Poštnina pTatana v gotovini. Leto LXXIL, št. 204 . Ljubljana« sobota 9* septembra 193* Cena Din 1#~ izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 pen> vrst a Din Z UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podmžmcoi MARIBOR, GraftU tra fe 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. . . ,,ttl . A w A r««#n^w« --■»- « telefon it. 26 // CEUE, celjsko urecmtitvo: Slrosimaverieva ulica 1, telefon U. 66* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velja mesečno IJUDLJAINA, KnoTijeva unca swr, J podružnico uprave: Kocenovn ut. 2, telefon št. 190 tj JESENICE: Ob kolodvoru 101 ff v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24» 31-25 m 31-26. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 fl Poimo hranilnica v Ljubljoni št. 10351. Varšava že ni lavieta ■■^■■■■■■■■■■■■■K^^MiMHaMaHM V nasprotju z nemškimi poročili javljajo varšavske radijske postaje, da se Varšava pripravlja na obrambo do zadnjega moža Nevtralni opazovalci zatr]uJefo, da se na Poljskem šele pripravlja, odločilni spopad na fronti, na kateri se zbirajo glavne poljske sile, ki doslej še sploh niso stopile v akcijo Berfin. 8. sept. br. Danes ob 17. so nemški motorizirani oddelki dospeli do Varšave in so se prvi nemški vojaki pojavili v varšavskih predmestjih. London, 9. sept. e. Dasi je nemški generalni štab objavil, da so nemške čete že včeraj popoldne vkorakale v Varšavo, se je varšavska radio postaja javila še smoči ob 21. in napovedala, da poljske čete na— d al,ju jejo s pripravami za obrambo prestolnice. Varšavski radio se je potem javil še štirikrat. Varšava, 9. sept. e. Davi ob €.45 Je bflo Še vedno slišati oddajo varšavrfte postaje. Najprej so predvajali klavirsko glasbo, nato so pa sledile napovedi v poljskem m nemškem Jeziku. Pri mikrofonu pa ni bil isti napovedovalec, kakor običajno. Varšava, 9. sept. e. Poljske radijske postaje, zlasti Varšava, so se danes ponoči še večkrat javile. Vesti oddajata I#vov tn Varšava IX ki sta še javila teformacije m uradni prefifled. Obe postaji sta oddajali svoja poročila tudi v nkraflnščlni in nemškem jezikn. V teh poročilih je bilo tuđi javljeno, da postaji Lvov in Varšava H delata povsem normalno. Ob" posta.fi sta tndi objavili poriv srenerala, Some, da se bo prestolnica Trnfrnla do skrajnosti in da bo poljska vojska do zadnjega nudila odpor. Varšava. 9 sept. c. Varšavska radijska postaja je še davi popolnoma v reda po- rfovala In Je oddajala prodaš varšavskega vojaškega poveljnika na vojake in prebivalstvo, v katerem Jih poziva, da branijo Varšavo do smrti. London, 9. sept j Poljsko poslaništvo v I v Londona je snoči proti polnoči govorilo c Varšavo brezžično. Poljski general, ki Je prevzel obrambo mesta. Je odgovoril, da postavljajo vojaški oddelki topove in da se bo mesto branilo do zadnjega moža. London, 9. sept. c. Londonsko poljsko poslaništvo Je bilo še smoci v redni telefonski zvezi t Varšavo. Berlin, 9. sept. i. Nemške radijske postaje niso danes objavile nobene vesti o zavzetju Varšave. Poziv poveljnika Varšave Varšava, 9. sept. c. Snoči ob 11. je bilo pozvano prebivalstvo iz okolice, da takoj prične s kopanjem jarkov. General Suma, vrhovni poveljnik obrambe v Varšavi, je izdal na vojsko naslednji poziv: Meščani! Vrhovno vojaško poveljstvo nam odreja, da branimo Varšavo. Mesto bomo branili do zadnje kaplje krvi! Govorim iz varšavske radijske postaje. Lahko se zgodi, da bo postaja po kakem strela ali bombi poškodovana. V tem primera vam sporočim svoje nadaljnje ukrepe po letakih. Parts, 8. septembra. AA. (Havas) Po-veljotttvo francoske vojske poroča, da Je dobil sovražnik na bojišču med Beno bi Mosele o jačanja, kar Je znak, da prihajajo na bojišče nove vojaške sile tz notranjosti Nemčije. Poročilo št. 9 z dne 8. septembra zjutraj se glasi: Izvedli smo lokalna napredovanja različnega pomena ter zboljšaH s tem občutno nafte napredovanje na gotovih točkah. Pariz, 9. sept AA Havas: Komunike št 10 francoskega slavnega poveljstva se glasi: Nadaljujejo se naša krajevna napredovanja. Na krajih, iz kater-h se sovražnik umika so bili porušeni vsi prometni objekti ter se nahajajo tam polja min. Naše letalstvo vrši izvidniške polete. Na morju Dokazujejo nafte patrolne ladje nenavadno aktivnost. Sodelovanje z angleškimi edini