List
Tečaj XXXV.
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.;
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta k2 gold. 40 kr., za četrt
1
30 kr
A

Ljubljani
sredo
februarija 1877.
O b s © g : 0 postavi za plemenske bike.
K sestavku : ,,zarubljenih posestev vničevanje po dolžnikih.
u
slovenske 24. dne januarija. (Dalje
Spomini na planine. (Dalje.)
novice.
Brzda jezičnih žen.
Glejmo nazaj, da vidimo naprej
f
Popotne crtice. (Konec.) Naši dopisi. — Novičar.
Občni zbor Matice
Mnogovrstne
Gospodarske stvari
postavi za plemenske bike.
Zadnji obČni zbor družbe kmetijske Kranjske je ukrenil, naj odbor dela na to, da se naredi postava,
po kateri se smejo le tak i biki (junci) za pleme spu-ščati, ki so za to dovoljenje (licenco) dobili.
Za žebce je taka postava že davno in po vseh deželah vpeljana, za bike pa — in to je res čudno! imajo postavo še v malo deželah, pa tudi če jo imajo, kakor, na pr., na Stajarskem in Tirolskem, oatala je dozdaj na papirji. To ni prav, — povsod imela bi biti
na velik dobiček govedoreji in se resno izpeljavati.
Na o četu je pri plemenenji živine največ ležeče
da se zaplodí dober zarod
?
5
zato
?
kjer ni lepega (in se
vé da kobilam primernega) žebca, ne more napredovati konjereja ; kjer ni dobrega bika, ne gre govedoreja naprej; kjer ni dobrega ovna, peša ovčja reja itd.
To je že starodavna skusnja in skrb za dobre bike nahajamo že v ukazu c. k. dvorne kancelije od 14. januarija 1808. leta, katera je velevala , da se soseske morajo prevideti s pripravnimi biki; da stroški za nakup tacih bikov in njih hrano so se razdelili na sose-ščane po razmeri krav , ki jih je kak gospodar imel; zato pa je bil tak bik lastnina vseh in ni jim bilo od-rajtovati nobenega plačila za uplemenitev. Druga dva
c. kr. ukaza od 19. marca 1815. in 17. marca 1817.
ukazujeta, naj se taki plemenski biki zanesljivim go-
spodarjem v občinah dadó v rejo, in vsak gospodar, pri katerem je tak bik za pleme, naj na leto in dan dobiva
mernikov)
Sem
vagane
12 centov dobrega sená in pa ovsa ali pa zimskega ječmena za krmo bikovo, ter tjè so tudi soseske kako senožet odločile takemu gospodarju za krmo bikovo; take senožeti so se zato
pri nas na Kranjskem bik ovi ne imenovale.
Skoda, da so vsi ti ukazi
vse te navade zaspale!
stari ocetje
da
80
naši
Dokazi in znamenja pa so še, spoznali potrebo skrbeti za pripravne bike in odstraniti pokveke, iz katerih tudi druzega ne pride, ko pokveka ki nima kot tele prave vrednosti, pa tudi kot krava ne
?
molze, ni kot vol za izpitanje ali za vprego
In tako je h i ral a govedoreja od leta do leta bolj, ki bi bila imela biti in bi bila tudi lahko bila lep kapital deželam , ki so po legi in natvori svoji ustvarjene
zarejo goved. Ce se je to biranje že očitno pokazalo v tacih deželah, ki že od nekdaj imajo lepša in bolja go-
veda, kakor v Tirolih, Predarelskem, gorenjem Stajar-
>
skem
nekdaj
kaj pa
se
v tacih deželah , v katerih že od
so
lepa goveda
bele
vrane
f
Stajarskem, Kranjskem in Primorskem !
kakor na doljnem
Vlada sama je že pred
leti
8previdela
y
da gré
govedoreja rakovo pot; začela je tedaj iz državne blagajnice podporo deliti deželam za nakup žlahnejših govednih plemén. In te podpore dobivajo posamezne dežele nekoliko let.
Al stud
anec
državne podpore ne bo zmirom tekel
?
kmalu utegne vsahniti. Ne zatiašajmo se tedaj na ta denar iz državne blagajnice, vsaj ga nazadnje, če prav pomislimo, moramo sami plačati z davki, ki jih od-rajtujemo. In koliko soseskam in celó takim, ki so bolj oddaljene, se je moglo pomagati s to podporo? Le malokaterim.
Sami tedaj si moramo pomagati in storiti kar lahko tudistorimo, z lastno močjó. In v to nam gotovo in brez stroškov, če le sami hoćemo, pomaga
;
postava, po kateri, kakor
pri konjereji, le
tak bik sme
se za pleme rabiti, ki je bil od dotične komisije pre-iskovan in za kraje okoličanov pripraven spoznan za pleme ter je dovoljenje (licenco) dobil za to.
Odbor družbe kmetijske je vsled sklepa zborovega
9
čeravno ima Stajarsko postavo pred seboj, se
obrnil na
družbo> kmetijsko Predarelsko, pa tudi družbo kme-tijsko Švicarsko v Zurichu s prošnjo , naj jej pošljejo postavo, ki jo ondi imajo pod imenom „Stiergesetz". Ko odbor te postave dobi, bo po zaslišanji naših kme-tijskih podružnic osnoval tudi postavo za našo deželo ter nien náčrt předložil deželnemu zboru v obravnavo.
Naj
bi se družbi naši posrećilo dognati to za po-
vzdigo govedoreje živo potrebno postavo ; ko pa jo do-bimo, naj bi naši kmetovalci in posebno naše občine na vso moč delale na to, da se postava oživi in v dejanje vpelje. Tlači nas sicer nekak strah, ako pomislimo, da postava istega namena na Stajarskem s papirja ni še stopila v življenje; vendar se nadjamo, da povsod ko-necno prodrè prepričanje, da živina je najveće bogastvo kmetovo, da pa se to le doseči more tadaj, ako se s
nas z umnim na-
trdno voljo poprimemo tega,	« u
p r e d k o m pelje do tega, da namesti ubozih kravic in kozličev voličev dobimo brbke krave in krepke vole v
kar
8V0)
e hleve.
h sestav ku:
„zarobljenih posestev vnićevaujc po dolžuikih".
Glavni odbor dražbe kmetijske v Ljubljani je podružnici Novomeški, ki ga je prosila, naj bi se potegnil za to, da se ustavi vničevanje zarubljenih posestev po dolžnikih, naznanil dopis c. k. ministerstva pravo-
sodja od 20. oktobra 1870. 1. št. 12.317.
Iz tega dopisa je razvidno, da so c. kr. državne pravdniie že večkrat ca svojo dolžnost opominjane bile, v tacih slučajih strogo izvrševati postavo. Po tem takém je podoba, da je gori omenjena vloga podružnice Novomeške řešena.
Navedeni mirusterski ukaz utegne res prav dober namen imeti, al kaj pomaga, ce se zarubljena posestva vničujejo še zdaj ravno tako kakor popřej, ali morebiti še huje , ker c. kr. državne pravdnije le celó malokrat najdejo postavni povod za ostro izvrševanje minister-skega ukaza.
V svojem spisu 10. dne u. m., ki so ga „Novice4'
v 4. listu objavile, sem pa vničevalcem zarubljenih posestev naše okoíice cčitno krivico s tem dělal, da sem mislil, da nikjer drugod nimajo tacih tovarišev. Al o svojem poslednjem potovanji v Metli ko sem se prepriča), da nasi Ijudjé so le mojstri-skazi proti mojstrom Metiiškega okraja, ki se „yélika šola" za omenjeno razuzdanost sme imenovati. Ce naši roparji slišijo, da je v Metliškem okraji neki nakantnik (ekse&ut), zraven navadnega poskodovanja pohištva, gozda in sadnega drevja , celó rodovitoe zemlje na njivi poldrugi do dva Čevlja globoko izkopal in prodal, si bodo pač kaj ena-cega mislili, kakor si je misii! tisti zadolženi grajsčak, kateremu se je poročalo, da so njegovi sinovi zvon iz turna grajšóinske kapele prodali, ko on ni ničesa več iz grajščine prodati vedel in je rekel: da , zlodja, ni meni kaj tacega na misel prišlo!
C. k. državna pravduija je sicer omenjeni Metliški slučaj v preiskavo vzela ; al sodba o njem še ni izrečena, in B< g vedi, ali ne bode izurjenemu pravdnemu zagovorniku obveljalo, zamorca belega narediti.
Ker je podoba, da si mi kmetovalci sami moramo pomagati, bo po takém pač treba, to stvar v svoje roke vzeti ; zato se zaupljivo pred vsem obračamo do naših gospodov državnih posla ncev, naj s primerno in-interpelacijo gospoda ministra pravosodja pripravijo v to, da državnemu zboru k dotični postavi nacrt d o-datka (novele) v navedenem smislu v obravnavo pred-loži.
