KAJ JE IN KAM SODI PROSTO PLEZANJE V NAŠEM ALPINIZMU IZTOK TOMAZIN V vsaki plezalni tehniki, učbeniku alpin istične šole in podobni literaturi. p,~e. kaj jA prosto plezanje. Ena prvih stvari. s katero i:;eznanjamo začetnike v alpinizmu. je ravno pojem prostega plezanja. Zato težko razumemo. čemu takšne nejasnosti pri razumevanju definicije in vloge prostega plezanja ter tako imenovanega skrajno težavnega prostega plezanja v zadnjem času. Kaj Je prosto plezanje? Naj na kratko ponovim že znana dejstva: prosto plezanje je tisto. pri katerem plezalec za napredovanje (vzpenjanje ali sestof)anje) v skali oziroma steni uporablja IA svoio moč, znanje In naravne razčlembe (stope, oprimke. poči itd.) ali trenje, ki ga omogoča skala. Vse vrste umetnih pripomočkov. na primer kline. zagozdA, bonge. zat iče. kaveljčkA Itd. po uporablja si1mo za varovanje. nikakor pa ne z11 napredovanje. Tudi počivanje oziroma visenje v klinih, stopnje ali prijemanje za kline, vrvni potegi in podobno sodijo k tehničnemu. ne pa k prostemu plez11nju. Izvzeto je seveda morAbitno visenje varu­ jočega plezalca 11a slabih stojiščih. saj to ne rabi neposredno napredovanju. Načelno se na primer prosto plezanje druge stopnje prav nič ne razlikuje od šeste ali sedme stopnje. Pleza se prosto, razloček je le kakovostne narave - drugačna Je telesna in duševna obremenitev, drugačna je nevarnost, strmina, izpostavljenost Itd. Tega preprostega dejstva pa nekateri še niso dojeli. Po prvih prostih ponovitvah so nekateri naši znani alpinisti spraševali, all Je bistvo prostega plezanja oziroma prostih ponovitev v tem, da ne uporabljamo varovanja, da vrvi ne vpenjamo v kline ali da se za kline samo prijemamo, ne uporabljamo pa lestvic in podobno. Povsem nesmiselno vprašanja. Načini. kokovost In količina varovanja ne odločajo, ali je plezanje prosto ali pa ne. Varovanje je pri prostem In tehničnem plezanju načeloma enako. •Klinofobija• in prosto plezanje nista neposredno povezuna. Upam si celo t rditi. da pri zahtevnih prostih ponovitvah uporauljemo boljše ali vsaj teko dobro varovanje. vpenjamo več klinov in delamo boljša stojišča kot pri večini drugih vzponov, čeprav tudi pri njih ne zanemar­ jamo varnosti. Samo ti~ti, ki ]A fo plezal skrajno tefka mesto v steni, na meji padco ali blizu njega, se zaveda, kako važno je dobro varovanje. Razumljivo pa Je, da novejše gibanje prostega plezanja teži k temu. da bi v čim vet.ji meri uporabljali take pripo­ močke za varovanje, ki ne poškodujejo skale. To so ,:lasti vse vrste zatičev, roglji in druge skalne oblike. Sredstva, ki zahtevajo uporabo kladiva (klini, zagozde It d.), naj se uporabljajo le tam, kjer brez njih ne gre. Ocenjevanje pri prostih ponovitvah: Za zdaj so v evropskih stenah ocene od I do VII. lestvica pa je odprto navzgor. Te oceno uporabljajo samo za prosto preplewna mesta oziroma smeri. Za tehnično plezanje pa so ocene od A 1 do A •. Na prvi poglad zelo pre­ prosto, toda v našem alpinizmu so glede tega še mnoge nejasnosti, nedoslednosti in nopačne razlage. še vedno mnogi skušajo iskati kompromise ali pa se ne zavedajo ostre meje med prostim In tehničnim plezanjem. Znanih Je mnogo primerov, kjer plezalci plezajo neko smer ali raztežaj prosto, na primer do stopnje v+. kor je težje, pa preplezajo tehnično, raztežaj pa potem ocenijo na primer s VI alf VI. A,. Do tega nimajo pravice. Ocene mora biti resnični prikaz težavnosti. ki so bile premagane posebej v prostem in posebej v tehničnem plezanju. Potrebno je pač tudi nekaj poštenosti - ocenimo to. kar smo plezal! prosto. ne pa tisto, kar mislimo, da Je mo1no preplezati prosto. Zlasti to velja za prvenstvene vzpone, kjer J e precej težje doseči na