cami Je popolnoma zavarovano ter ščiti pomorski promet. Pariz, 9. sept. AA. Havas: Tekat komunikeja, ki je bil objavljen snoči o toku operacij začetih med Renom in reko Mo-sei potrjuje, da franciskf četa nartaljajejo V napredovanje, ki se je začelo pred štirimi dnevi. Navzlic Jedrnato**! dokazuje ku- I munike, ako se ca primerja s komunikeji prejšnjih mm% da niti ki au bila nujne poslana is notranjosti Nemčije, niti izobilje avtomatskega orožja, s katnim razpolagajo branitelji jarkov niti »bloki« armiranega betona v obmejnih pokrajinah niso mogli nuditi odpora francoske inu napredovanju niti pitdstrsism Maginoto-ve Unije. Francoske čete so napredovale tako. da je hO sovražnik prisiljen uničiti mostove in tunele, ter zapustiti polja, ki so bila pripravljena in maskirana zato, da bi se zaustavili napadi oklopnih avtomobilov. Nemogoče je označiti kraje ali pozicije, ki so bile na ta način zasedene. Francosiu>-nemška meja Je selo vijugasta ter gre večinoma skozi gozdove. Francoska meja dominira nad dolino reke Soare, v kateri Je veliko tovarn in rudnikov. Prvi dnevi sovražnosti so se ■porabili sa to, da ■e uničijo oddelki pred nemškimi glavnimi črtami, in objekti v kra$h, kjer so bile nemške čete prisiljene umakniti se. Vse kaše, da je francoska vojska svojo nalogo I uspešne hrvriua. Sleffriedova črto se ne i nshajs popolnoma ob meji ter gre po po-saarskih hribih, katerih srednja višina znaša okoli 350 m ter se dotika mest Saar-Brucken m Saariouis ter se v bližini Trier-Ja konča ob reki M osel. Z alsaškega bojišča, kjer Rena loči obe utrjeni vojaki se doslej ne poroča o nobeni pomembnejši aktivnosti. London, 9. sept. j Na ozemlju med Ma-ginotovo in Siegfriedovo črto se bije velika bitka. Zadnje uradno poročilo vrhovnega francoskega poveljstva navaja, da %o francoske čete na mnogih krajih dosegle važne uspehe in razširile zavzeto ozemlje za ofenzivo v večjem obsegu. Nemške čete ao uprizorile silovit protinapad, ki pa se ni obnese 1 in so se morale s hudimi izgubami umakniti. Nemško poveljstvo je »pričo francoskega splošnega napada pripeljalo v vsej naglici z vzhodnega bojišča 6 divizij. Francoske čete prodirajo s 70-tonskimi tanki. Ni izključeno, da se bo iz sedanjih bojev na zapadnem bojišču že v Nadaljeval2 nn 2. strani Varšava se mrzlično pripravlja na obrambo Povsod grade jarke in barikade — Mesto je podobno enemu Varšava, °. septembra A A. Havas: Borbe, ki se zdaj vodijo, imajo namen omogočiti na eni strani pregrupiranje že angažiranih čet ter na drugi strani razvrstitev velikega števila edinic tki jih vrhovno po-veljništvo drži v rezervi. Čete, ki so se nahajale v Poznanju, so se začele umikati, da bi se osvobodile pritiska dveh nemških motoriziranih kolon, ki prodirajo proti prestolnici od severa proti jugu od Pilice ter od juga proti zapadu preko Visle. Ćete, ki zapuščajo Poznanj podirajo za seboj vse važne objekte. Umikanje iz poznanj-ske pokrajine v Varšavo ni težko spričo tega, da so glavne industrije, ki delajo za narodno obrambo že 5 let preseljene ter se nahajajo v centralni coni države. Umik poljskih čet se vrši v najboljšem redu navzlic neprestanim letalskim napadom. Pionirski oddelki postavljajo tam, kjer so nemška letala porušila mostove, nove pon-tonske mostove. Poljski pionirji so pri tem pokazali veliko spretnost, vojaki pa veliko junaštvo, sposobnost m vztrajnost. Poljski pionirji so znani že izza časa Napoleonove vojske, ker so ravno oni zgradili znameniti most na Berezini, ki je rešil Napoleonovo vojsko, ko se je umikala iz Rusije. Nemci prodirajo po toku petih rek, ki se stekajo v Varšavi, to so Narevv ki se steka v Bug, pritoku Visle, nato sama Visla ter Bzura. Ravka in Piliga. Na tem kraju bo poljskim četam omogočeno stopiti v obrambno borbo, naslanjajoč se na prometno središče, ki ga predstavlja Varšava. Na desni obali Visle bodo nemške čete naletele na trikotnik, ki ga oblikujejo trdnjave Modlin, Sierozk in sama Varšava, Te trdnjave so znane še iz ruskih časov, toda Poljska jih je še bolj utrdila. Primer Verduna je dokazal, kako veliko podporo lahko nudijo stalne trdnjave, dasi so zastarele, ako se jih pametno izkoristi. Glede zavzetja Krakova se naglasa, da ni imelo to mesto nobenega strategič-nega ali gospodarskega pomeni. Toda v Krakovu predstavlja