Novomesto 28. januarija 1877.
Anton Ogulin.
Znanstvene stvari.
Obeni zbor Matice slovenske
24. dne januarija»
(Dalje.)
Po prebranem poroci lu o delovanji Maticnega odbora vprasa predaednik: aii želí kdo govoriti o njem?
Oglasi se gosp. Jurčič in razklada, da nikakor ni zadovoljen z odborovim delovanjem, ker namesti da bi bili drustveniki za lanako leto dobili 7—8 knjig, dobili so le 2, vrh teh res da še 3 zemljevide , ki so zeló dragi, a Slovencem ne tako potrebni kakor knjige. Odbor je imel na razpolaganje 5000 gold., pa jih ni po-rabil; kdor bi po Matičnih knjigah sodil duševno zmož-nost slovenske inteligencije, moral bi reči, da nimamo moči, pa to ni res ; v zadnjih 10 letih je dorastlo dokaj
slovenskih talentov, treba je le na delo jih pozvati. Konečno z ozirom na tiskovne stroške ,,dr. Tomanovega življenjepisa", ki so zaračunani na 642 gold. 35 kr., očita odboru, da je konkurencijo za tisek Matičnik knjig le na videz razpisal, kajti ,,narodna tiskarna" bila bi
to knjigo tiskala za 529 gld., zato ni res, da je Blázni ko v a tiskarna pri vsaki poli cenejša za 23 krajc., kakor je tajuikovo poročilo se glasilo; zato govornik ponavlja laoski predlog konkurenčne poti.
Gosp. Solar pobija ugovore predgovornikove in opravičuje delovanje odborovo, reksi, da odbor je storil, kar je storiti mogel in smel po pravilih Matičnih ; odborová dolžnost ni , knjig spisovati, ampak ponuđenih in za pripravne spoznanih izdati toliko, kolikor jih po denarnem stanu Matičnem sme, na katerega se je lani moralo ozir jemati, ker je prejšnji dve leti mejo pravi! presegel. Naj se nam pové, kateri rokopis je odbor
neupravičeno zavrgel? Ves svet vé, da Matica rokopise nabira, primerne za tisek odločuje in honorira; zakaj se ne oglasijo gospodj e, če res imajo v shrambah materijala za Matico? Zemljevidi utegnejo v vnanji obliki pomanjkijivi biti, — al to obliko si je odbor leta 1869. izbral po mnogostranskem posvetovanji in dopisovanji in do letos ni še nobene graje niti v zboru niti drugje slišal, marveć vé, da se dejansko rabijo.
Gosp. S u kl je ni z zemljevidi zadovoljen, ker so neizmerno dragi in za geogratični nauk v šolah nerab-ljivi ; cenejše bi se bilo izhajalo s Stielerjevim ali Ko-cenovim atlasom.
Gosp. Vilhar (denarničar) pravi, da ,,Tomana živ-ljenjepis" zarad tega stane 642 gold., ker je dodana podoba, ki sama stane 60 gold, in je tacih podob še 100 posebej na lični papir se tiskati dalo za prodaj.
Dr. Poklukar: Gosp. Jurčič je očital, da je kon-kurenca za Matične tiskovine bila le na videz o a. To je zgolj le natolcevanje , razžaljivo za odbor , zato ga moram v imenu odborovém resno zavrniti.
Gosp. Klun vpraša prof. Sukljeja: aii bi bil zem-ljevid Stielerjev ali Kocenov cenejši?
Gosp. Su kl je misli, da, in ponavlja, da Matičin
atlant za sole ne bo, ko bi do tega prišlo, da se slovenski atlant va-nje vpelje.
Gosp. Solar zavrača proť. Sukljejevo mnenje o jceni navedenih zemljevidov in kaže na dotična obširna
pretehtevanja leta 1869.
Gosp. Klun se čudi, da eden tako, drug pa zopet
drugo trdi : eden zahteva le knjig , pa zopet le knjig, drugi pa potrebo atlantov za šole pripravnih, ter pred-laga konec debate. Predlog se sprejme.
Gosp. Praprotnik, ki je že pred želei besede, omeni, da se nikoli popřej ni slišala graja Matičinih zemljevidov in da po takem današnja utegue zadevati le zadnje tri, o katerih seje gosp. Cigale, vrednik atlantov, sam pritožil pri odboru zoper kamnotis Ko-
keov ter mu je zato odbor tudi 50 gold, odtegnil.
Predsednik dr. Bleiweis naposled razjasnuje ne-katere ugovore o odborovém delovanji. Očitanje, da je bila konkurenca za tiskovine Matičuc le na videz raz-pisaoa, imenuje neupravičeno: to kažejo Matični akti; razžaljivo bilo bi to očitanje za odbor, ako ne bi bil g. Jurčič preočitno govoril ie „pro domo sua". Ce je v računih o tem oziru kak pogrešek, popravi se lahko, ker račun pride revizorjem v pregled. Prav vsako leto pa odbor ne bode razpisaval dražeb, ker to zadržovalo bi mnogokrat tisek za izdanje že pripravljenih roko-pisov; tudi uradi državni, mestui magistrat itd. ne raz-pisujejo dražeb vsako leto, ampak jih ponavljajo po preteku 3 ali 5 let. Kar se tiče Matičnega atlanta, bila je potreba slov. atlanta leta 1869. soglasno spoznana, ker tako delo more na svitlo spraviti le kak li-
terarni zavod. Izbiralo se je, kakor je gosp. Šolar že razložil, leta 1869. veliko, in sprejel se tak atlant, o katerem do danes nismo slišali nezadovoijnosti ; odbor je mislil z atlantom vstreči potřebám občinstva , ki je želelo slov. zemijevidov, in to je dosegel. Skoda, da ve-lecenj^nega vrednika atlantovega gosp. Ci gale ta ni tukaj vpričo, ki bi marsikaj najbolje razjasoil. Očitalo se je sedan jemu odboru, da ne izpolnuje svojih dolž-no8ti ; to je lahko rečeno, dokazano pa nikakor ni; vodilo odboru so pravila Matična, njih pa se je strogo držal. Povdarjala se je „slovenska inteligencija", menda, da se pogreša v Matičnem odboru; al v odboru sedí 13 profesorjev, 4 učitelji, 7 doktorjev, nad 20 pisateljev ; to pač je cvet ,,slovenske inteligencije"! In kje stoji zapisano , da odbor mora vse sam storiti, Matici vse sam biti? Ce je res toliko mladih močí, zakaj ne gredó na delo? vsaj ne bi pisali brezplačno. Kdor ima kako javno opravi o, ne sme se ustavljati, da se dela njegova kritikujejo, marvec še potrebno je, da se kritiku-jejo; al kritika mora zidati pomagati, a ne razdirati, namesto „slabega' stvariti kaj boljega, ne pa nič delati in le zaničevati , kar drugi delajo; — le una je dokaz pravega domoijubja, ta pa nikakor ne.
S tem je bilo konec razprave o poročilu odboro-vega delovanja.	(Kon. prih.)
Ozir po domovini.
Spomini na planine.
I.
(Dalje.)
Pa tudi tajnocvetek (kriptogamov) ni prazna
ta planina.
Sežeš po praprotih, brez težave 3Í lahko nabereš Asplenium viride, Phegopteris Dryopteris, Aspidium ri-gidum, montanum, lonchistis, aculeatum in Cystopteris montana.
Kogar mahovi veselé, si zamore tu poiskati : PreÍ3sia commutata, Aneura palmata, Gymnostomum curvirostrum , rupestre, Dydimon rubellus , Distichium capillaceum , inclinatum, Caratodon purpureu8, Desma-todon latifoliu8, Barbula aciphilla, Bryum pallens, cae-spiticum, orthorhynchium, Meesea uliginosa, Bartramio Oederi, Pogonatum alpinum, Orthothecium intricatum, rufescens in še mnogo drugih.
Od lišaj e v si lahko odkruši od skalovja Veru-caria plumbea, calciseda, Lecidea petrosa, jurana Leci-della goniophila, ochracea, Biatora rupestris, Callopisma ochraceum in druge; na tleh pa lahko pobere Lecanora subfusca var. bryonta, Cetraria juniperina in islandica (pljučnik*), katerega je posebno obilno pod rušjem ali cretjem (Pinus Mughus) in drugod; potem Thamnolia vermicularis, Cladonia gracilis, racemosa, alpestris in mnogo druzih.
