Leto 3 SEPTEMBER - OKTOBER KIMOVEC - VINOTOK Štev. 9 - 10 MESEČNIK Za SLOVENSKO MLADINO Za uredništvo: Franci Medved Marijan Kosem Vsebina: Za uprave.: Anica Krulc .Albin Medved Rožni, venec - pesem ljubezni (Rev. Štefan Savinšek) 0 -caterinco jeziku: Slovenska šola'-(Vrhovčan).. Dragi Zvonarji (Jože Goršič). Življenje in smrt knige (Franc o. Finžgar).... Nekaj slik: Slovenska šola v Torontu, Cannda ............. Slika iz Kansasa.. Otioci na Liginem izletu na Pinevillu . Glas mladine: Ligin izlet (Minka Krulc) ... V Deerwood (Ivana Krulc) . Tekme (Mila Vidmar) .. Misijoni: Misijonska nedelja . slovenski mišijonarji ... Urednikova pošta... Odgovori na uganke iz prejšnje št. .. Frigode nagajivega Bobija . .121 .123 .124 .124 128 129 129 130 130 131 132 133 134 135 135 **************** Naslov: Naročnina.: MINNESOTSKI ZVON Celoletna $1.50 Bcx 563 Polletna $1.00 Biaabik. t ..inn. Pred nekaj stoletji, ko je bil Rožni venec dan človeštvu - je bila pesem ljubezni rojena.' V poznejših letih je ta pesem objela celi svet: z ledom pokrite severne dečele in od sonca ožgane pra¬ gozdove, oddaljene predele Azije, mala in velika naselja, borno ko¬ libo in bogato palačo. Melodija te pesmi je vedno enaka, S»tudi se tempe uglaja ra¬ zlično: po čustvih, navadah, okusu in razpoloženju. Rožni venec ostane edinstven, lep in vesolen, čeprav so menja jezik ali način v katerem se ta pesem poje. Vedno je ubrana, pa naj se dviga kot solo le iz enega srca, ko v ponižni molitvi zatopljena duša prebira zrna v samoti cerkve, doma ali- pri delu; včasih se dviga kot mošočen zbor proti nebesom, ko ro¬ žni-venec moli družina, društvo ali zbrana množica v cerkvi. Mno¬ gokrat prihaja kot pesem pomladi iz maldih in nedolžnih src, pa tu¬ di kot trepetajoča prošnja spokornika ali pa neke čiste duše, ki se skriva pod nagubanim čelom ali tresočimi rokami. Prihaja raz ustnic le kot ponavljanje vsakdanjih besed, pa zo¬ pet iz drugih, kot sveža rosa pomladnega jutra, ki oznanja svežo, čisto- in toplo zaupanje v vero. Maj bo kar hoče, naj bo ta ppsem ljubezni peta na kakeršenkoli način r Nebeška Kraljica bo znala prebrati kleno od suhega zrna. Njeno uho je navajeno na različno izvajanje Njene pesmi in-Ona razu- - i~; - ne srcu iz katerega je ta pesn izzvenela, Glavno je da pojemo to pesem - molimo rožni venec, karija bo spregledalo nadostaktke naše molitve. Olepšala jo bo e svojo materinsko ljubeznijo prodno jo ponese pred prestol svojega dospoda in Učenika* Ta pesom ljubezni ima tri različne tone. V veselem delu vstaja kot sončna svetloba, da ogreje in razsvetlji temo mrzlega človeškega srca in ga navdahne z vero in ljubeznijo. Čast bodi Očetu in činu in Svetemu Duhu .... Žalcsto skrivnosti prinašajo spremembo. Muzika je žalostna; kakor flavta v žalnem sprevodu nas opominja na vse trpljenje našega Gospoda. Zavoljo naših grehov mu teče kri v curkih. Bič, trnje, križ nas kliče h kesanju .in pokori. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu .... Častitljivi del. Kot mogočna glasba, veselo klicanje "Aleluja", obhod Kral ja, kronanje Kraljice.Duša se napolnjuje z zaupanjem. Čast bodi Očetu in Sinu in Svetemu Duhu .... Hi mar kaj si; sopran, alt, tenor, bas; pej cam ali v zboru; vsako srce, ki ljubi Marijo mere peti Njeno pesem ljubezni - rožni venes. Ta pesem, neprekosljivi Marijin slovospev, ki tako očitno ndcva vso bridkost in veselje Troedinega Boga, Marije in celega ■■ v. voštvc, bi se morala razlegati do nebeških obokov ali na nrivreti še-.cča molitev duše v samoti. Če jo le spoštljivo pojemo, ne- od kod in kako prihaja, Marija jo bo vesela, kajti pesom - ;no • •: tov, ki je žc po sebi lopa, daje čast in slavo le takrat, ko p:-.laja iz globočine našega srca. Le tam je izvir lepe glasbe. KRALJICA SV2TEG-.* ROŽNE Ga VEHCa - PROSI ZA NaS ! . el " \ 3 Slovenska Kaldina, naš up in naša bodočnosti Veseli me, da se trudiš za'naseli slovesnki jezik, za našo lepo matrinščino. In to ne doma, kjer ti je tekla zibelka, temveč v tujini, ki skuša, ne sicer s silo* marveč z mogočnim vplivom omajati tvojo veliko ljubezen de. materinega jezika« Spominjam se še, s kakšnim vesoljem so nas sprejeli staronasel- jenei, Kako so se razveselili naše čiste, lop« slovenske govorice. ,f Tudi mi smo enkrat tako govorili, toda to je še dolgo, dolgo tega. A obdržali in ohranili smo : kar smo mogli, Vam bo lasje, vi imate toliko izobražencev." Tako in podobno so govorili. Vsa čast jim! Po petdesetih, štiridesetih letih, pri trdem lelu v borbi za vsakdanji kruh, so si ohranili slovenski jezik. Poglejmo njihove cerkve, njihove domove in ustanove, Ali bomo mi tudi tako močni? Kako hitro so se eni že poameri- kanilit Že tako pridno "šurajo". "klinajo", "kenajo 11 , in "fiksajo", da bi si človek mislil, da imaš ep:.uviti s tukaj rojenimi, pa so to novi* ki so komaj povohali ameriško zeuljo. Po desetih letih bo pa že rekeli K I don’t understand your i.anguage. 11 2ato klic po slovenski šoli- Šo-a nam bo ohranila jezik, bo podaljšala naši emigraciji življenje, da ne bomo utonili v angleškem morju.„ Šola bo tudi utrdilaj v nas ljubezen do domovine in nas tudi ohranila v veri naših očetov. Slovenci, zdramimo se in podpirajmo to začetno akcijo, da se bo lahko nadaljevali in rodila dobre sadove. Gb ogšju mladine pa se bo ogrela tudi starina. Dobri Slovenci bodo- tudi dobri Amerlkanci, saj je slovensko ime že zdaj čislano v Ameriki, l^M- - Urbana, 4. oktobra 1953 Dragi ZvonarjiJ Vaš glas se sliši tudi semkaj na illinoisko državno univerzo. Jaz se iz srca veselim Vaših mladih glasov. Bog Vas živil Vesel sem Vas, ker vem, da Vas nikdar ne bo sram predstaviti se; Slovenec s em» Na tukajšnji univerzi študira 15 tisoč dijakov. V predavalnici sedi na moji desni Kus, na levi Braziljanec, pred menoj Kitajed, za mano afriški črne iz Nigerije, dalje okrog pa študentje iz Indije, Turčije, Perzije, Irana, Egipta, Japonske, Filipinov, Mehike, Kanade, z vseh delov Evrope in seveda Amerikanci«, Vsak zna svoj materin je¬ zik. da se vsi razumemo, govorimo po Angleško. Vsak izmed nas pa izžareva kulturo svojega naroda, kar nas vse navdaja s spoštovanjem drug do drugega. Vidite, Če bo Vaš mladi glas ie sedaj utihnil, ker hodite v nižje šole, nobenega ne bi bilo, ki bi to ob Boga hoteno raznolikost ljudstev obogatil in izpopolnil s tem, da bi v družini narodov zavzel mesto Slovenca. Vaša mlada ljubezen do materinskega jezika me navdaja z upanjem, da seto ne bo zgodilo, ker hočete ostati Slovenci. Zato še enkrat: Bog Vafl živil Vaš Jože "Kako si neumna, kavka gosposka! Ti misliš, da so knjige v žalazu zato, da jih ljudje bero in da se otroci uče? Kaj še! Moj