vsako poslopje umetniško in zgodovinsko vrednost. Krakov je samo mesto umetniške vrednosti ter nosi njegovih 56 cerkva in samostanov najčistejši romanski slog od IX. in XI. stoletja do renesanse in gotskega sloga. Obramba Krakova po mestnih ulicah bi mesto popolnoma uničila. Sam Krakov nima nobene industrije ter ima samo eno tovarno čokolade. Čenstohovo so Poljaki branili, ker je važno železniško križišče, vprašanje obrambe Krakova pa se sploh ni postavilo. VARŠAVA, 9. sept, e. 2e včeraj je prenehala delovati radijska postaja Varšava L Že pred dnevi je bilo objavljeno, da bo v primeru Če ta postaja oreneha delovati, oddajala vesti postaja Varšava H vojnemu taborišču I na valovni dolžini 216, Snoči je ta postaja javila, da sta, se včeraj med bombardiranjem dva nemška pilota s padali spustila v Varšavo v park Lazienld. Meščani so ju prijeli in ju izročili oblastem. Med včerajšnjim močnim bombardiranjem Varšave so Poljaki v prvem naletu sestrelili 6, v drugem pa 4 nemške bombnike. Vža.-galna bomba nemšega bombnika je padla na mestno bolnišnico, ki je zgorela. Meščanstvo je bilo opozorjeno, da bo dan signal za nevarnost samo v primeru, če prihajajo bombniki, če izvidniki, pa ne. Kljub temu priporočajo vojaške oblasti prebivalstvu, naj nihče ne zapušča hiš in zaklonišč in naj se ljudje pravočasno umaknejo v veže, da ne bodo zadeti od drobcev granat in šrapnelov, s katerimi se strelja na sovražna letala. Poljski radio je včeraj pozval ženske, ki bi hotele dati po 300 g krvi za ranjence, ker so vsi zdravi ljudje na fronti. Kmetje v ozadju fronte m v okolici Varšave so pozvani, da na vseh krajih kopljejo jarke, globoke 2 m in prav toliko široke in da postavljajo barikade is vsega, kar imajo pri rokah, da se zadrži naval nemških tankov. Dalje so bili državljani pozvani, da vojakom v vojni Črti prinašajo kruh in čaj. V neki reportaži pravi varšavski radio, da kaže Varšava lice vojaškega taborišča. Pred tednom dni Je bilo še živahno mesto, zdaj pa vladata v mestu popoln mir in red, a namestu meščanstva se povsod vidi vojaštvo, namestu luksuznih avtomobilov pa drve po nlvrah reševalci in gasilske kolone, ki prenašajo in prevažajo ranjence. Gostilne so prazne in otroci se ne igrajo več po parkih. Na mnogih krajih v mestu gasilci odstranjujejo ruševine, da omogočijo promet. Ponoči je vse mesto v temi in živa duša ne stopi iz hiše. Ni kdo tudi ne prižge lud. čruje se že grom topov iz ravnine pred Varšavo. Meščanske straže opravljajo svojo dolžnost. Povsod postavljajo :'n grade barikade ter kopljejo jarke. Ponekod so prevrnili tramvaje in jih položili čez ulico. Mnogo meščanov je znosilo pohištvo na ulice, da omogoči zgraditev barikad. Preteklo noč je 120.000 ljudi delalo pri utrjevanju Varšave. Meščani preživljajo usodne trenutke, ker se akcija lahko prenese v samo Varšavo. Varšavski radio od časa do časa objavlja naslednji poziv: Meščani! Podpirajte vojsko! Meščani, spomnite se, da so morali vsi Srbi leta 1915 bežati ln da so morali Srbi tudi zapustiti svojo domovino, a so se kljub temu vrnili kot zmagovalci! Povsod kopljejo jarke in grade barikade Varšava, 9. sept. e. Snoči je bil izdan proglas na prebivalstvo, da naj ljudje ob levi obali Visle takoj pričao postavljati barikade in naj kopljejo jarke, ker se bodo na tem ozemlju vodile vojne akcije. Potrebno je delati dan in noč. Ponoči morajo biti na razpolago svetilke. Prav tako je potrebno zbirati slamo in les in imeti pripravljeno razno orodje za kopanje jarkov. V primeru, če ni v bližini na razpolago lesa, naj se rušijo hlevi in hiše. Vaški omladinci se lahko uporabljajo kot izvidniki na kolesih in morajo takoj javiti prihod sovražnih tankov. Vsi Poljaki morajo pomagati, da se ustavi prodiranje sovražnih siL V Varšavi je dovolj hrane. Rdeči križ je organiziral zdravstveno službo. Pristašem poljske socialistične stranke je bil izdan poziv, da se, v kolikor so sposobni, takoj prijavijo za vojaško službo. Komanda protiletalske obrambe je pozvala prebivalstvo, da pride na delo z lastnimi lopatami. Pozvani so zlasti tisti, ki stanujejo blizu Trga maršala PUsudskega in v bli- žnji okolici, da se takoj javijo na Trgu maršala Pilsudskega, kjer se nahaja komanda Varšava, 9. sept. AA Havas: Dnevno povelje vrhovnega poveljnika obrambe Varšave