Svojih ljubčekov, znaminimih žužkov in polž-kov bivajočih na tej planini tudi ne smem pozabiti ; vsaj nekatere naj naštejem, katere vseiej, kedar tje gori zaidem, tako radostno poberam. Izmed velike družine štrkov (Carabici) živijo tu : Cychrus Schmidtii in ro-8tratus, oba pod kamenjem in prvi prav pri vrhu Grebena. Nekoliko niže doli živi Nebria castanea in Ca-
rabus alpestris; še niže zlasti pri rušji se nahajajo pod
kamni Licinus Hoffmannseggii, Feronia diiigens, Jurinei,
*) B o h i nj s k i mah je napačna beseda za Cetraria islandica, ampak pljučnik je prava, kajti tako imenujejo ta Jišaj povsod na Gorenskem in tudi drugod. Med lišajem in mahom je precejšen razloček; lišaj ni mah in mah ne lišaj.
Welensii, Schmidtii, Ziegleri, Panzeri, Muhlfeldii, unc-tulata, Beckenhauptii ; potem Amara spectabilis, monti-vaga; Treckus rotundipennis. Iz mnogobrojne družine rivčkarjev živijo tu: Otiorynchus pulverulentus, obso-letus, mastix, bisuliatus, nobilis (na cretji ali rušji) ele-gantulus, auricomus, na sleču (Rhododendron), aurica-pillua, aterrimus, plumipes in mnogo druzih.
Izmed polžkov je tu mnogoštevilno Helix Schmidtii
in phalerata, prvi le pri vrhu, drugi pa po vsi planini. Potem se nahajajo še : Helix teacozona in var. oviren-sis, Helix Ziegleri in sicer ta polž le zdolej pod kočo ; in posiednjič Clausilia cerata, parvula, Bergeri, ungui-
culata var. granati na.	1
Ako človek po tak<*m Božjem vrtu sprehajaje se, ima oči in srce odprte za prirodo, ne more se odtrgati od Čudežev vsemogočnosti Božje, ker le preživo so mu v spominu lepe, pomenljive besede Zveličarjeve : ,,Po-glejte cvetlice (lilije) na polji, kako rastejo: ne delajo in ne predejo; pa vam povem , da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako oblečen, kakor njih ena." Ogle-dovaje in premišljevaje vse to se mu budi jo v srci besede prelepe pe3rni Potočnikovega planinarja, da ves navdusen veselo zapoje :
Visoko vrh planin stojim , V veselji rajském tu živim, Tam dol' ljudje prebivaj o, Veselje redko vživajo.
Prid vrh planin * Nižave sin l
In ves vtopljen v to rajsko radost hrepeni z Vodnikom sedečim na Vršacu :
Pod velikim tukaj Bogom
Breztelesen biť želim , Ciste sape sred mej krogom
Menim, da že v neb' živim.
(Konec prihodnjič.)
Popotne crtice.
Spisal političen sitnež.
(Konec.)
Na Z i danem mostu zvem, da gre prvi vlak še le ob pol sedmih proti Ljubljani. Kaj tedaj početi? Štiri še ni ura, tedaj imam skoro tri ure še čakati. „Idimo v Radeče", mi veli notranji glas, „bomo vsaj tudi ta mikavni trg zopet enkrat površno ogledali."
Rečeno — storjeno. Zadenem svojo torbo na ramo in jo maham do broda, kjer me voznik spravi, ker sem bil sam in ne bi bil rad čakal, za dvojno plaČo na ono stran.
Cez par minut sem v Radečah, ličnem trgu ob Savi. Ogledovaje to in ono stran sem kmalu na koncu in tu zagledam „komedijo", t. j. panoramo, v Jsateri je bilo boje namalano videti, kako se Srbi in Crnogorci s Turki tepó. Zunaj pa se je lesketalo še veliko do-bitkov, za katere je vsak, kdor je plaçai vstopnino, dobil eno številko. Al tudi take zapeljive obljube menda do Radečanov niso imele dosti vpljiva, ker so lastniki pred kočo zijala in dolg čas prodajali. Tudi jaz jih nisem hotel motiti v tej interesantni zabavi, ampak vkrenil sem v go3tilnico, da bi se ohladil s pivom. Zašel sem v „kazino", vsaj sem to sklepal po tabli na zidu viseči, na kateri je bilo pod naslovom ,,Casino-Mitglieder" zapisanih več imen. Strahú bled prašam kletarico, če sem res v taki levovi jami, in se pripravljam ispiti pivo na dušek, potem pa bitro pobegniti. Ai kletarica mi odgovori: ,,Bila je tu res kazina, a zdaj ni več."	- • - j ' *
„Kako, da ne?" vprašam in poatavim pomirjea le na pol izpraznjeni vrček nazaj na mizo.
*
)i
Mi smo jim odpovedali, ker potem, ko 80 jeli sem htevam sedaniih
m	-m	A	m %	» m.	a «	A	«	A	A	* ^	ÉV
žen
pribajati, so se drugi ogibali gostiinice in mi smo imeli
škodo
pa
y
ker
m
bilo.
(C
gospodje so le malo ali niô pili
)
drugih
v teh stanovih. Da pa
veče
)
kri
80
„Kaj vraga
si mislim
tedaj še tu v Rade-
čab, razvpitem nemčurskem gnjezdu, spoznavajo ljudjé
obleki in poh življenji, net
zato je toliko neomoženih ženak e stevilo neomoženih zmirom k e same. Pretirana potrata v neizmerne zahteve v društvenem tljivi poblep po zabavah, pomanjkanje
tudi
lišp
>
čednosti in sramote in pomanjkanj
ćuti
za resnejse in
da o zgolj nemčurjih ne morejo živeti ! Da bi v tem uzvišene naloge človečanatva — vse to odvraća mlade spoznanji Ljubljančani kedaj došli vsaj Radečane, ljudi od ženitev.
koliko bolje bi bilo za nje in za narodno stvar."
Druzega mikavnega nisem v Radečah našel nič. Ko grem nazaj proti brodu, zagledam na pragu
Pač !
neke hiše
ne gostiinice
še precéj lično gospo-
prikazen, da
Ali ni prav taka tudi pri
* Električna osvecava mestnih ulic namesti jplinove (gazne) osvečave. Zupanstvu Dunajskega mesta se je
dično. Jaz bi se ne bil dalje brigal za to mi ne butijo nenadoma nauhóbesede: „Die slovenische Šproch iat gemajne Šproch,
predložila osnova, kako bi se celo město razsvitíjevalo
muss sich schámen, wenn
einer nit tajč konn."
vraga
f
tí
ná me? Nehoté postojim in se
obrnem nazaj. A od kod bi me ta žíval poznala?
Gospića se umakne nekoliko nazaj čez prag, a ne to-
z električno svitlobo. Predlagatelj želi naj pre) narediti poskušnjo na ulici „Ringstrasse". Ena svetilnica od druge bila bi 75 metrov saksebi. Pravijo, da bode ta raz8vetljava bolja in cenejša od une s plinom.
A S m.
pa
Petrogradu so jo neki že pred več časom poskusili je neki svetloba tako huda, da so se konji plašili.
y
liko, da bi jaz ne
slišal
se
der Br .. lj hier, dieser Esel ?"
daljnih besedi: „Was mocht
mem. nega
„nemške" gospiee nas pijanci!
Res, ni več dvoma, da ta prijazni pozdrav veljá
pijanci me kot mir-popotnika s psovkami napadali; kako da so tu ža
tako izobražene, kakor drugje pri
Nabavno berilo.
Al do zdaj so na poti
Brzda jezičnih žen.
Narodna pesem iz Notranjskega; zapisal Josip Potepan
pelo
nih
čurske
Po pravilu: „pijanca pusti pri mirua zatajim vski-nevoljo, čeravno me je prav žgečkalo par primer-
žene
Sem pridite tište K* zavolj jezika največkrat
nazaj
dati
, pa
kulture, ki
koračim dalje.
Žalostěn sad nem-	od SV0Jih
móž tepêne
je že nježno ženstvo tako popacil! Dospěvši nazaj na Zidani most si naročim po
Jaz vam čem „arcnije
u
dať.
Gospa pravi: ,,Tega sťriti Men' nikdar mogoče ni, Da bi b'la kača na jeziki, Jez mu povem, kar mu gré
ker
za
želji praznega želodca v restavraciji g o las, drugo jed ni bilo več časa. Pa kak je bil ta golaš !
Bojé so na polji pobrane šlebedre, če jih skuhaš
}
mečje
Dohtar sem prav imeniten Za tište hude možé; Katera neče tepena biti,
Potlej mi daje take vdarce, Da sem črna kakor vrag;
Dajte mi „arcnije
u
take,
y
in okusneje od tega, kar sem til dobil za 25 kr. vrček (Y2 litra) piva pa sem moral plaćati 16 kr. stavracija na Zidanem mostu mene že ne bo več
za
Re-
Stori
naj
kar vam zapovem ! Da bo moj gospod krotak.';
i
videla, to priaežem
f
Se ena se mi je tu pripetila
y
ki
mi je se
zdaj
ne-
řešena zastavica. Od Vidma do Zidanega mosta sem plačal 1 gold. 7 kr., od Zidanega mosta do Ljub-
K tem dohtarji enkrat pride Ena prav žlahtna gospa, In ,,arcnije" ga poprosi Za svoj'ga hud'ga možá.