poglavitni posel je ta, da sem večno orožje v šolarskih vojskah in pretepih- Po vseh glavah sem že lomastil, v glavo pa iz mene še ni prišla ne ena črkica živemu človeku. Tudi doma v hiši sem za samo ljubo zdražbo. Ko pride fant iz šole, me trešči za peč, name - 125 - namečejo cunj in z njimi jo redno prijadram pod peč ali pod klop, pod posteljo —■ tudi v hlev me je že zaneslo. Ko je treba v šolo, me pa ni. Tedaj nastane zaradi mene boj in krik in jo£. Posledica js. ta, da nosi fant rdeča ušesa, on in ona pa se spreta* Vidiš, gospodična, tako je književno Življenje v Zalazul" Bridko sem vzdihnila, abecednik pa se je vnovič škodoželjno znrežal, V tistem hipu sem začula krik in vik. Na cekar je nekaj udarilo. M Čmok," je reklo. *Se že dajejo! Zbogom tvoje Ipo krilce.*" Ahedednik se je radoval, meni sc pa solze lezle v oči. "Kaj pa je?" povprašam. In zopet je reklo "čmok". Pa ne na cekar-, nekam drugam. "Ali si gluha? Ne slišiš, da se kepajo? Trtarjev in Golidma- nev iz Mišjega dola se vselej stepeta, preden se ločita na razpotju. Drugi pa pomagajo. Začne se s kepanjem, neha pa z buškami. Ko ne¬ hajo streljati — poleti 8 kamenjem, pozimi s kepami — se razvname nadrobni boj moža proti možu. In tedaj občuti marsikdo na svoji glavi sladki književni užitek. Meni se je že primerilo, da sem frčal po zraku mimo glave Golidmanovega Jakca kakor sokol z raprtimi pe¬ rutmi ." Zaječala sem. Toda sredi vzdiha mi je zaprlo sapo, kajti cekar se je dvignil in se v mogočnem loku zagugal kakor barka sredi vihar¬ ja. Zadeli smo na nekaj trdega in okroglega, locen pri cekarju se je odtrgal in jaz sem nezavestna izginila v temo..." Ko sem se zavedala, me je obdajala grobna tišina. Le nekje da¬ leč je nabijal detel suho deblo. Jaz pa sem zmečkana in mokra, pre¬ zebala in pretrta do vratu tičala v snegu. Zatisnila sem oči in si zaželela, smrti. Počasi so utihnili detelcvi udarci. Se enkrat sem slišala, kako je štropnil južni sneg z veje in padel prav tik mene. Nato me je zagrnila sladka noč nezavesti. Trdno in veliko je bilo moje upanje, da sem se poslovila od tega sveta. Tisti večer je cijazila Kurja Lica iz Mišjega dola koš jajc in me dobila v snegu. Z veseljem je spoznal knjigo in našla priliko, da stopi v župnišče h gospodu Janezu, ki ji bo gotovo hvaležen. Ni se zmotila, pohvalili so jo in v kuhinji je dobila kozarec vina, jaz pa sem se pribudila v gorki sobi gospoda Janeza. Žal sem jo mo¬ rala zropet kmalu zapustiti. Po opravilu tiste nedelje se je prilo- mjtl- v župnišče Andrec Trta. "Cerkovnik mi je rekel, da bi k njimi Kaj bo dobrega?" "Vaš Franček je izgubil nohorskjo knjigo." "Ne verjamem, gospod, brez zamete.* Ne hvalim rad fanta, am- - Ide - pak to pot bo nedolžen. Privlekel je branja k hiši, da se rnu je lo¬ cen pri cekarju utrgal.” "Pač, pač! Pet ste jih dobili, to je pa šesta knjiga. V snegu jo je našla na razpotju Kurja Hica« Fant jo je izgubil.” "id slite?” "Kič ne mislim, vem, natančno vem.” "če pa veste, je pa druga. Zato se vam lepo zahvalia, fanta pa nažvižgam in razbijem toliko leskovk, da se bo v Zalazu po grmeh po¬ znalo.” "Ne nori tej Ali ste živina? Recite mu resno besedo — pa mir in konec. Otrok je otrok!” "Prav ste povedali! Niso vredne te bukve, da bi se človek je¬ zil. ^Imamo sedaj tega blaga za deset let dovolj." Župnik se