je bilo prečitano snoči ob 22. po poljskem radiu ter se glasi: Vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Smigly-Rydz nam je »aapal obrambo prestolnice ter zahteval, da se sovražnikovi napadi razbijejo ob zidu odpora, ki mm ga bomo nudili. Geslo, ki ga objavljamo sovražnika, se glasi: »Dosti nobenega koraka več«. Ako bi sovražnik še nadalje napredoval, pomeni da je zadnji poljski vojak zmlet pod nemškimi tanki Zgodovinsko poslanstvo, ki ga ima Varšava je, da ponovno dokaže svoj patriotizem, ker se Varšava nahaja sedaj v prvi borbeni črti Ona je zaradi tega ponosna. Poljska vojska se umika na novo fronto Sodba nevtralnih opazovalcev o vojaSketn položaju na Poljskem 9. sept. p. (Reuter.) Po poročilih, ki prihajajo od belgijskih in nizozemskih vojnih dopisnikov, nadaljuje poljska vojska svoj strateški umik z mojstrsko točnostjo. Nevtralni vojaški opazovalci na Poljskem opozarjajo, da Poljaki ne morejo pričeti večje bitke proti mnogo bolj močnemu nasprotniku na 2500 km dolgi fronti, ki jo zato zmanjšujejo. Kljub vsemu temu pričakujejo poljski vojaki, da jim bo maršal Rydz-Smigly kmalu vzkliknil »Stoj« ter jim sporočil, da je prišel trenutek, ko se imajo utrditi v rovih ter nuditi jačji odpor. Vesti iz Poljske in Berlina jasno kažejo, da se Poljaki umikajo brez zmede ali izgube morale. Nemška uradna poročila sama priznavajo njihovo hrabrost Poljski oficirji opozarjajo, da ima njihov maršal Rydz-Smigly mnogo izkušenj v takem načinu bojevanja, saj se je L 1920 umaknil pred boljševiki do Kijeva za približno 1000 km, preden se je okrenil in zmagal. V dosedanjih bojih na Poljskem ni prišlo do nobene značilnejše bitke. Sorazmerno malo število ujetnikov, ki so jih Nemci zajeli, ter malo število topov, ki so jih zaplenili, kažeta na učinkovitost načrtov poljskega generalnega štaba. Jedro poljske vojske še ni prešlo v borbo, ker se doslej še ni ničesar čulo o malih oklopnih vozovih, ki jih imajo Poljaki več tisoč. Nemci prodirajo sedaj na ozemlju, ki je ravnina, pomaga jim suho vreme, jesensko deževje in. izprememba terena na bosta mnogo vplivala, da se bo izpremenila učinkovitost nemških motoriziranih čet. Poljski vojaški krogi pravijo, da so Nemci optimisti, ker še ne vedo. proti komu se bore. Berlin, 9. sept. e. Glede na vesti o napredovanju nemških čet pred Varšavo se v krogih nevtralnih vojnih opazovalcev poudarja, da je treba počakati, da se bo videlo pomen te akcije šele tedaj, ko se pokaže, kako stoje poljske čete na Bugu in ob Visli. Motorizirani oddelki nemške vojske so z jugozapada pričeli napadati pred osmimi dnevi in so po vkorakanju v Čenstohovo in Krakov dospele do Varšave. Nemške čete so včeraj dospele tudi r Sandomir. Umik poljskih čet iz zapadnih pokrajin Berlin, 9. sept. p. (United Press) V krogih nevtralnih vojnih opazovalcev pričakujejo, da nemške čete. ki so na dveh ali treh krajih prekoračile Narev, ne bodo prodirale dalje na severnem Poljskem, dokler ne bodo dobile ojačenja. Splošno menijo, da se onstran Na reva nahaja glavna poljska vojska, pripravljena za boj. V sedanjem premikanju nemških čet je dobro funkcionirala dobava hrane, vendar pa si je težko misliti, da bodo mogli stotisoče nemških vojakov, ko bodo vrženi k Bugu in Narevu, oskrbovati z isto točnostjo. Prostor med južno in severno nemško vojsko v zapadnih poljskih pokrajinah so poljske čete skoro popolnoma izpraznile in je tamkaj ostalo le nekaj posadk. Zato pohod nemških čet preko tega ozemlja nima velikega pomena za razvoj nadaljnih operacij. Fronta petih rek Pariz, 9. sept. Havas: Pregrupiranje poljskih čet se vrši na terenu, imenovanem »fronta petih rek«, ki se nahaja severno in južno od Varšave. Ta pregrupacija poljskih čet se vrši z namenom učinkovitega odpora proti nemškim četam. Gibanje čet gre pod zaščito močnejših oddelkov, ki vodijo srdite borbe prsi ob prsi v področju Lodza na fronti, ki je 80 km oddaljena od Varšave. Na severu gre ta fronta od To-runa in desne obale reke Drvence do Ro-žana. na reki Narev. Glavna poljska armada Se ni stopila v boj Pariz, 9. sept. p. »Oeuvre« piše. da položaj Poljske ni tako obupen, kakor se zdi na prvi pogled. Poljaki so doslei uporabili proti nemških četam samo 15 divizij, do-čim 45 divizij sploh še ni stopilo v boj in je še vedno za fronto