Dohtar gre, hitro nalij En glažek frišne vodé,
In p
To so copernije
Yam za hude možé
ljane pa le 94 kr. Od Vidma do Zidanega mosta
je V/	UVU«,	UJV jV,	TlwAW OtWW KJ UIC, UV
Zidanega mosta do Ljubljane pa je najmanj 14 ur hodá
ur
hodá
pa me je vlak viskel skoro
ure
od
vlak me je privlekel skoro v 2 urah. Kdo zastavico in opraviči različno ceno vožnje, vozil na obeh stranéh z mešanim vlalom?

Sè solzami je tožila, Kako se pri nj i godi, Stir' cekine mu je obljubila,
Tá
y
ki jih bo nucať tela
mi reši to
Ce
možá jej
ukrotí.
In bo mene ubogaia, Jez mislim, da ni mogoče Da b' kedaj tepena b la.
i
ker
sem se
Dremaje skor celo pot bil sem kmalu v Lj u b
m
in potovanj
moi
bilo
končano
Veliko o
tednih nisem obhodil
y
doživel
em
Dohtar pravi: .,Vaša gnada, Za to nobene „arcnije" In nobena ne pomaga, Ampak to vam govorim.
y
Té vodé v usta vzemite, Ko pride vaš gospod domii, Ce kaj vodé z ust vam uide, Bo razjéla vso brado.
maraikaj, kar mi vedno v spominu ostane
zah
Končaje te potopisne crtice izrekam pa najtoplejšo
vsem častitim prijateljem in znancem, ki so mi
s
svojo
ljudnostjo in gostoljubnostjo tako obil
pri
pomogli, da sem svoj namen, izvedriti si svojega duhá po vsem dosege!. Prisrčna hvala vsem!
;
Vi ste mu dolžai molčati , K' pride vaš gospod domu, Ne smete mu nazaj jezljati, Ce boste vid'li, da je hud.
Naredila bo take rane , Da bo grdo videť jih, Da b si kavke ino vrane Lahko sťrile gnjezda v njih
*
*
Mnogovrstne novice,
*
Zakaj
v • • o
zenijo i
niki v Peštu
v kateri
se
Ijudj
Profesor S ch wi c k
boljih stanov sedanj
cas
neradi
na Ogeráki politeh-
na svitlo dal statistiko Ogerske dežele
y
da
;
ce dalj
manj ženitev med izobra-
Akoravno so ,,Novice" poslednja leta opustile pesme jcmati v svoje predale in ako tudi ta pesem ni nikak biser národně poezije, vendar smo jo po Vaši želji natisnili svojim bralcem za kratek čas o predpustu. — Kolike vrednosti so biseri národnega pesništva za kulturno zgodo vino slednjega naroda , to vé vsak izobraženec. Če je zatorej v Vaši okolici
nabirati take stvari in Vam to dovoljuje katerikrat čas,
moči
žemmi stanovi kakor pa med Ijudmi nižih stanov lavci itd., ki se že
y
de-
dovino svojo redili. Zakaj
nijo brez premisiika, s čim bodo ro
b
se ne
>
razjasnuje prof. Schwicker tako
J
>y
i z o-
Piaa-
zbirajte narodne naše poezije ostanke! Pošljete jih lahko tudi ,,Matici", samo paziti Vam je pri nabiranji, da ne jemljete v svojo zbirko takih národnih proizvodov, kateri nimajo nikake
tet

m
teiji in umetniki, profesorji in učitelji, uradniki in odvet
ki
y
obrtniki in trgovci niso v stanu, ustanoviti si last-
hisnega gospodarstva in zadovoljiti materijalnim za-
jez i k o pesmijo je velik razloček da se ohrani.
y
ovne vrednosti. Med pesmijo in in ni vse, kar je staro, tudi vredno,
Vred.
Politične h tvari.
Naši dopisi.
(ilejmo nazaj, da vidimo liaprcj
i
Gorici
febr
Ni nesreće brez sreče
Pisal
sem ni davno, da se je vsled moée posul st
v
Ob ča8Íh takih, ko se na socijalnem in poiitiónem
Kapucinskemvrt
obnebji kažejo črni oblaki in nevarnost žuga
y
da
res-
priložnost je porabila mestna gosposka v
južnem delu mesta). To
nico potlači iaž, svobodo
sila
, civilizacijo pa vkloniti mora meču, se misleći člověk
barbarstvo
rad
1
y
isče tolažbe, poduka
m se pravica
ozrè vpretekÍ08t in pri njej in zaupanja za pribodnje čase. svetá daje odgovor na vprašanja, ki jib vznemirjeni
čiovek stavi na previdnost Božjo.
paiisču* 200 gold
rj e n j e
ki drži proti Tržaski cesti in sedanjemu poko-Odstopili so Kapucini nekaj metrov vrta za
pogojem, da jim municipi) novi zid na-
in s
In res! Zgodo vina redi. Vćeraj se je to delo po dražbi oddalo. Ali glavno
vp rasa nj
Je
Ostanej
krasne 3001etne
p r e s e ?
Tak čas je nastopil
zdaj, ko
so konference v Ca-
Korenike starih teh dreves namreč so zdaj razkrite
kake
čevlj
nad
cesto ; med
cípresami in cesto bi
rigradu pri kraji. Meč in peró mirujeta za malo časa;
na tisoče in tisoče onih ljudi, katerim ni dano gle-
piahi
dati v skrivne spletke onih, ki vladajo ljudstva pričakujejo odgovora na vprašanje : kaj pa
zdaj ?
imel biti tlak za pesce. Komisija izvedencev ima raz-soditi, ali bo mogoče, stari kinč mesta ohraniti in zdru-
tej nić
žiti ga s potrebnim razširjenjem vozne ceste, b o d e priliv sem slišal tudi, da ne bi imeli Kap
zoper to, će bi jim magistrat sezidal nov samost
Vsakdo vé in diplomati to najbolje vedó , da leta
n a
tarem pokopa!
(kj
se ima sedanj
ka
1875. je na majhni
zemljici, kateri
Je
ercegovi na
pela ohraniti in razširiti za dušne potrebe ondašnjega
imé
oa dnevni red se stavilo veliko vprašanje o prihod no s ti 80 milijonov Slovanov Evropskih. Vsakdo vé, da tù ne gré za pešcico Hercegovincev in
novega mesta, to
>
za
zdaj
proti železnici), proti
temu, da bi mu samostansko oskrbništvo prepustilo se-
danj
samostan s prostornim vrtom, koder
Bosnjakov
priti,

oni so
prednja straža temu
7
kar
ima
Ti junaki, ki se zoper Turško-Azijatsko
se
barbarstvo niso vzdignili toliko za viso idejo
mesto širilo, nune U
Jez
memm
da bi še bolj
se lahko kazalo, čč.
pa
doli preložiti, ker njihov pre
vzijaisKo -,---------------"i1""* f1^
svobodě obšírní labirint v srcu mesta odpiranje novih ulic za-
)	•	XT •	1 I •v i*1-I	i t .	._.
kakor
manov
za pravice
človečno8ti, so
o prvem navalu Oto-
vira. Najspodob
Ili ti IIU V propal', £JC* OÇI IUUI oauil	uaviv/jv UUIWIU a.vw«.va
jarma silovitoga , ker boj za svobodo nikdar nikoli ni
bil že dognan v par letib.
~e dandanes pa je neprecenljive vrednosti to
pa se tudi sami ne morejo kmalu resiti
danji
pokopa!
bi bilo goto svet kaka
i ^
da
k
prišla na se-
Ker sem že pri pokopališču
vzvišena misel o osvobodenji domovine je prešinila vsa
da svetega plamena, ki je zdaj
danj
Pi
, naj se povem
naprava
. da
od
del za novopokopal dni pretekiega tedna so bile v poslopji grofinj
ze razpisano
srca Jugoslovanov , in
kvišku švignil , tudi potoki prelite krvi ne bodo vgas-
Matiide Coronini-evke v Rabatišči prav primerne muzikalne in kemiške produkcije na korist Contavalli-evemu
tišću na Grada. Hrupni pozivi po oglih niso na-
nili.