je skrivnostno namuznil. Trta pa je zmašil knjigo v žep in naglo odšel. .dSRaČ Li ATiRa. "Niso prida berači,” trdijo ljudje. "Lenuhi so, za nadlega, opravljivih jezikov so in nehvaležnih src, nekateri celo predolgih prstov.” Tako jih sodi in obsoja svet. Toda jaz bom pela hvalo beračem do zadnjega vzdiha. Kjer je senca, mora biti tudi sonce. Tako je bilo. Berač kalha je prikoretal v Zalaz. Po svečnici tisti dan je prišel. Kar začne snežiti. In melo je dva dni in dve noči tako ne¬ usmiljeno, kakor bi se pripravljalo k sodnemu anevu. Zato je Malha obtičal v Zalazu kakor zajec pod grmom. Z velikim trudom se je so¬ sed prikidal do soseda. Na dolino nekaj dni še misliti ni bilo. Berač Malha je bil silno tankovesten človek. Zato ga je bolelo, ker je moral biti Zalažanonj več dni v stalno nadlogo. Sicer ga ni¬ so gonili preko pra b a in pehali v sneg, a vendar je kalha mislil, kako bi parnil večdnevno gostoljubje. "3ral bi Vam, če bi imel bukve,” je rekel, ko je pri Strahu od- južinal. "Bral bi? Ali znaš?" "Berem; ne ustrašim se gospoda, če gre za branje. Ko bi imeli bukev, bi slišali!” "Hencajte, Trta ima bukve. Saj se je zapisal v Mohorja.” "Da jih ima Trta, oče Strah? Mohorske bukve?" "Ima, cel kup jih leži na polici." 'Torej takoj k Trti, da odberera najlepšo zgodbo. Drevi pa vsi k Trti' boste slišali!" - 127 - "Malha bo brali Dr»vi pri Trti.*" Tako je Šla ta novica od soseda do soseda. In še preden sc jc zvečerilo, jc bila vsa peč natrpana z otroki. Okrog mize po klopeh pa ao sedeli gospodarji, dekle, celo tiste gospodinje, ki so megle zdoma. Trta jc prižgal petrolejko, ki jo jc w.alha prej očedil in izbri- sah,. eta sc je ljudem zableščalo, ko jc zažarela na mizi. malha je pričel. Po hiši je zadonel visok, pevajoč glas, da so se navzoči spogledovali. Gladko je tekla beseda za besedo. Ni se spotaknil. Jaz sem se veselila, zakaj mene je bil berač izbral za berilo. Spočetka je ta in oni kaj malega pošepetal in zamrmral« Malha pa se je hitro ustavil, pritisnil prst tja, kjer je nehal, in se jezno ozrl po šepetalcu. Rekel pa ni besedice. Polagoma so se ljudje umirili. Radovednost je rasla. Vse se je zaljubilo v Gašperjevega Tineta, ki je tako strašno trpel na vojski., bSl ujet, a je ušel, bil zopet ujet in ranjen, pa se je izlizal in izmotal iz ječe. Ali komaj je pisl' ganljivo pismo materi domov, da je rešen in se kmalu vidita, že se je zopet zapletel v nevarnost. Poslušalce je začelo skrbeti, tiščali so 6e k Malhi in čakali v stra¬ hu, kaj bo. Tedaj pa Malha zapre bukve in reče: "Jutri pa naprej!" "Nocoj, nocoj! Beri! Kaj bi nehavall Naprej! Tako so vsi hkrati priganjali in tižčAli vanj. Toda Malha je bil trdovraten. "Možje, imejte pamet! Nisem ukradel grla. Kakor sem rekel: napr:j pa jutri!" Zagozda mu je obetal slivovke, Trta ponuja jabolčnika, Ječmenček je potisnil predenj mehur s tobakom — V3e zastonj, Malha jo ostal trd*- Drugi dan so z mrakom že povsod povečerjali. Malha se je pre¬ selil k strahu in z nočjo je bila hiša polna poslušalcev. 