pripravljenih, da izvrše načrte generalnega štaba. Rim. 9. sept. p. Dopisnik »Messagsera« poroča, da se poljske čete umikajo proti črti Varšava-Lublin in da bodo nudile bržkone odpor pri Bugu vojno poročilo Varšava, 9. sept. e. Havas: Komunike poljske vrhovne komande št. 8 se glasi: Delovanje letalstva: Sovražna letala še naprej bombardirajo naše čete, prometne črte, kakor tudi mostove na Visli. Bombardiranih je bilo več mest in tudi središče Varšave. Ena bomba je padla nedaleč od gledališča. Sovražnik je imel velike izgube, ki mu jih je zadalo naše letalstvo in naša protiletalska artiljerija. Operacije na kopnem: Pod pritiskom sovražnika in njegovih motoriziranih sil se naše čete umikajo v področje Lodz-Pjotrkov-Tomaševo-Rožan Pultusk. Prodiranje nemških čet Berlin, 9. sept br. Nemško vrhovno po-, veljstvo poroča, da so oklopni oddelki nemške vojske na dveh mestih prodrli do Visle. Reko so dosegli pri Sandomiercu in pri Gori Kalvariji, ki leži 20 km jugozahodno od Varšave. Poljska vojaška misija v Londonu London, 9. sept. c. Posebna poljska vojaška misija je snoči dospela v London. Sprejeli so jo člani poljskega poslaništva in zastopniki angleškega vojnega ministrstva Četniške borbe v zaledju Berlin. 9. sept. i. Današnji listi poročajo o četnišaih bojih, ki so nastali v zaledju nemške fronte. Cira nemške čete zapuščajo zasedene kraje, se pojavljajo oborožene skupine Poljakov, ki napadajo nemške vojake, ki so ostali za straže, in po nemških vesteh tudi nemško prebivalstvo, V tej četniški vojni so Poljaki brezob7irnL 6000 slovaških beguncev na Madžarskem Budimpešta, 9. sept e. Doslej je 6000 slovaških vojakov pribežalo na Madžarsko. Madžarske oblasti so jih razorožile in m-ternirale. Srdite borbe na zapadni fronti (ko uradno poročilo ugotavlja, da mo uspehe ter da se pripravlja prva večja bitka Mi MM Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ntota, ». Mptomlw ltts. . 204 Nadaljevan je s 1. strani najkrajšem času razvila prva velika bitka sedanje vojne. Pariz, 9. sept. c. Neoficielni komentar k francoskemu desetemu vojnemu poročilu pravi, da so uspehi, ki jih je dosegla francoska vojska v Posaarju, zelo pomembni. Nemške čete so na umiku porušile več mostov in predorov. PARIZ, 9. sept. e Lokalne, a hude borbe v okolici Start-ruckena so se razširile in predstavljajo glede na prihod novih nemških divizij prve ostre bitke. Težka artiljerija z Maginotove linije izvaja pritiak na nemške položaje. Glavne borbe vodi pe-šačija. ki jo podpira na stotine tankov. Tud: z nemške strani je poseglo v boj veliko tankov. Torišče najhujših borb predstavljajo gozdnati hribčki okrog Saarbru-ckena. Akc je zadnjih dveh dni so omogočile francoskim četam doseči znatne uspehe na terenu in utrditi nove položaje, od katerih so nekateri več kilometrov globoko v sovražnem ozomlju. Po zadnjih vesteh, ki so prispelo v Pariz, so francoske čete prispele v Binmvald, velik gozdni kot me<: Renom in nemško-francosko mejo. Staro področje bojev Lauter je igralo veliko vlogo v nemško-francoski vojni leta 1870-71. Kraj. kjer prodirajo francoske čete in to med Lauterbuigom in VVeisenbur-gom, ni daleč od točke, kjer se sestanejo Alzacija. Pfalz in Badon. Zaenkrat se francoske operacije omejujejo le na B:nn-wald, skozi katerega vodita dve nemški cesti. Francoske čete ugotavljajo sedaj tečne položaje nemških postojank in ruši- jo nemška strojniška gn—da in zaklone, šele ko bo francoska komanda ugotovila, kje se nahaja najslabša točka na nemških linijah, bodo Nemci evakuirali Pfabz. Na francoski strani priznavajo, da je odsek te fronte med Lauterburgom in Weisen-burgom zelo močno utrjen. Evakuacija obmejnega ozemlja Bruselj, 9. sept. c. Nemške vojaške ob lasti so odredilo evakuacijo Saarbruckena ter vsesa ozemlja med mejo in Kolnom ter Koblenzom. Pariz, 9. septembra AA. Havas. Na sto-tisoče Francozov ie spremenilo svoja bivališča ter je za nje nastalo zdaj novo Življenje. Evakuacija prebivalstva, ki je bila pripravljena še prej, je bila izvršena sedaj na eksemplaren način. Prebivalci iz obmejnih krajev ob zgornjem in spodnjem Renu ter Mozelu so bili prvi, ki so bili evakuirani s posebnimi vlaki. Prebivalstvo je imelo pripravljena že stanovanja v notranjosti Francije. Učenci šol so bili evakuirani z učitelji in