Ta prikazen je neprecenljive vrednosti; vsaj zgo-
íme
dovina vseh časov je živa priča, da bolja prihodnost
nj ali teh produkcij bne družbe. Igrale in pel
vse
bolj
načaj za-
so
pnaije
onim
narodom, ki
se zavedajo, da so.
bilo je v stari Gre cij i, tako v Rimu
)
Tako
tako je
klasične reči. Udeležii
gimi odlični gospodje in gospé izmed aristokrati)
samo dostojne, resne, so se godbe in petja med dru-
a. Med
Amerika postala
svobodna, tako
N e m č i j a velika.
posiušavci
bi!
bno v torek večer cvet tukajšnj
Najjasnejši dokaz temu pa daje nam današnja
Grecija. Leta 1573., ko ]e Grecija z Venečani mir
sklenila, postala je sužnica Turkov. Zibelka Evropske civilizacije propala je barbarizmu; cveteče dežele spre-menile so se v puščave, vede in umetnosti prejšnjega
časa so otrpnele. 300 let je Grški narod zdihoval pod jarmom krvoločnih Turskih paš, ki so kot neusmiljeni
gospode in njej na čelu grof Chambord. Glumec, ki se
je vse o večere se svojimi kemijskimi studijami izka
zoval, bi!
Je g-
grof E
in jako mikavne
Um etaije so bile originalne
Fabriškim delavcem v St
cicah se je delo in plačilo za eno tretj
vampirji njegovo kri pili.
In vseh 300 let molčaia *?acem morji
čilo, ker delà zmanjkuj tukaj nenavadno velikega delf
v Tržiću. Teh ta l
Přetekle dni so kazali
enega v doje
250 kil
To
ie Evropa, držeća se pravila, ki so ga iznašli Ijud-
stev tirani, da vlad
dalo nekemu „Isonzovemu" šaljivcu(!?) priložnost
rjem propada sveta pravica, po kateri tudi legitimni srne z podjarmljenimi narodi gospodariti kakor z živino, ljudi moriti, mesta in vasi poži-
gati, cele dežele razdevati itd.
Večkrat so uČenjaki in odlični državniki svetovali
staviti prav
m
lji
y
se-
šalo
visoko osebo. Nejevolja po mestu
breztaktnosti
yy
dovtip
u
bila občna. Vsled tega
zadevajočo ljo te pohujšlj
neko
popravil in preklic
yy
Isonzo
svo]
y
se Turek, kot
sovražnik vsega kristjanstva, požene doino
Gorici
Dalje.)
febr
zadnjih
(„Noviski" dopisnik pro
li stí b
in 5.)
yy
Novic
iz Evrope. Al brez vspeha! Glas blagega princa E v- 8em povedal, kakošnih pravil sem se gena ostal je glas vpijočega v puščavi „svetih pravic svojih dopisih od leta 1870. do j
tudi je Božja Veliko reči sem namreč zamolčal,
ploh držal v
vladarjev", češ, da oni smejo
člověka, če
da
přetekle
m miru
leta
kalil
nodoba, vpotrebovati, kakor se jim zljubi.
Govoril sem rajši o mestnih zadevah, o laskih domaćih
' f " V» ~ ~ ^ . ~ V., U----------j----J " - * *	^	»"J"	-------7	-------
Nemenljiva zasluga gre Ruskému caru Petru Vé- časnikib, o sklepih našega mestnega starešinstva
likemu in carici Katarini II. o tem, da sta prva čal o lokalnih dogodkih in
prodrla z blagimi misli človečnosti in pa konec storila voril o vremenu (!)
košnih malenkostih
samo
da
se nisem
pušcal
poro
; go
v no
onim
stoletij.
idejam
y
ki so na sramoto celi Evrooi vladale već
tranj
Po inicijativi carice Katarine so 1. 1774. hrabri odkar
homatije naših politiških ali nepoiifciških drustev zavoljo miru, katerega sem se nadejal tem bolj
y
e
yy
Soča
a
Majnoti prikoračili s svojih hribov in pričeli sveti na-
postala škrinja miru m sprave
Ali
me miru v
rodni boj, ki je pretrgama trajal nad 50 let
tej skri
biio
m
>
kakor bode razvidno
y
kajti
se
svečana leta 1833. je Oton Bavarski kot kralj
Grški prijadral v N au plij o.
(Konec prihodnjič.)
iz naslednjih vrst
Opisal sem v št. 4. in 5. „Novic
samega
kako
be, spodobi se zdaj, da pojasnim, „Sočaa z „Noviškim" dopisnikom delà. Popřed pa naj
se povem novanja,
y
da
se jez gotovo ne spuščal v ta pojas
ko bi stale reči, kakor prej
Ali
v
J
v e j s i
dobi
se je naša domača „P r e 3 3 I ei t u n g
a
a
grame in vesti iz Trsta, je „Cittadino" nepotreben. Pao
ima „Soča
ali
pa
spremenila. Vsled spravne pogodbe bi morala imeli tudi izmed nekdanjih voditeljev ,,Gorice" gesteo
nam kořistil Hermetovcev organ
rr ! ^ / 4 «	va	m ^v á — .	I ^ _ ^	\
kot vladi nasprotni
1
nuovo
np
i er-
st.
Splob
se barve
V» UJ » Mit» «	V.	A	^	V vm	. ». , v u *	.j . „ v v . w	« ^	-	------- l....... ..........f - - - -	• ~ ~ —"
svoje nadzornike, ki imajo pravico in dolžnost primerno naj kaže čitalnićna miza". — Pozneje — tišti večer upiivati na list. Za kakega uredniškega commis voya- ko smo se bili branja naveličali , pogovarjali
smo
se
1
ali predale izpolnujočega pisca ali popravljavca prijazno 0 časnikib. Bilo nas je 5
geur-ja
bi se jez gotovo ne změnil, pač pa imam in moram imeti
udov
mize , meu njimi gosp. preaseaniK citalnice , g. ta
dr. J. Tonkli, jez in drugi. Govorilo se je tudi o
med
njimi gosp. predsednik čitalnic
krog bralne
za
0dg 0
v o r n e vse tište
1
ki
so
s i o g 0
naloga je zdaj
111 nje pro-
program
tajnik
y
fr. Presse"-i
17
u I MHPP WÊÊÊ pB|iN.
ćeš, da prinaša največ tvarine, da smo ja
gram naredili in katerih
izvrševati. Saj tega vendar ne bodo gospodje trdili, med všemi glavnimi liberálními listi najbolj vajeni (ker
da je bila sloga narejena
a d h 0 c
1
to je
1
za vo
je v naši čitalnici ves čas, odkar izhaja; opuščena je
litve, in da je postala po volitvah gegenstandslos.
se
Zdaj
naj smem tedaj opisati samo najnovejše ple-
1 dopisnika; kar je
meoite napade „Sočine" na ,,Nov.
bilo
prej
, bodi pozabíjeno. Ko sem bil jez (novembra meseca) oznanil in razložil izid vseh naših deželnih vo-
I ^HHMHHHHHHH I	Hl H H
bila nosti).
Pr.
trebno zlo" menda. kakor
meseca julija pr. 1. zavoljo nje Turkoliub
a
Nobeden omenjenih gospodov ni zoper
11
N.
ugovarjal, pač pa jo vsak imei za nekako
11
Fas est ab hoste doceri"
n
vstîu UćtdlLi ue&eiuiu vu- ^^tuui v»eu uaaixjiii ujiaci.
kakor da bi bil jez kriv slednje dni je odbor med drugimi časniki naročil tudi
tako tudi vseh nazočih misel.
po-
to je bila
Na-
planila je ,,S.
na-me
njene blamaže. Troje psovk h kratu mi je v obraz za- „N. fr. Pr." in v knjigi za pritožbe je en sam glas brusila. Jez sem vse pohlevno v žep vtaknil in se ž proti njej. (Podpisa ne morem brati). • To je tedaj
šalil.
nj 1 m 1 moje vesti, h katerim
nekem dopisu ,,iz Gorice" je vtaknila
faktum
1
iz katerega je „Soča" skovala strupeno orožje
Gorici obče znano) imé med svoje domaće proti meni
je pristojalo, kakor mački sedlo.
Sto-
namreč ,,Vaterland"
v veču slavo miru in sprave. Prinesel je
rila je to brez vsacega vzroka
1
brez
vsake prilike
1
71
poslano", katero se oštro
januarija t. 1. (ako se ne motim)
samo, ker me je hotela pri tukajšnjih merodajnih Lahih kompromitirati. Nek karakterističen naslov namreč ga je bila pred rneseci ona
huduje
na
in gotovo po pravici
ki
feuilietonu „Neue fr.
Soca
uaoiu v juc\ 1x11 v A4 ---------—^	vv
sama dala dozdev- med nas pozna!
nekim protikršanskim Božičnim spisom v
Pr." -e. Tega spisa ni nobeden iz-
Pr.
