K; • polpuhom 2<• K; s puhom 24 K; posamezno pernice M, 12 K. 14 K, 16 K; blazino 3 K, 3 K 50, 4 K; pornloo 2M cm. dolae 140 cm široke. K 13, 14 K 70, 17 K »., 21 K: blazine 90cm dolge?7Ocmširoke, 4K 50, 5K20, 5K 70; spodn. per-nlo. Iz močnega, pnsasteqa gradla. 180 cm do ne, 116 cm Stroke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetIuodK12 Vtsje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj. Cenik zastonj In rranko. 2261 S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko. F.P.Wc«Komp.,mi tovarna zarezali strešnihov ponudi v vsi poljubni množini patent, dvojno zarezani strešnik-zakrivac s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola" Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevidni! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na ieljo pošljemo takoj v;orce is popis. 814 Spretni zastopniki se iSčejo Lovske puške Prva barovska orožnotovar- _ niika družba ' vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učin-""^kom, priporoča : • družba z omej. z. v Borovljah na KoroSkem Ceniki brezplačno in poštnine prosto. rs -• jaajarcrjrr r&m.mm, m Edino slov. narodno podjetje ! - v Celovcu, Velikovška cesta št. 5. - Poilj.isani voditeljici Hotela TrabeEing-er so vljudno priporočata vsem veleeenjenim slovonskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu sc dobo lepo snažne sobo po primerni coni, nudi so iz bom a kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric \a razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta V hotelu Trabeslnger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. V pplet-nom času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romarice, ustavljajte so samo v edino slovenski gostilni „Hotol Trabeslnger" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženl. Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata voditeljici hotela Lojzlka ln Fopca LEON. 2118 Tovarna štedilnikov H, Kcloseus, Wels, Zg. Avstrijsko, Po dobroti In kakovosti nepre-kosljiv Železni, emajllranl, porcelanasti Štedilniki kakor tudi Iz majolikeza gospodinjstvo, hotele, restavracije i d Načrti za kuhinje nn paro, plinove Štedilnike, irske peči za trajno kurjavo. Dobijo sc v vsaki jelezni trgovini, kjer ne, se poSiljnjo naravnost Zahtevajto „Izvirne Ko-loscus - štedilnike"^ vrnite slabejSe izdelke. 3«73 Ceniki zastonj ManuMlm (jvanlna) Irpvi • M9B I V / je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjcmalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med zr.ance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja. Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri Ustanovno leto 1869 © © Kdor še ne ve, naj si zapomni, da je sedaj gvantna trgovina V_ ,6 v hiši Pred Škofijo št. 3 zraven Škofije ali nasproti gostilne „pri Sokola*. V prostorni svitli trgovini, 1 or tudi v prvem nadstropju jc na razpolago velika zaloga b.aga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za niožkc in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati. Izdaja konzorcij ..Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Bakovcc.