starši vred po skupinah. Kar se tiče evakuacije Pariza, ta evakuacija ni obvezna, temveč ie prepuščeno posameznikom, da odpotujejo. Oni, ki so odpotovali iz Pariza, so večinoma ostali v občinah seinskega okraja. Mladinska društva, predvsem skavti, podpirajo v mnogih krajih kmete pri pospravljanju žetve. Solidarnost med Francozi vlada na vseh področjih. Novo posredovanje ussollnija za mir? 7 Berlinu upajo* da vojaa s Francijo in Anglijo ne bo trajala dolgo BERLIN, 9. sept. e. Glede na prizadevanje BfuPŠolinlja, da so vrne mir v Evropo, smatrajo v tiikajSn>ih krofih, da je v dogtednem čMsu mogoč nov poskus za mirno rešitev sedanjega konflikta, poudarjajo, ua italijčnbki poslanik Attolico vsa« dan Obiskuje zunanjega ministra in da Italija nadalju/e svojo diplomatsko delovanje, v nemških službenih krofih prud-" rja jo, da konflikt z za pridnimi državami ne bo dolgo trapi. Kakor zatrjujejo, namerava Vatikan v državah, ki so v vojni, nStvarlti bolnišnice, v katerih bodo negovale ranjence nSmDjenke. v mnogih UC >"!h oerkvaii je odrejena molitev za «»flgixja in rrancija odklanjata separatni mir London, 9. sept. j. Današnji londonski listi priobčujejo podrobna poročila o položaju na poljskih bojiščih in nanašajo, da »ta Velika Britanija in Francija odločeni voditi sedanji boj do končne in brezpogojne zmage. Naj se dogodki na Poljskem razvijajo kakorkoli. Velika Britanija in Francija bosta vztrajali pri dani besedi Poljski m ne bosta sklenili nobenega separatne*;« miru. Mir je mn?- mirrv iuhno Nem'' i?o In 2Stn V j . smislu pišejo tudi današ- nji pari. ki (isti kakor »Le Jour<*. »Epoque« in »Ouevrea. Tokio, 9. sept. j. Angleški poslanik je sprejel novinarje in jim izjavil, da odklanja Velika Britanija vsako misel posebnega miru i Nemčijo po zavzetju Poljske, kakor so poročali nekateri japonski listi. Velika Britanija se bo borila ob strani Francije do končne zmage v sedanji vojni. V sedanji vojni ne gre Veliki Britaniji za to. da bi maščevala poljske vojake ali potisk o prebivalstvo, temveč se bori za svobodo in neodvisnost velikih in malih narodov. Francozi računajo z dolgo vojno Pariz, 9. sept. e. »Petit Parisien« objavlja poročilo svojega posebnega vojnega poročevalca. Poročilo naglasa, da so francoske čete. kakor znano. predsTiočnjim napredovale nekaj kilometrov od Maginotove linije in da so se kljub močnemu nemškemu odporu utrdile na novih položajih, skritih za gozdovi, ki jih je dovolj v tem kotu. Težko pa je domnevati, da bi se pod takimi okolnostmi v kratkem času lahko prebilo sovražnikovo fronto. Verjetno je, da se bo tu vodila vojna zelo dolgo časa. Mora se priznati, da je tako kakor Magi-notova tudi Siegfridova linija skoraj neprobojna. Na drugi strani pa sodijo francoski strokovnjaki, da je vendar razlika med Maginotovo linijo, ki so jo gradili deset let. in med Siegfriedovo, ki je bila ograjena relativno v kratkem času. Francoski vojaški strokovnjaki bodo usmerili napade proti točkam, ki jih smatrajo za najmanj odporne. Angleški veleposlanik pri grotu Cianu Rim, 9. sept. c. Angleški poslanik Lorai-ne je imel snoči dolg razgovor z zunanjim ministrom grofom Čianom. Italijanski poslanik pri Bonitetu Pariz, 9. sept. c. Zunanji minister Bon- net je snoči sprejel italijanskega poslanika. Roosevelt proglasil strogo pripravljenost Wa šiling ton, 9. sept. c. Predsednik Rom-veli je izdal odredbo, s katero proglasa omejeno stanje nacionalne pripravljenosti. To pomeni, da bodo Zedinjene države mobilizirale obrambne sile v najvišji meri, kolikor je to v mirnem času dopustno brez izrednega pooblastila kongresa. VVashington, 9. sept. c, Z včerajšnjo odredbo predsednika Roosevelta bo takoj povečana kopna vojska na 220.000 mož. nacionalna garda na 235.000. osebje mornarice na 145.000 in mornariški strelci na 25.000. S tem pa še niso izčrpane najvišje kvote, za katere ima vlada pooblastilo. Te znašajo za armado 280.000, nacionalno gardo 424.000, mornarico 181.000 in mornariške strelce 56.000. Vlada je določila kredit 500.000 dolarjev za evakuacijo ameriških državljanov iz Evrope. Stališče Madžarske Rim. 9. sept. e. Italijanski listi v poročilih iz Budimpešte trdijo, da Madžarska nima povoda, da uradno proglasi svojo nevtralnost v sedanjem položaju, kajti politika Madžarske, ki je bila vedno naklonjena Rimu in Berlinu, ostane nespremenjena. V tem sporu in čeprav je nevtralna, je njena politika v soglasju s cilji Mussolinijeve miroljubne politike, katere namen je poprava vseh krivic versaiske pogodbe. sistematična borba proti nemškim ^sdmornicam emške podmornice so že pred izbruhom sovražnosti zavzele svoje postojanke London, 9. sept. j. Snoči je bilo izdano naslednje uradno poročilo* 2e iz dosedanjih pomorskih dogodkov je jasno, da je pričela Nemčija izvajati vojno s svojimi podmornicam rnako ostrostjo, kakor L 1917. 