— 22. decembra, ko smo se o memli. „Vaterlandov" sestavek je bil voda
N.
na
nemu voditelju našega municipija, položila je decembra meseca na jezik meni, kakor da bi bil jez kedaj tako ,,Sočiu" mlin—voda da, pa tako močna in deroča, da
imenoval dotičnega veljaka. Včasih spet zna	j- j- —----r-
celó velikodušna biti in me ne imenuje razločno v kaki letos spoznala
Soča
a
je ves mlin podrla. Kako to namreč
da
^ «.V	da je
N. fr. Pr." protiverska?
zlobno izmišljeni obrekljivi vesti, ali g. vrednik sam je
ni bila taka
številke?
k4t*> Urt Je 7)i
odkar izhaja
7
njej?
potem tako postrežen in vljuden, da ljudem dotično notico U8tmeno tolmači. Najbolj mikavna pa je naslednja denuncijacija, katera bi bila jako prekanjena, ko ne bi stalo v sv. Pismu zapisano, da — mentita est iniquitas si bi (zloba je sama sebi zanjko spletla). Stvar njene
In
Zakaj
S.
se
Ali
od
ni
Soča'
<
do današnje 4467»
že prej protestovala proti
Je
vérskih ozirov? Je bila
J	jjUUUft OKj	jJi UtCObU V flic» ^/ItlV^
bil mar si. odbor „N. fr. Pr." opustil iz
boljša
li
li „Soča"
skoz
1
kot Dunajska Turkinja?
Ni
5 let kaj prežvekovala
prav njene vérske principe, posnemala
je ta-le : Brz po občnem čitalničnem zboru je novi od- njene verske tendencije, njen liberalizem?
bor položil na bralno mizo polo z vabilom , da naj bi Veseli me, da se je „Soča" spreobrnila vsaj v tem, da
društveniki naznanjali svoje želje zastran casnikov, ,>N. fr. Pr."-o izključuje — ne zavoljo Turkoljubnosti,
zavoljo njene protiverske tendencije;
ki bi se imeli za novo leto naročiti. Dne 22. decembra
po ne-
preteklega leta zvečer sem našel jez že 5 kem različnih, po nekem vjemajocih se
ampak
žal pa mi je po drugi strani
>
da
je samo v „
Neue fr.
menjenj
Presse"-i to tendencijo zapazila. Vsi liberalni Dunajski na poli zapisanih* in 7 imen "podpisanih. Največa'na"- listi so v tem enaki ; drugi druzega premaguje. Jez bi vskrižnost je bila zastran vélikih Dunajskih dnevnikov. bil prav zadovoljen, ko bi se „Soča" vprla zoper vse
ozirom na prejšnje pred loge in tudi z ozirom židovske liste in samo katoliških zahtevala. Potlej spi -
__	r _ . 1_.ir	• ••	-	ěem brž	«----——-----1.
na vse
1
kar se je bilo že j unija ali julija me-
prvi
spravedljivi" sestavek za
Sočo
seca pr
(gled

na narocene ali nenaročene časnike) Sicer pa (če smem tako malo ponižen biti) menim,
nasvetovalo, zapisal sem jez v naglici svoj nasvèt
sem zraven
da
tajnika čitaln. tudi jez kolikor toliko
s temi-le besedami: „Volksfreund" *) naj se opustí. Ker pripomogel, da so se v prvo letos tri novi v katoliškem
mmamo
nob
enega katoliško-političnega lista razen „Va-
duhu pisani listi narocili, namreč: „Grazer Volksblatť', Alte und Neue Welt" in ..NarrenschiíF". — Zdaj pa
terlanda", naj se „Grazer Volksblatt" naroči; ,,Narren- ,,--------—	—. ^ ----j r-
schiff'1 tudi, saj že tako malo stane. Kar se Dunajskih dovolite mi, čč. čitatelji, vprašanje: Kaj se Vam zdi o
. i • * • i v 'i	• m.t	.	.	4. ~ u : u _____i : u •	____:u:u ~	^,, ^ í. 1 ^ U ^ a
vélikih casnikov tiče ,.Presse
i
((
naj
li
Tagblatt" ostane; stara
pa je preveč borna in preočitno ministerialna.
takih napadih in njih nagibih v dobi ,,3vetlobe
omike", v dobi ,,svobodě" in „napredka"? Jez nimam
li
Znabiti bi bil kak „Fremdenblatt" (stari ali novi) pri- za danes reci druzega, ko to, da vsi našteti napadi pn-
~	„sloge".
meren
ali
pa
I«. ^»v^^vuo.^v	* */ r	-----------------O '----'
Deutsche Zeitung" sploh kak Welt- hajajo izpod plajšča —- „Slogine
in
Sočine"
blat t. Načelo nam bodi v vseh rečéh: Audiatur et altera para. Saj nimamo tako oslabljenih nervov, da ne
Dolini
; Kon. prih.
svec.
Te dni potikal se je po naši
MlVVl Ml	U» ^ V« j M M ULI «IAJV VM l»\7	S/ 1J WJUI ii &JV4 f V T J V»	•-» v#	»	— -	' -----------------^	X	J	|
bi mogli prenašati svojim načelom nasprotnih glasov. fari človek, čegar pravo ime je Janez Cadež, domá
Neue freie Presse" — ne gledé na nje iz Tržiča na Gorenjskem , ki se je iz jako nesramnih
Meni
tudi
JLfJL O U i Ul tuui jjllUUU XL V/lu JL 1 CoOv - JL1 glCUU Ua iJJ	viv* wmj^^w«-» y — " v ---J--- -----------
Turkoljubno8t — dobro služila v razvedovanje o razno- namenov izdal za mojega očeta. Primoran sem zato
7
terih politiških etc. vprašanjih; saj
hočem.
uuucui. — „Narodni list" naj se opusti. — und Neue Welt" sem jez tudi. Tudi kak kat o liš ko- govo je grda laž. Vsem pa, ki so se spodtikaii „nad
ali cerkvenoznans tven časnik bi v slov. čitalnici tem mojim očetom", rečem z lahkim srcem, da pravému
verjamem
Za
i
kar
Alte
očitno razglasiti, da oni klatež ni v nikakoršni zvezi z mano j, tedaj je naj manj moj oče. Vse opravljanje nje-
pristojal.
Ker
nam
u
Adri
a
u
pnnasa najnovejše
tele-
r i
Pod novim uredništvom in odkar ni
več
Rauscherjev
ICLU JLUUJiLU UV/ClUUi , i UVVlli f	utwwuf, ««	« , v,^.«
mi očetu — hvala Bogu — ni treba slepariti ljudi. Toda varujem svoje in svojega očeta poštenje.
Val.-Aljančič, Dolinski kaplan.
liko
organ, je zgubil „Volksfreund" skor vso veljavo. Dopisi iz naših krajev na pr. so vsi v uredništvu skovani.	Pis.
Dobrepoije 28. pros. (Javna zahvala.) SI. c. k. kmetijska družba je obdarovala Dobrepoljsko šolo za gar-
lituro prelepega, izvratno izdelanega vrtnarskega ;a kar jej podpiaani
i
nik
najsrcnej
Matná
hvalo
ka
goap
župnik Je ri Č je po pozdravu družbenikov
Hudo vernik, učitelj
objavil račun od leta 1876., iz katerega je
bilo
raz-
vidno
Izpod Nanosa 4. sveč. (Beseda za male občine.)
Ko
da je društvo koaec leta 1875. imelo 715 gold.
23 kr. primanjkave pod predsedstvom bar. Rotachlitza.
e je v deželnem zboru lani debatiralo zarad zakona o Ker pa je tudi društvo njemu nekaj na dolgu, je zbor
ed i nj e nj
bčin v velike, navedet je neki go- ukrenii, naj ae ta stvar pobota.
pod i nanje
malih
k Amerikanca, ki pravi,
da
XJLIO-II awuuw y ^ * f - ~ * • j	^
laboati kake poatave ni nič bolj
za pravo
po
Dr. A h ač i č po-roča, da bivši ćebelar Portman v Metliki onih 100
7
»kor to
7
gold.,
ki jih je po prošnji naravnost presvitlemu cesarju
se
pel je. Ce oni goapod ta prav pametni Ame- predloženi dobil od ministerstva kmetijstva, ni tako po-
ikanski izrek po veliki njegovi vrednosti ceni, moral rabil, »i bil nemudoma staviti predlog: naj se že obatojeće beniki relike občine povprašajo: kako so zadovolj
kakor je obetal.
Dalje se je ukrenilo, da druž-
né
tem. da
dobivajo v prihodnje panjev za polovico
7
cene

0 ie
Lazale
;e tam
like in kake koristi da
? Ve
ampak da jih piacajo po polni vrednosti.