'Tudi ta večer Malha ni dovršil zgodbe. In dokončal je še ni tretji večer. Ko pa je dognal konec četrto noč, so vsi na glas zahtevali: "Začni ed kraja! Jutri pri nas! Pri nas v petek!" Malha se ni branil. Začelo se je v Zalazu ponočevanje ob knji¬ gi. da ga niso pomnili stari dedje. Ljudje so pozabili na vse dru¬ go in govorili le o Gašperinovem Tinetu in o njegovih srečnih nesre¬ čah. Tako dolgo so tirali berača od hiše do hiše, stregli mu in po¬ stiljali ob peči, da je navsezadnje pošel petrolej v Zalazu. Tedaj so se šele zganili in pregazili pot v dolino, da so prišli do olja ia soli. Malha je pa tudi izgini' 1 lo književno življenje v Zz.",cV. "bili so me v pest otroci, So pol uničena smrti. Ne bojim 12 c •• po gazi v svet. Z njim vred je neha- i n Lene je popusti?, na klopi in do- :aj ležim pri vaši! nogah in čakam na sc je s er. a j. Nisem živela brez kori¬ sti. Zakaj v Zalazu se je priče? .5. o beračem Lalho nova doba. Po¬ gnala je prva kal veselja do branja in izobrazbe. Abecedniki so odtlej spoštovani. Otroci bero in slovkujejo, da se razlega po vasi, Veter je zapihal močneje. Listi knjige so zašumeli zadnji po¬ zdrav, gospod Janez pa se je dvignil s parobka. -( KONPC ">- Na sliki vidite slovensko šolo iz Toronto, Canada. Slikali so se 28. junija 1933 3rebrnomašniškem jubileju g. župnika dr. Kolariča. Na sliki ni vseh otrok, ki obiskujejo slovensko šolo, katero so ustanovili v januarju. Sliko nam je poslal g. Janez Kopač CM, ki je kaplan na Torontski slovenski župniji. 129 - Dragi Franci Pozdravljen . 1 Dolgo se že nisva videla. Saj je bila tudi dolga maja pot iz Pinevilla v Kew York. Za prihodnjo številko pri¬ lagam drugo sliko dr. Dolinar« ja, ki je bolj verjetno "zadnji posnetek" blagega rajuika. Bog mu daj dobro.' Objavite to sli¬ ko prihodnjič. Poslal mi jo je Bev, Jože Kapus. Odstopam jo Zvonu za objavo. G, Zdolšek je bil tisti v ki je bil tudi v nesre¬ či,, pa je odnesel baje le lažje poškodbe. Zadnji na sliki, je pa Bev. Jeraša« ki tudi pase duše v Kansasu. čestitam Zvonu in vse prav lepo pozdravljam. Ivo j Otroci pijeju "pop" na Liginem "pikniku" na Pinevillu, -130- Zadnjo nedeljo v avgustu je imela Liga izlet. Izlet je bil v gozdu blizu Pinevilla. Otroci iz Pinevilla smo šli tja kar peš, ker ni daleč; drugi pa, ki so prišli od daleč, so se pa pripeljali z a- vtcmobili. Prišlo je tja kar veliko ljudi; otrok in odraslih. Vsi smo jedli in pili. Otroci smo pili rt pcp" odrasli pa pivo« Tam je mnogo velikih dreves in fantje so naredili gugalnico, da so se maj¬ hni otroci guncali. Otroci smo se lovili, skrivali in igrali še dru¬ ge igre. Ferkulova Justa je imela s seboj harmoniko in nanjo igra¬ la, mi smo pa veselo peli. Tudi slikali smo se. Ko se je začelo ve¬ čeriti so možje in fantje prav po fantovsko peli* kot doma. Otroci bi še radi ostali tam, pa smo morali it domov. V nedeljo 11. oktobra smo Sle :Tada, Ančka in jaz z gospodom Kur 'r.-rroro v Eaervocd obiskat č,g. J. Lolšina. Zjutraj smo šle še ob pol’ osmih iz kinov' lla, K maši smo šli na hilbert. Kato smo se pa odp sijali v Ku Tutti- Tam smo precej časa iskali gospodični Bonedi- kovo in Kosmovo. Ob pol dvanajstih orne se odpeljali iz Dulutha. Vid' .3 j sme lepa drevesa v svojih jesenskih barvah. Cas je hitro - 131 - minil. Ura je bila že pol dveh, ko smo se pripelajli v Deerwood. Father so nas čakali s kosilom. Ko smo pojedli, so prišli Father Stanko Dolšina iz Brainerda. Hitro smo pomili in pospravili posodo, nakar smo si šli ogledat okolico. Nada, Ančka in jaz smo bile v g. Kuntarovem avtomobilu. Anica, Zofi Father Janez pa v Fr. Stanko-* vem