3 1 . t Vi V • Zato "je treb: - - ^nati z raznimi nevšečnostmi, ki jih ni mogoče takoj odstraniti. Pač pa je očitno, da bo že v najkrajšem času mogoče delokrog sovražnih podmornic omejiti in preprečiti vsako njihovo nadaljno delovanje. Iz dosedanjih poročil izhaja, da so nemške podmornice že nekaj dni pred izbruhom sovražnosti zasedle svoja mesta na važnih pomorskih poteh in križiščih in da so že tedaj bile pripravljene na akcijo, ki jo izvajajo po izbruhu sovražnosti. Vlada bo sedaj uvedla za vse trgovske in potniške ladje spremstvo vojnih ladij, tako da bodo nemške podmornice postale na ta način neškodljive. Vrhu tega bodo morale nemške podmornice po izčrpanju svojih zalog kuriva iskati nevtralna pristanišča ali pa se bodo morale vrniti v Nemčijo. Angleške vojne ladje zavzemalo sedaj svoje postojanke na vseh važnejših točkah in bodo na ta način lahko omejile nemško podmorniSko vojskovanje do skrajnosti. _ A , London, 9. septembra. AA. Reuter: Ad-miraliteta je izdala poročilo, da ne bo več objavljala podatke o tem, kje in kdai je bila potopljena kaka sovražna podmornica, da sovražnik ne bi za te podatke zvedel ter poslal na njeno mesto drugo podmornico. New York, 0. sept. c. Ameriške patrolne In d je so v Nantuchet Soundu južno od Cape Coda opazile neznano podmornico. četrta poljska pod-mornica potopljena Berlin, 9. sept. j. Nemške vojne ladje so potopile še četrto poljsko podmornico. Nemški parnik naletel na mino Kodanj, 9. sept. AA. Reuter: Nemški parnik »Bismarck« je naletel včeraj na nemško mino v bližini gdanskega otoka Noen. Od posadke se je rešilo sedem mož. „Bremen" se je zatekla v islandsko Hiko New York, 9. sept. e. V krogih nemške mornarice so danes izjavili »United Pres-su«, da so izvedeli, da se je »Bremen« zatekla najbrž na Islandijo, in sicer v Rej-kjavik. Islandija nudi zaščito nemškim ladjam in se jih je zaradi tega tja ie mnogo zateklo. Anglija ima •volj živil London, 9. sept. j. Prehran beru minister je danes popoldne sprejel novinarje in jim Izjavil, da je Velika Britanija v prehranbenem oziru docela preskrbljena. Zaenkrat ni govora o tem, da bi ministrstvo hotelo ali moralo uvesti kakršnokoli omejitev prehrane v prihodnjih S ali 4 tednih. 2ivila so v izobilju na razpolago. Sele po tem roku bo morda potrebna racionalizacija potrošnje masl-> in masti, torej živil, ki jih mora Velika tanija uvažati iz tujine, predvsem iz Danske. Pa še v tem pogledu se bo morda položaj v plovbi čez Severno morje tako izpremenil in izboljšal, da bo odpadla vsaka omeii-tev prehrane angleškega prebivalstva. V Nemčiji so danes uvedene karte za kruh, moko in kavo Berlin, 9. sept. i. Danes je bil izdan uradni odlok, da stopijo z današnjim dnem v veljavo tudi omejitve glede kruha in moke. Tako je odrejeno, da bo od današnjega dne proti krušni karti na osebo odpadlo le 250 gramov pšenične moke ali kruha. Prav tako je z današnjim dnem prepovedano izdelovati različne vrste klobas. Odslej se sme izdelovati in oddajati na karte samo enotna vrsta tako zvane »nemške vojne klobase«. Tudi kava je bila racionirana na skrajni minimum, in sicer odpade zdaj na osebo tedensko 100 gramov kave, kavnega nadomestka ali kavnih dodatkov. Danes ob 13. bo govoril vodja gospodarske štiriletke in predsednik ministrskega sveta za državno obrambo maršal Gdring, Omejitve avtomobilskega prometa v Nemčiji London, 9. sept. j. Po poročilu iz N'emči-je so tamkaj odredili nove omejitve zasebnega avtomobilskega prometa. Hkratu so oblasti uvedle nove stroge kazni za najmanjše prestopke. V berlinski okolici so včeraj prijeli 66 avtomobilistov, ki so svoja vozila porabili za zabavne izlete. Avtomobile so takoj zaplenili. Kanadska podpora Angliji Ottavva, 9. sept. c V debati v kanadskem