primer VI. stopnjo v prostem plezanju kot v neki drugi smeri, kjer so kilni za varovanje že zabiti In so znane tudi približne težave In potek smeri. Razumljivo je, da se pri prostih pono111l11ah nekdaj tehničnih ali deloma tehničnih smeri lahko ocena precej zviša. Primer: namesto stare ocene VI, A, je nova ocena na primer VI itd. To pa ni pravilo. V nek11j primerih iz naših sten se j e že Izkazalo, da je neka smer, ocenjena na primer s VI, A 1 in podobno, v prostem pleianju celo lažja, na primer VI-, kar samo dok11zuje nAstvarnost prvotne ocene. Ocene pri prostih ponovitvah niso razred zase, niso močno znižane, kot domnevajo nekateri. nes da so nekoliko poostrene, v nižjih smereh bolj, v višjih manj, vendar ne odstopajo od težavne lestvice UIAA. VI. stopnja pri prosti ponovitvi je pribli:1no enaka VI. stopnji v pravih klasičnih prostih 350 351 •šesticah•. Vsako realno ocenjevanje mora težiti k čim večji produktivnosti. še posebej vazna jo primerjava težavnosti med različn imi smermi. Kot pri vsakem ocenjevanju pa so tudi pri prostih ponovitvah možne osebne razlike. pogojene zlasti z razpoloženjem in treniranostjo. Vsak izkušen in preudaren alpinist se lahko zaveda. tla je osnovni namen pri ocenjevanju težavnosti smeri ali nekih detajlov v čimbolj objektivnem prikazu težav, prirnerjalnost pa Je osnovna metoda in znači lnost. ~ol so danes še pogosti primeri odklonov na tem področju, deloma v smislu prtitiravanja z višino ocene. predvsem pa (za zdaj) neutemeljenega zniževanja ocen. Pojem proste ponovitve: prosta ponovitev je vsak vzpon v katerikoli smeri. če j e bil opravljen v prostem plezanju. Prosta ponovitev je absolutni pojem - neko smer lahko preplezamo sHmo prosto ali samo kombinirano (s prostim in tehničnim plezanjem). Tretje mof nostl ni. Pri prostem plezanJu ni kompromisov, ne moremo zamižati na eno oko in sprngledatl kakšen uporabljeni klin in podobno. Za boljšo pona~oritev nava Jam oster, a značilen primer: če plezamo na primer 1000 metrov visoko smer in se med plezanjem na kllkem teikem mestu enkrat primemo za klin in potennemo navzgor (uporabimo ga za napredovanJe), potem to ni več prosta ponovitev, Tak vzpon lahko označimo kot poskus proste ponovitve z uporabo tehnike na enem, dveh alf več mestih - kolikorkrat smo jo pač uporabili. Prva prosta ponovitev: to je v stilu prostega plezanja opravljen prvi vzpon po neki smeri, ki J e bila do tega vzpona [llezana pretežno ali vsaj z delno uporabo tehnike, to je teh­ ničnih pripomočkov za naprndovanje. Pri noslednjlh prostih vzponih gre [latern za drugo, tretjo itd. prosto ponovitev. Kljub navidez zelo strogim zahtevam pa pri prostem plezanju ne gre za uveljavljanje donmatll!nlh pravil ali za nekakšno plezalsko puritanstvo (strogost ali prenapetost), pač pa le za dosledno razumevanje in izpolnjevanje natančno opredeljenega pomena in smisla za pojem •prosto plezanje•. Prosto plezanje te~kih smeri je t udi preizkus poštenosti in samodiscipline. V steni plczolca navadno nihče ne vidi, ali res pleza povsem rrosto, Z!lt0 mora biti pošten in iskren do sebe in do drugih. Ni sramota na težkem mestu uporabiti klin z.i napre­ dovanj e, če Je mesto pretežko za trenutne sposobnosti plezalca. Lahko pride drugič, ko bo bolje razroložen ali pa se zadovolji z dejstvom. da nečesa ni zmogel. Srnmotno pa je uporabili tehniko, na primer prijemati se za klino in se potem zlagati. da smo smer zmogli v prostem plen1nJ u. Ome11jena poštenost, lahko jo imenujemo tudi ple• zalski •fair play. , je zelo važna sestavina proslcga plezanja. Pravi lllplnist mora imeti izoblikovane določene moralne nazore in norme, ki izhajajo iz morale alpinizma in 78· jemajo celotno alpinistično