avtomobilu. Najprej smo se peljali v Brainerd, nato smo pa šli v Garison. G-arison je malo mestece pri Lake Mille Lacs. To je pre¬ cej veliko in lepo jezero in precej daleč od De.rwcoda. Ko smo se pripeljali nazaj v Deervvood je bila ura približno pet. Po večerji nam jc g. Kuntara kazal slike in harquette in še več drugih. Ob pol sedmih srno se odpravili domov. Vsi smo bili veseli, pa tudi utru¬ jeni. Naš lep dan je kar perhitro minul. Mfda. Vidmar V nedljo, 27 septembra je priredila Legina podružnica mladin¬ ske tekme na Pinvillu. Dopoldne so pripravljali prostor^ glavno delo je imel Bine Medved. Postavil je količke in nanel vrvico za skakanje. Premeril je prostor za tek in pri vsakemu desetemu jardu postavil tablico. Proga je bila sto jardov. Seveda je bilo vse okrašeno s paprinatimi trakovi, kakor se spodobi za tako preditev. Popoldne ob 2:00 so začeli prihajati povabljeni iz Gilberta, Flcorja in Biv/abika. Ob 2:30 so bili že vsi zbrani. Teknova„lci so bili večinoma iz Pinevilla. Tekme sta vodila naš Ligin tajnik g. Hihelič in blagajnik g. Sešek, ki je delil nagrade v denarju. To je bilo veselje gledati otroke, ki so nestrpno čakali začetka. Prva točka: fantje 7 čLo 12 let stari. Poskusili so skok v višino. Druga točka: fantje 7 do 12 let stari - skok v daljavo. Tretja točka! fantje 7 d- 0 12 let stari - tek. Četrta točka: deklice 10 do 12 let - tek. Peta točka: deklice 10 do 12 let - tek v vrečah. Šesta točka: deklice 10 do 12 let - polževe tekme. Čudna reč, katera pride z zavezanimi očmi zadnja do cilja. Sedma točka: fantje 7 <1° 10 let - tek v vrečah. Osma točka (najzanimivejša): otroci 5 do 7 let ~ tek v vrečah. Deveta točka: fantje 7 do 10 let - polževe tekme. 13k - Tisti srečni otroci, ki so bili med prvimi tremi so se veselili lepih denarnih nagr;.d. Nekateri so dobili kar po $4,00. Tisti, ki pa niso nič dobili so se pa sprijaznili s tem, da vsi ne morejo biti zmagovalci, oicer pa, ko bomo drugič imeli takšne tekme, bodo lahko prvi zadnji in zadnji prvi. Gledalci so bili zelo veseli in bilo je smeha za dva neha. Fo tekmah se je razvila domača zabava v Medvedovi veliki sobi. Predzadnji tedni cerkvenega leta združijo v pomenljivo enoto to¬ le prazniki: Misijonska nedelja (predzadnja v oktobru), praznik Kristusa Kralja (zadnja nedelja v oktobru), praznik vseh svetnikov (1. novembra) in dan Vernih duš (k. novembra). Okoli svojega Kralja so zbrane vse tri Cerkve. Zmagoslavna Cerkev ga že slavi iz obličja v obličje in se mu zahvaljuje za darove trpljenja, ki so svetnikom odprla nebesa. Trpeča Cerkev je podoba človeške nemoči in božjega usmiljenja. In tretja Vojskujoča se Cerkev, katera je sicer nepre- magljiva, a njeni udje so slabotni in nje naloge velikanske. Naj¬ več jo nalogo prikazuje prav misijonska nedelja: pridobiti vse lju¬ di za Jezusovo kraljestvo. To delo je dolžnost vsakega uda Katoli¬ ške Cerkve. Kdor se mu izogne, greši proti največji zapovedi krščanstva - proti ljubezni. Greši zoper Boga, ki hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice. Papež Pij XI, je povedal vsakemu izmed nas: "Kdor hoče popolnoma spolnjevati največjo krščansko zapoved, mora pri nisjonskem delu sodelovati." To sodelovanje je vsakemu mogoče. Katoliški misijoni za zadnjo - 133 - misijonsko nedeljo v domovini prinesli tole naročilo? toolimo—trpi¬ mo—-darujmo—delajmo—ljubimo za misijone, ako ne moreš verjetno izvršiti vsega, izberi. Saj najdeš toliko migljajev, kjer lahko so¬ deluješ: Članstvo v "Družbi za širjenje vere"; podpora slovenskim misijonarjem in pospeševanje vzgoje novih misijonarjev; pomoč slo¬ venski misijonski zvezi. Misijonska nedelja se praznuje po vsem svetu. Od vsakega izmed nas je odvisno, koliko bo ta dan prispeval k osvojitvam Cerkve in koliko bo zaradi tega naš narod deležen blagoslova. 