Za poduk \n kratek čas. Kovač Lojze. (Narodna piipovedka iz Savinjske doline.) Zapisal Leon Štoruian. Tisti čas, ko sta Kristus ia sv. Peter po svetu hodila je živel v aeki vasi eden kovač, Lojze po imeau. K BJemu prideta eakrat ta dva sv. popotaika ia ga vprašata če potrebuje kakega pomagača. Kovač zadovolJBO sprejme obadva v delo; odkaže jima, kako ia kaj imata začeti. Veselo se primeta Kristua ia sv. Peter dela, pridao razbijata po nakovalu, da se je daleč okoli razlogalo; vse jima je šlo lepo, liitro izpod rok, vaako roč ata dobro razumela. bolje ata zaala, kakor Lojze sam, čeravao je mojater. Nekega dae pride po cesti mimo te kovačaice aeka stara žeaica in ko aotri zagleda tako pridae delalce, vsede ae na prag ia ljubo se ji zdi gledati hitrost in ročaost kovačev. „0, kako vaa je veselo gledati, ker tako pridao delate!" spregovori starka. ,,Tudi jaz aem rada delala, dokler aem mlada bila; pa zdaj — -". ,,Ali bi še rada mlada bila?" jo vpraša Kriatus. ,,Bi, ko bi božja volja bila!" To je Kristusu dopadlo, da je tako v božjo voljo vdaaa, da je svojo željo le božjej volji podvrgla. Zatorej jo priaie ia poriae v žrjavico. Piba z mehom, piba ia čez malo treaotkov skoči iz žrjavice mlado brbko dekle. Potem je miflolo aekaj časa, Kriatua in sv. Peter akleaeta kovaško delo opustiti ia še dalje po avetu iti. Odpovesta Lojzu delo ia se odpravita na pot Pri alovesu reče Kriatus inojstru: ,,Ti pa delaj tako, kakor 8am zaaš, ne tako, kakor ai meae videl". Dal je razumeti: Naj ne poskuša atarib Ijudi v ogeaj devati, da bi potem mladi postali. Lojze imel je že ailao staro mater. Po odbodu pomagačev ga je vedao aagovarjala, da bi jo prenaredil, da bi mlada bila. Sia se braai; pravi, da ae sme, pa si tudi ae upa, tako de lati, kakor je uai pomagač. Mati pa le sili ia sili rekoč: ,,Je li pomagač večji, kot mojster ? Glej, jaz sem že stara, ae morem več delati, ti se žeaiti aočeš, kdo te bo gospodinjil! Prenaredi me, da bom mlada, potem te pa še jaz labko oskrbujeai". Ko mati le ae odjeaja aadlegovati, je Lojzu že prevee sitao, toraj jo zagrabi in vrže v žrjavico. Fiha z mehom, piba, pa hitrejše ko piba močaeje mati gori; zgorela je. S tein, da je Lojze postal svoje matere smrti kriv, zaslužil si je večno pogubljeaje; pa kaj se zgodi ? Nekaj let potem prideta zopet Kristus ia sv. Peter v vas, kjer je Lojze ataaoval, pa zelo pozao zvečer. Zatega del iščeta ai preaočišča po hiaab, ali nikjer ju nočejo pod atreho. Nazadnje se še tudi h kovaču Lojzu zatečeta ia ga za preBočevaDJe prosita. Oa, čeravao ju ai nič spozaa!, kdo sta, jima veadar prijasao reče: nNikoli še aisem uobeaega človeka prenočil, vaju pa vse eao bodema. Vljudao ju pelje v hišo in lepo postreže ter da okusao večerjo, mehko postelj ia dober zajutrek. Zjutraj, predao božja popotnika aaprej gresta, obrae ae Kristus proti Lojzu ia reče: ,,Ker ai tako dober človek, da si nama lepo postregel, dovolim ti, da si voliš tri želje, ia hočem ti jih izpolniti". Kovae ju porogljiVo pogleda po atraai ia si misli: Ne kaže, da bi vidva mi izpolaila želje. Malo potuhta, pa veadar reče: ,,Želel bi, imeti v avojej kovačaici, tako klop, da kdor bi na ajo sedel, bi poprej'ne mogel uatati, da bi jaz rekel: Ustaai." ,,Že dobiš", reče Kristus, ,,kaj ae dalje želiš?" ,,No pa daj, da pred mojo kovačnico zraste drevo, ki bo vedao cvetelo, ob eaem pa tudi zrel aad prinašalo". ,,Tudi dobiš; v čem obatoji tvoja tretja želja ?" — vpraša aadalje Kristus Kovač si malo poraisli ia reče: ,,Dobro bi tudi bilo, ko bi pred mojo kovačnico zrastel tak gaber, da bi po ajem labko v aebesa plezal". ,,Glejte človeka", reče Jezus proti sv. Petru, ,,aa vae poavetao najprej zmisli, zadaja ao nebesa", ia šla sta dalje, kovač pa poln veselja po svojih opravilih, ker ae mu je izpolailo, česar je želel. (KoBec prih.) Sinešnica 15. ,,Točarica!" kliče tujec sedeč za mizo, ,,točarica!" Tocrarica pa aič ae sliši, ker ima drugo delo v rokah. ,,Točarica!" zaupije pa aedaj tujec aa vse gilo, ,,za božjo voljo, ali aimate ušes?-' ,,Imamo", odvrne točarica, ki zaališi samo zadaje beaede tujca. ,,imamo jib, sviajske s hreaom".