dejavnost. torej tudi prosto plezanje. Vsak alpinist se zaveda, kako velik Je razloček med prostim In tehničnim plezanjem nekega mesta. Primer: če plezamo neki previs ali streho z lestvicami ali s potegovanjem (prijemanjem) za kline, gre ob dobrih klinih za 1·azmeroma lagodno telovadbo, ki jo zmore tudi manj izkušen ali slabše prlpravljen plezalec. Lahko pa je isti previs ali streho v prostem ple.wnJu skrajno težaven, lahko zahteva od najboljšega oli odllčno pripravljenega vrhunskega plezalca vse njegovo znanje In moči ali pa je mesto celo nepreplezljivo v prostem plezanju. Kam sodi prosto p/ezan/e v našem alpinlTmu Prosto plezanje, proste ponovitve nekdaj tehničnih smeri in vsa druga dejavnost v zvezi z njimi (priprave in podobno) sodi in morn soditi v alpinizem. Za zdaj pri nas še ne moremo govoriti o razvitem gibanju prostega plezanja, kot ga že imajo v mnogih drugih državah, vendar zanimanje in tovrstna dejavnost naraščata. že sedaj moramo paziti, da se ne bo naše prosto plezanje izrodilo v plezalstvo - specializirano obliko športne dejavnosti, ki Je osamosvojena, Izolirana od alpinizma In jo z njim povezuje le še ena osnovnih dejavnosti - plezanje. Dobro vemo. t.fo se je po svetu to že dogajalo in se še dogaja. Značilni primeri so •skalolazenjA• v Sovjetski zvezi, plezanje po balvanih (boulderingJ v ZDA, plezanje v peščenjaku na Ceškem in v Vzhodni Nemčiji Itd. Polo• žal teh dejavnosti je danes jasen in uradno priznan: plezalci, ki se ukvarjajo na primer samo s »skalolazenjem• ali na primer samo s plezanjem po balvanih NISO alplnlMI. njihova ozko ui:merjena dejavnost ni alpinizem. To Je zelo pomembno dejstvo in dobro se ga morajo zavedati t isti. ki se intenzivno ukvarjajo s prostim plezanjem, kot tudi tisti, ki bi radi to dejavnost kritizirali. Povsem nekaj drugega pa je poglobljeno ukvarjanje s prostim plezanjem v okviru alpinizma oziroma alpinistična dejavnost. ki jo kvalitetno in kvantitetno obogatena s prostim plezanjem. In ravno za to gre. Nekateri pa si naša prizadevanja napačno razla• gaja in nam očitajo. da uhajamo v plezalstvo, da so odmikamo od alpinizma. lek, kvalitetno je zahtevnejši, saj terja večje telesne in duševne napore, boljšo pripravljenost itd. To vprašanJ e nas postavi v območje vrednotenja alpinističnih dosežk~v In obAnem po­ stavlja nova vprašanja. Med njimi je eno najvažnejših in najbolj perečih : 0 All le kako­ vost alpinistične dej11vnosti, zlasti plezanja, lahko splošno merilo v alpinizmu? Ali lahko alrlnlsta vrednotimo predvsem ali samo po tem, kako težke smeri pleza? Ali je alpinist, ki lahko pleza VI. in VII. stopnjo zaradi svojih večjih sposobnosti več vreden In bolj r,ravl alpinist od tistega. ki mu sposobnosti, zdravje in podobno dovollulajo plezanje največ V. stopnje?« Mislim, da je odgovor kratek. jasen in utemeljen: Ne. Pri presojanju č lowika kot alpinista je najvažnejši njegov odnos do gora - koliko mu gore pomenijo, koliko zna , 1 veti z njimi in .:onje. Vse drugo, tudi kakovost njegovih plezalskih in drugih sposobnosti na lik alpinista vsekakor tudi vpliva, vendar je ta vpliv drugotnega po, mena. Tega se moramo zavedali tako •ekstremisti• kot tudi •Pohlevnejši• alpinisti. Ousojanja vredno je zaničevanje manj sposobnih alpinistov, •Šodrovcev•. Ko jih oce­ njujemo in cenimo kot alpiniste ali ncalpiniste, se vprašajmo najprej po vrlinah in lastnostih. ki so bistvene v alpinizmu. šele nato jih ocenjujemo s stališča plezalnih in drugih sposobnosti. Ob rastočem zanimanju za prosto plezanje in druge novejše po/ ·ovc v n11iiem alpinizmu oust11ja možnost, da bi se nekotere oulike začele razhajati z a pinizmom. Alpinisti kot posamezniki In naša alpinistična organilacija