5 cvensKi misijonorji Na Japonskem Sr. Marija Maknisa Lužovec: sporoča, da ima družba, ki ji pripa¬ da na Japonskem že 12 hiš. število sester se je pomnožilo s pregnan¬ kami s Kitajskega, pa tudi z vstopanjem domačink. Naša. rojakinja je nastavljena v delavnici za ročna dela. Vsa redovna družina šteje tu že 100 oseb: 20 redovnic, 80 pripravnic in novink. Tako je poslopje ki so ga pred dvema letoma povečali spet premajhno. Razveseljiv je pritok domačih deklet, bamo v marcu jih je vstopilo 12. Ker cerkve v okraju še ni, služi redovna kapela za nekako farno cerkev. Fred 15 leti, ko so se redovnice tu naselile, je bil kraj popolnoma pogan¬ ski, zdaj pa se ustanavljajo vedno nave faro in misijonskih moči je mnogo premalo. Sestre delujejo razen v hiši še v zavetišču za star¬ ke in v bolnišnici. Sr. Zupančič je prišla pred 4. leti s prednico v obmorski leto¬ viški kraj Maiko. Danes je njena ustanova že osrednja redovna hiša. Eridobile so 3 sestre domačinke in 9 pripravnic. V hiši stanuje mnogo mladih delavk, uradnic in 85 otrok. Denarno pomoč, ki so jo prejele iz lanskega sklada, bodo porabile za uvedbo knjižnice. Iz¬ kušnje kažejo, da je na Japonskem tisk najbolj uspešno sredstvo za spreobrnitev. V Obayasky, kjer jo delovno področje Sr. antonije Ci- reneje Jug, bodo za prejeto pomoč nabavile sterilizacijski aparat za misijonski dispenser. Na Kitajskem. Brat Ciril Verdnik CM deluje v Shanghaju v težkem ozračju, pol- 1 * •"+ - nem napetosti. Komunisti 30 družbi vzeli glavno nišo, ki so dotlej vanjo sprejemali potujoče misijonarje. Na razpolago imajo samo eno sobo. lamkajšnega škofa so oblasti že dvakrat pozvale na zagovor, Jezuitski misijonarji so prejeli prozilna pisma* Vsi pa neustraše¬ no vztrajajo, prav tako verniki. -Obhajilne ijnize so kar oblegane. Zadnje mesece pa so zacej-i rdeči tudi tamkaj kar na debelo izganjati med drugimi je izgnan tudi brat Verdnik. V istem pristaniškem mestu še vedno živi n, Kalsta Langerholz.. Novembra 1951 so J c časopisi oblatili, da ščuje mladino proti obla¬ stem. V pričakovanju, da jo zapro. je zbolela, ked dolgo bolezni¬ jo so ji vzeli dovoljenje za bivanje na Kitajskem. Dali so jo na listo zločincev za i’gon. Nato pa so to preklicali. Letošnjega Aprila so jo dolgo zasliševali in ji dovoljenja za bivanje niso ho¬ teli podaljšati. Neprestana napetost zadnjih lot je misijonarki zdravje popolnoma razrušila, dama poroča, da je mladina bolj trdna kot. je bila poprej. Škof je mesto izročil Brezmadežni in sam na Silvestrovo začel s prvim rožnim vencem, ki ga odtlej dan in noč mo¬ lijo po cerkvah in družinah. Kip fatimske dospe potuje iz župnije v župnijo. Številni romarji obiskujejo Marijino božjo pot na griču zunaj mesta. Ob robu Kitajske sc v Hong Kongu! lanski novomašnik d. Stanko Pavlin SD3,. Sr. Anica Miklavčič in po vsej verjetnosti tudi že m.