Zbor
jih, ako je za čas tne ude imenovai: nadškofa Mi haj lovi ča
č e v o s t in
>bči
vse, izrekle bi se bile proti onemu zakonu ter do- v Zagrebu, barona Arthura Hohenb ručka, minister-
bost njegovo. Ako se to kaže skega svétnika na Dunaji, barona Kar. Wurzbacha,
predsednika družbe kmetijske v Ljubljani, viteza G u t-
, in goap. Karola Gale ta v Bi-

se je v prvem začetku združenj
v velike proatovolj
učinilo
7
&aj
bi še
malih bilo
to
se oni zakon s silo poatave vpeijal"? Z*ato mi- stri; — družbi kmetijski Kranjski pa pošlje čebe-da se to ne bode nikdar zgodilo. Mi v nasi Hre- lars&o društvo zahvaino pismo za 200 gold., ki mu jih
Zato
7
manathala v Dvoru
stri
m
družbi kmetijski Kranjski pa pošlje čebe-
^ -	4	i	®	z*-"^	^ %	Mm	A A A
i i 1 LU < U« OU»	uw	v	— ~ —Q------ ---- - ---------------- ----" - " ~	w — » — - ^ • ^ ^ W	«VV	y tví uli n
lovski občini nismo s tem, da smo se zedinili, nikakor je ona lani iz svoje subvencije odstopiti blagovolila.
....... /->*	w i •	\	v •	»	i	______'	1\	»I	M	v,*	1	.	i •	•
adovolj
bili
Stroski so vedno

)oznali nismo, a koristi nikakor
uda
da je čedalj
veća in občna
katerih poprej še Družbenikov šteje društvo zdaj 256. — Pri tem zboru
Ni toraj je bilo nekoliko novega čebelarskega orodja razpo3tav-
mmamo
rebnih stroškov v veliki občiui
ila se az d r n pa c bod
prošnja z
biiimi podp
volja zaradi nep e pred leti napra-
zopet
ljenega.
(Iz seje
7
da bi se
odbora
svečana.) Na znanje
se je vzel dopis deželne vlade, da je ministerstvo za
al obležala je zarad neke malomarnosti nauk in bogočastje z odpisom od 4. januarija t.
d sve to van j
kih viših gospod
7
ki so trdili
7
7
to brezvspešno
7
ter
pala v obćinaki pi
št.
17.084 gledé na sklep Kranjakega deželne^a zbora leta
1876. dovolilo
7
d te^a se niso občinarji opiašiii
Pri
da se učitelji ljudskih sol, kateri
katera bila
23. dne u. m
eji , Petici* uiu» jc	,
;laano, krepko delati na to, da se zopet
klenilo se
očinski že zdaj 15 let učiteljsko službo zadovolilno opravljajo,
smejo brez spričala spoaobaoati za učiteijatvo definitivno v učiteljske službe poataviti, ako so si po prejš
del
eno-. ve-
ika
bči
je
hoče
v prejsnj
ma
• •
Letos poslanec Vesteneck, njih določbab za uciteljakega pomoćnika ali podučitelja
c resnico govoriti,	—------, ------------—
da vse velike občine so zadovoljne s svojim ze- razpiše oddaja
ne bode mogel trditi, kak
potrebno
am
i
pridobili.
Sklenilo se je
>
da
se
iinjenjem
svesti pa sem si,
da nas bodo še drug
Zaatran tega,
nemakega gledališča za ieto 1877/8.
da
eelike občine v tej zadevi poanemale
se deželna postava od 3. januarija
Ljubljane
odbor
seje družbe kmetijske)
7
1869. o osnovi velikih (glavnih) o bčin ne izvrši si-
, dokler se sedanja politična uprava ne prenaredi,
loma
je bila pod predsedstvom barona Wurzbacha 4. dne je deželni odbor sklenil, prihodnjemu deželnemu zboru
m., poročamo sledeče: Nekaterim občinam,
ki ao vod
ujake dodelale, se izplača druga polovica podpore; aekaterim se podaljša obrok za izdelovanje, še drugi
se
poročati in primerne predloge staviti.
namrec
bodo
gled
predno
plača podp
Prošnj
uekaterih šol za podeiitev sadnega drevj niso mogle vslišati, ker družba
m
itd
več denarj
se za
(Valvazorjeve knjige 3. zvezek) se je ravnokar
glavno Hr-K a n i ž a Vseh
razpoalal. Ou šteje 8 kra3nih slik
vaško mesto Zagreb,
Vihi
Virovitica, Petrinia in Sisek.
Siget,
dob v prvih treh zvezkih
ie, Se r invar
»
7
po-
to;
P
dobi
toraj zdaj 35. Priznaval
v Nemški Loki; prošnja bode gotovo vsakdo, da so alike kraane in da si v tem
P o s t o j n s k
Odp
šol
e se napoti na
c. kr
torat
c.
deželnrga predsedstva
gozdni inspeti- obziru soizdajatelj goap. Vinko Novak, ki slike risa
>
v
ub
pridobiva poaebne zasluge.

Tretji zvezek prinasa za-
jskem odboru družbe kmetijske bode vprihodnje četek XII. Valvazorjeve knjige, katera obširoo in ži-
c. kr. deželno vlado
dung
Je k«
bil
na
7
da
zastopal nanje vzet
vladni svetnik
Prošnj
Fl
bčme
se
JeJ
krat poslal popotn
teli
prof. Fr. Povše, ugodno reši viogo družbe kmetijske
vahno poroča o velikih, stoletja trajajočih bojih Jugo-8lovanov zoper krvoločne Turke na Hrvaški zemlji, katero so s svojo najboljšo krvjo napojovali tudi Kranjci
ae bode zadoatilo, ako si. miniateratvo in sicer v prvi vrsti med vojskovodji. Zgodovina Hr-
Deželni vladi vatske in Kranjske je, v tako ozki zvezi , Val vaz or
se
podél
etuje , pravica
naj
se občini Kočevski Rek
« sejmov. — lyypiO il. ti Ul\ Uift U «J 1 ^ * uouv/Q« ^řVLuuun J Vit» OÍ.UV u* » O' VOVI , wyuu da rad pride na razgovor zarad gozdnih in pašnih ho- vsi naši bratje na jugu in še posebno Hrvatje prav radi
Dopis
Luk
(T
O
za zgodovino soaednjih deželá,
m
prevaznega pomena
zlaati Hrvatake, pa tako da smo si v svesti, da bodo tudi
se
na znanj
matij na Gorenakem občine Skrad na Hrvaák
dobrih plemenskih bikov se bode vstregl
vzei.
Prošnj
segli
po tej krouiki , ki si jo zdaj vsakdo prav lahko
namreč Valvazor-
Poaveto- jeva kronika, kakor amo že porocali, v Blaznikovi
za pripomoć o nákupu omisli za jako majbno ceno.
Izhaja
?anje o nacrtu poata
za
b
sačelo tako Wurzbacbs
7 7
da
posebni odsek, obstoj
mlj
ae
bode
5iča in dr. Bleiwei
gosp. Solmajerja, dr. Pokluk
gosp
ba
tiakarm v Ljubljani po dvakrat na meaec
7
m sicer
dr
Ab
zvezek po 50 kraje.
.1 j<», U I . í\ U ČV *	— Mnogoletni renomé, cvi 6«	^»vc^*^««
črt, kako ae veanoat Vodniku v spomin, potrdil se je sijajno tudi
ki
ga ima čitalnična slo-
v.v,« v...	najprej uoi
bode postopalo o tem važnem delu
L	\7	Ř	•
UJ
erne v Novem meatu in
Goap
Fl
S k
Ljublj
goap
7
pavi
in gosp. J so bili za ude
7
letos. Zbralo se je toliko častiteljev in častiteljic njegovih, da je bila dvorana premajhna. Prvi del zabave, to je, deklamatorično-glasbeni, odlikoval se je po dekla-poaestnik v Višnjah pri maciji goap. prof. Wiesthalerja, po pesmah gospice Ma-
prof. Vil. Župane
gosp. France Bab nik, poaeatnik v
7
sprej
(Čebelarsko društvo) je 23. dne u. m
ime
občni zbor, katereg
svoj
rije Orelove, po čveteroapevu goapic M. Orelove in P. Namretove in gospodov V. Valente in A. Stocklna ,
in
se
vdeležilo 14 udov. Predsed- pa po dveh zborih naših gospodov pevcev
7
drugi del
Pa
ples, je bil tako krásen, da se sme imenovati prvák
30. dne u. m
je 34 poslancev državop
vseh letošnjih tukajsnjih balov. Gostilničar Tanko tudi stranke (med njimi tudi par liberalcev) stavilo
je zaslužil pravično pohvalo. — Konec pustu bo pustni ministra pravosodja interpelaci]
itorek naredila že od davno slavnoznana maškerada Sokolova
jska preisk

ali
je pričela
zarad kazni vrednih dejanj

jih popisuje knjiga: „Das Ministerium Lasser
7
znani entomolog
Gosp. Ferdinand Schmidt, tukajšnji slavno- Auersperg" (ministerstvo Lasserj
, genann
imenovano Auer
1
)
Je
k
blizo 16.000 različnih v 374 zvezkih in 282 (drobnogled) posebno izvrsten
~	'	j j- ------- ------~r — o \------^«wowj^.u , luicuuvaiiu Auor
Ljubljanski realki daroval zbirko spergovo")? in če se je preiskava opustila, kakošm
t
naravoslovskih knjig vzroke ima vlada, da tega ne stori?