kot celota si moramo prizadevati, da do tega ne pride. Kakršnekoli srecializiranc oblike µlezanja, na primer •skalolazenja• 11li plezanje po balvanih, skratka ple7alstvo, ne smejo postati same sebi namen. soj je njihovo mesto v alpinizm u. Bodo naj le drobec v pestrem mozaiku alpini7ma. Verjamem, do lahko vs11j nekaj časa vztrajamo pri olpmislični dejavnosti tudi ob primarni vzpodbudi dejavnikov, ki nimajo dosti zveze s •klasičnimi• naglhl pravega gorništva. N11 primer Izrojeno pustolovstvo. ekshibicionizem, častihlepje. ostro izra:Ccni športni nagibi In ro­ dobno. Vsak 1:1lpinist, ki razmišlja o svojem počclju, si l11hko, z nekaj Iskrenosti seved3, pride na čisto, ali je res pravi alpinisl ( •z dušo in telesom• so rekli včasih) ali pa Jf; le omejen plezalec ali lapečkar, ki mL1 skala, stene in gore pomenijo le predmet plezalske dejav11osti in zadovoljevanja športnih in podobnih motivov, alplnlzAm pa mu pome11i le •dobro drušl':ino• za razpravljanje o svojih naj-naj-dose?kih, za popivanje 11II kaj podobnega. V 7adnjem času se poj11vljajo t udi raznA »modne muhe•. V:;esplošno •frajerstvo• zajema v:ie od trakov v laseh namesto če lad. pi:i do hujših oblik, kot so pomirn]kanje previd· nosli, zanemarjanje varnosti, precenjevanje zmogljivosti, zaničljiv odnos do lažjih smeri in podohno. Ti pojavi nimajo mesta ne v alplnizmu ne v prostem plezanju. Naša vzgojna alpin istično dcJavnost jih bo morala v prihodnje bolj energično zatirati. Toda noJ prcj moramo stvari postaviti na pravo mesto. Pričujoči članek poskuša to na primeru pro­ stAga plezanja. O smislu poglobljenega ukv.1rjanja s prostim plezanjem Je morda celo odveč razpravljati. Cc lahko govorimo o etiki (teoriji) in alpinistični morali (praksi), potem Ima v njej pomemhno mesto človekov odnos do gora, zlasti pa način prisvajanja gorskega sveta 01lroma alpinistove dejavnosti v gorah in druyod. Pri neposrednem soočonju človeka z goro (st eno), to Je pri plezanju. je 1111jbolj pošteno in moralno utemeljeno prosto plezanje - ko J e plezalec vezan predvsem ali pa s::imo na s11oje telesne In duševne zmogljivosti. Vsakršna uporaba tehničnih pripomočkov, zlasti za napredovanje. vsaj nekoliko razvrednoti vsak vzpon, saj go olajšuje, včasih celo bistveno. Ra,tnerje člo- 352 353 vAk - gora ali ple..:alec - stena se pomembno spremeni v človekovo korist. Kar jfl v najbolj mm1v111 obliki gibanja v skali - v prostem plezanju nemogoče ali zelo težko dosegljivo, postane z uporabo tehnike mogoče, vendar za neko ceno. Nekaterim se zdi ta cena nepomemhna, nekakš11a lepotna napaka, drugi pa se je zavedamo. Na koncu pa še nasvet vsem, ki lmafo namen kritizirati pojave v našem alpinizmu (tudi prosto plezanje): •Preden hočem neko stvar kritizirati, jo moram dodobra spoznati. Torej moram kot pravi alpinlst odlično pomati alpinizem. Moram pa se tudi vprašati, ..:akaj bom kritiziral - zaradi osebnih pobud, zaradi odpora do nekcg.i pojava, nera­ zumevanja itd. ali p,1 zaradi nečesa drugega. In l':e gre za nekaj drugega, se l;ihko zberem , razmislim In napišem kriliko, po možnosti konstruktivno.• IZGORJELA GRUDA lzgorje!a Gruda je le eden i..:med vrhov Prenja. Toda s 1835 metri nadmorske višine in s steno, ki je široka poldrugi kilometer, dosega pa višino 600--650 metrov, je širši alpinistični Javnosti še vse premalo 7nana. V njej so doslej plezali le bosansko­ hercegovski alpinisti. ToJa tudi oni so preplezali vsega šele pet smeri In dve varianti. V steni, ki se kot bariera rnzteza v smeri vzhod-zahod (razlikovati )A mogoče SZ, S in SV steno), pa so še številne možnosti. Predvsem za ekstremne vzpone in tehnične smeri. 1 ~ICA ' ' ' ~ - - - .__ s~ ' '-,--~~~ G01UE.LA. GRUDA \ ew~,N l