-gr, Joško GerAen; v kakau pa kot krojački mojster na .salezijanski obrtni šoli br. Rafael Mrzel. Po naročilu predstojnikov sodeljuje pri enciklopidiji krojaštva, prvem delu te vrste v kitajščini. Prva knjiga je ze izšla« (Dalje prih.) Vso slove; sko mladino vabimo, da se oglasi v Minnesotskem Zvonu, c c. j je toliko stvari o katerih lahke kaj napišete. Vsakega zanima kaj so godi kjer ste, ker smo tako razpršeni po širni Ameriki. Vsa¬ dite s« k mizi in napišite kar vam srce narekuje. In to je tudi - 135 - lepa vaja v Slovenščini, za katero se moramo truditi, da je ne poza¬ bimo , Spisu priložite tudi svojo sliko, če hočete. Sliko bomo vrnili nepokvarjeno. ******* Odgovori na računske naloge v prejšnji številki: 1 . 46 orehov. 2 . 3 sestre, 4 bratje 3 . 16. dan, ker takrat ne zdrkne več nazaj. 4 . 7, 21, 4-2 centov. Odgovori na uganke iz prejšnje številke: 1. Lili nar 2. fiedkev 3. čas PRiGODE NAGAJiVboA BOBlJA —y:i 3 ^- Sospod Vodopivec pa ni bil take onega, da bi si bil belil glavo zaradi sme tke. Skomigni 1 je z rameni, stopi], v prodajalno in si napolnil žepe z o- gnjanimi puščicami, solnoi, raketami, rejilkami in žabicami, jih plačal j n odšel. "Ali bodo glodali, kadar pri¬ žgem vse tol* 1 je pomislil, muzajo se cd zadovoljstva. ! rT: a \ >/] r/ Ji _ ! I. v V V; _- A r\- \ ' L 0 - \Vn— jH, m - " ■ • ■ 1 1 - v\. * j * f . ! I ■sj fif / .Ti 14 ; - 33 ° - 35 - Bobi je med tem našel tih koti¬ ček, kjer je veselic vlekel svojo smo¬ tko. Izprva ga je bil samo ponos. "Zdaj sem pa res velik gospodi" si je mislil. Tod?, radost ga je počasi mi¬ nila, želodec se mu je jel obračati, v glavi mu je zašumelo in mrzel pot ga je oblil. 36 . Prav tedaj je stopil gospod Vodo¬ pivec iz prodajalne. "Le sam kadi to robo," je pomislil Bobi, se neslišne splazil gospodu Vodopivcu za hrbet in mu skrivaj spustil tleče smotke v žepi Gospod Vodopivec, .nič hudega sluteč, je mirno in zadovoljno hitel svojo pot. I 4 - i\ \ !! i iNiLA i! i i\ I A i |\|/ - ;; : ;; •" ::::::: : . ' ' " '■ _ _ - g; N A C AS 1 NO M F ST O im" v Vašerr. stanovanju spada polica ali omara E tei / \ ;\ i \ j ' \. N A * VJl V Brezplačno in brezobvezno lahko dobite abZivia. bLOv a BK1E <•-> I i* Al r.!:l h.": h J: Hm H £ Piri te ra naslov: : 8 ! -:0r' h v.?,.n C’ leve!a'i x vi bhic H =§ E V, ;; ••• • V . * Kdor naroči vsaj a.:o n; ji dobiva brezplačno l.\ «•: t O •h "Slovenska knjiqa v domovini m tujini''' A !! v-'-:: :.m h •■:••• ""I ki prinaša 1 članke o slovenski knjigi. lir ■>; lir!: mHHHm Ime v d br k im : km H:m v ::: HI! ItKKHi IH. i: V £ 238 Ep.st 19^^ Street New Ycrk 3, N. Y. 5 j $ poSuajte pakete svojim domačim preko LIG E P/Š1TE K CENIK Q g 9> C€Q l ATO STE V ZADREGI GLEDE DAHU, KI Gl ŽE- | LITE POKLONITI Z.. ROJSTNI DAN ALI ;ATE- RINSKI Didl ALI GOD ITD. SE OBRNITE NA i HČBRHDFt CtRAITliC S’ 'is — NASLOV: SVETLIČ. 101S A—00.„ 10 th St. O iuIL>kaUKSE 4. ftlSCONSIN 'O NUDILO Vaiu VSAKOVRSTNA DaRLIA, UMETNI- ŠKO IZVRŠENA V KSA1MIČNI IN PORCELANSKI TEHNIKI: KOT VaZE, BONBONE! JERE, OB- TEŽILNIKE, PEPELNIKE, FIGURLNE, OKRa- SNE KROŽNIKE, itd. NI ZaHTE^O IZVRŠI¬ MO TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILA. AKO NAROČITE PRI NAS STE LA¬ HKO BREZ SKRBI, DA BI VaŠ OBD aEOVANEU PREDMET ŽE ITAL,KER IZVRŠUJEMO VSE DOMA PO LASTNI ZAMISLI. PIŠITE ŠE DaNES PO CENIK!