pičih in pa en mikroskop
lnterpelacij
Gosp. Leopold Klinar, poslednjič vrednik ško
fijskega lista Ljubljanskega, je včeraj umri pri duhov- narnega
razklada bistvene skandale, o katerih navedena brošu rica, natisnena v Lipskem, govori, da so se od dobe
na Českem godili ob času de
glasovitega „ehabrusa
9
v Novištifti poleg Sodražice, še le v
deljna noter
do
»
nem bratu svojem
38. letu svojem. Bistrega uma, izvrsten pevec
y
pri
ocrni ministerstva, in navaja
kraha" (poloma) pred kazenske postave, pod
jazne obnaše bi po pravém in modrem vodu storii bil brošura trdi, ter sklepa s sledečimi besedami
katere spadajo popisana dejanja, ako so resničoa, kakoi
Taki
lahko mnogo cerkvi in domovini na korist. Zapleten v dogodki vznemirjajo ljudstvo
glasovito dogodbo škofijsko je lani imenovan bil tudi v domaćih in
jaju ijuusivo, rušijo kredit Avstrije v jih deželah in škodujejo veljavi vládni.
„Novicah ,
katere pa sedaj po sporočilu
y
da
Je
ker
podkop
pred smrtjo prosil, naj med prej med seboj dobnmi njegovo pravosodj gospodi stori se po pravilu
temelj
dpustite, in
vam bo od
pusceno
v blag spomin
s prizadetimi gospodi rekó : Friporoéen bod
državi, namreč zaupanje v
To interpelacijo so podpisali
poslanci: Wortz, Bàrnfeind, Barbo, Brader. Brandis,
Fandrlik, Ganzwohl, Graf, Greuter
l
y
Gudenus, Harant,
(Koliko beraskih zakonov) bo zopet letošnji pust
\	—.	-m	1	ê	11	^	•
Herman, Hohenwart, Karlon, Kusy, Lienbacher, Meznik Mildschuh ""	---- -
rodil, kaže to, da deželni odbor mora
y
Nabergoj, Pfeifer
y
Pflůgl
y
Pražak, Schrems
y
post
vezan, dajati mnogo ženitvanskih ogl
po nesrecni
se jih po pravici branijo beraške ženine in neveste
dati
P
ki
kateri poznaj o
Srom, Sternbach. Valussi, Vitezič. Vošnjak, Walterskir
3 3
,	/	/ -------7 •	1 » Cli l
chen, Weis-Starkenfels, Weber, Zeilberger, Čock
Minister pravde dr. Glaser je odgovoril na to interpelacijo, da po mnenji vlade se ne sklada s položajem ministra pravde, da se postavi na mesto državnega
pravdnika, še manj pa je nalog njegov, da iztražuj objave časnikov,
( V jetnisnici na gradu)
y
katera mestnim
oko
delcem in obrtnikom veliko zaslužka jemlje, so začeli, kakor slišimo, tudi konje podkovati! Radovedni smo izvedeti, kateri „kovaški moj ster" na gradu ima postavno
J X	J	O	J ^	J v4l
zato predloženo interpelacij
hoče
iz
P
zato?
(Slovensko gledisce.) Sinoči se je igrala resna sprejet ministrov odgo
ročiti c. kr. državnemu pravdništvu Dunajskému v po stavno uradovanje. S pravo-klici interpelantov
Je
bil
igra
deij-
Tako utegnemo skoro do
živeti škandalozno tožbo, še bolj velikánsko memo Of«
Deborah" jako dobro, a v zeló prazni hiši, v ne-	_	____
pa ima priti na oder že znana po gosp. Aiesovcu fenheimove , ker omenjena brošura navaja hipotekarno
dobro poslovenj
burka „ Ce vij
baron
godbo
kreditno in predujmovno banko in prvo Avstriisko hra
• 1 •	TX	• f»	m	«	«	.	.	t/
i
in petjem, v kateri se posebno gosp. Kajzelj odlikuje, nilnico na Dunaji v zvezi z zloglasnim ehabrusom
Da
Zadnj
list
gl
policije zarad dopisa iz Istre, fj ondi Slavenom godi. Gledé na nenadoo to konfiskacij
zopet roka državne bodo vsake vrste osobe vsled te interpelacije, ki, kako*
ki popisuje, kako se „Agramer Presse" pravi : ,,Klauen und Zahnè hat"
;
ki je izmed 5 listov ietošnjega leta zadeia kar
ff
oder tožbe, to se
y
y
pise
se nam iz
Hi
y
da
vzročilo občno začudenj
y
kako da se more kaj tacega pripetiti
yy
Novicam
y
ki
na javni noben ustavoversk časnik o b j a v i 1 cele interpelacij
že po tem misliti more
prišle
y
y
razen , Deutsche Zeit
u
y
ds ni
tako prevdarno in mirno razkladajo težave slovenskeg
Novice iz Turskega in o Turskih zadevah
Velik
ljudstva
(p
na nabiranje dobrovoljnih prineskov za
vezir Mithad-pasa je odstavljen, na njegovo mesto je pri
sel Edheni-nasa
to je novica, ki je svet pretresla
Bošnjake, ki so pribezali v vojasko granico) poslal iz Zagreba gosp. Ilija Gut
y
nam
Je
Miíhad-pašo vred je padlo tudi ministerstvo in nasto
v imenu
odbo
pilo drugo
taroturške barvě. Gotovo je
y
da
F
rovem, ki milo toži, da ubogi siromaki nimajo ni hrane
y
ni
obleke, ni stáno vanj
y
na kratko
rečeno, nimajo
nic.
a ta ne
Avstrijska vlada dovoljuje jim sicer pripomoći, zadostuje, začu vati mučenike pogina. Zato obraća se odbor do znanega čiovekoljubja Slovence v, naj kolikor moč prihitijo na pomoč nesrečnikom; vsak tudi majhen dárek z zahvalo sprejemajo vredništva „Obzora", „Nar.
Novin" in „Agram. Žeit." v Zagrebu. Naj bi ta iznova našel pot v srca vsega slovenskega naroda
Mithad pádel zavoljo svoje „ústave", ki je Turkom preveč kršćanska. Njegov naslednik, Edhem-paša je Turek stare korenine, bil je nekdaj Turski poslanec v Berolinu, pa nikakor priljubljen. Izvolitev njegova bo mrzla ploha za Evropo, ki bo zdaj menda vendai
poznala, da s Turkom se z lep
ne
dá
nic
praviti
Res poročaj strij pravit
v
ze
v zvezi z
mír in
red
telegrami z Dunaja, da bo zdaj A v-Rusijo marširala v Turške dežele na-
Pogojevanje s Srbijo zarad miru
se je, kakor poročajo telegrami z Beligrada
bil
Novičar iz domaćih in tujih
dežel.
^ I. WIUl ^	y M. €Aè JLÀ KJ L L V/«
gla tirjatve Turške o razru-razpustu vojske itd. Mithad-pašc
Iz Dunaja.
Dve dogodbi imamo danes
našim
bralcem naznaniti, ki v svojih posledkih utegnete biti neizmerne važnosti za notranjo in vnanjo politiko
Avstrije. Prva dogodba je ta, ki se je 30. dne u. m.
druga, ki
ker je Srbija odločno
šenji svojih trdnjav,
so prekucnili stari Turki kateri jim je edina državna ustava krmilu, bo pač nehalo pogojevanje in govoril bo meč
ki
se
držé trdno k
Zdaj
ko so ti na
ttiuix!« ,	r	---- roj —)	o ' ~ - • »
Kake nasledke pa bo ta prekuc v Carigradu imel, tega danes Evropa še ne vé.
pripetila v zbornici poslancev tukaj,	o ,
jo je telegram 5. dne t. m. prinesel iz Carigrada in
bralci naši beró zdolej.
Odgovorni vrednik:
Alojzi Majer.
Tisk
in
založba : Jožef Blaznikovib dedicev v Ljubljani.