parlamentu je izjavil ministrski predsednik Mackenzie King, da se bo morala Kanada jasno odločiti za mir ali za vojno. Kanadska pomoč Angliji pa bo mogla v glavnem obsegati samo pomoč v materialu in finančnih sredstvih. Pošiljanje vojaštva je zelo dalekosežno vprašanje, ki ga bo treba zelo natančno proučiti. Kanada bo morala s svojim vojaštvom predvsem braniti svoje ozemlje. Angleška naročila v Kanadi Ottavva, 9. sept. j. Predsednik kanadske vlade je sporočil v parlamentu, da je v Kanado prispelo posebno angleško vojaško odposlanstvo, ki bo oddalo ogromne nabave letalske.ca materijala in municiie kanadski industriji. Jasna označba danske državne meje Kodanj, 9. sept. c. Radi ponovne kršitve nevtralnosti po tujih letalih je danska vlada sklenila, da na svojem teritoriju postavi posebne znake, ki bodo vsem letalom kazala meje danskega ozemlja. Predvsem bo označena zapadna obala Jutlanda in otok Bornholm. Znaki bodo ponoči razsvetljeni. Samo ena kršitev danske nevtralnosti Haas, 9. sept. c. Holandska vlada je izdala komunike, v katerem ugotavlja, da je bila holandska nevtralnost od tujih letal doslej kršena v enem samem primeru. Tudi glede tega primera je holandska vlada zaprosila angleško vlado za pojasnila. V poučenih krogih izjavljajo, da ie ta komunike v zvezi s pisanjem tujega tiska, ki je trdil, da je bila nevtralnost Holand-ske ponovno kršena, ne da bi bila holandska vlada proti temu protestirala. Taja letala nad belgijskim ozemljem Bruielj, 8. sept. br. Listi poročajo, da so se danes nad bruseljskim letališčem pojavila neka tuja letala. Letela so zeli visoko, tako da jih ni bilo mogoče uspešno obstreljevati s protiletalskimi topovi. Priznanje kralja angleškim letalcem London, 9. sept. c. Kralj Jurij VI. je včeraj pregledal več vojaških letališč in osebno izrazil priznanje letalcem, ki so sodelovali pri letalskem napadu na nemške vojne luke. Rusija mobilizira Moskva, 9. sept. c. Inozemski poročevalcu, ugotavljajo, da jc število rezervistov, ki so bili te dni vpoklicani, izredno veliko. Mobilizirani so biU skoro vsi zdravniki. V moskovski oblasti so bili rekvirirani vsi a^ tomobili. Voda v Visli zastrupljena? Schwerin, 9. sept. e. DNB javlja: Od včeraj se v Visli opaža ogromna množina mrtvih rib. Napraviiena je bila uradna preiskava in so ugotovili, da je reka zastrupljena Ker preti nevarnost ljudem in živini, so oblasti prepovedale napajanje živine in sploh vsako uporabo vode iz Visle. Vojvoda Windso?$Ri se je vrnil v London Cunnes, 9. sept. e. Vojvoda in vojvodina VVindsorska sta odpotovala v London. Češke oddaje v londonskem radija London, 9. sept. j. Nocoj je anglešlu radio pričel oddajati redne oddaje v če-ščini. Za uvod je spregovoril bivši češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masa-ryk. Govoril je o sedanjem položaju češkoslovaškega naroda in o njegovih izgle-i dih v zvezi s sedanjo vojno med Nemčijo I na eni strani in Veliko Britanijo. Fran-t cijo in Poljsko na drugi strani.. . . Živahno zani Ljubljana, 9 septembra Prve dal jo potekalo življenje na jeaen-skera velesajmu se v znamenju raaborijl-vih dogodkov. Zadnje dni pa je oblak ako-raj normalen. Zlasti včeraj ai je ugledal« zelo zanimive oddelke kmetijske In drugih razstav toliko obiskovalcev te Ljubljane In z delele, da Je sejmliee nudilo običajno živahno ueslio sliko, le na nobeni nastavi na velesejmn se niso obiskovalci tako živo zanimali za posamezne razstavljene predmete, kakor na letošnji kmetijski razstavi. Ne samo strokovnjaki in ljudje z t'ežele, temveč meščani in meščanke izpra-šujejo razstavljalo? in strokovnjake za pojasnila. Razstavljale! rade volje dajejo odgovore na vsa vprašanja in obiskovalci odhajajo z zadovoljstvom, poučeni in informirani o vsem, kar jim lahko pri negi domačih vrtov in gred ter v gospodinjstvu koristno sluzi. Tudi trgovski del velesajma oživlja. Ker je tudi vreme zadnje dni izredno ugodno moremo dati vsem samo nasvet, naj izkoristijo današnjo soboto In jutrišnjo nedeljo za ogled izredno zanimive kmetijske razstave. Razstava zdravilnih zelišč Slovenija izvaža v državi največ samorodnih zdravilnih zelišč, katera uporabljamo tudi kot domača zdravila proti najrazličnejšim boleznim. Razstavljeni so vzorci prav vseh zdravilnih zelišč, ki rastejo pri nas. Posebna strokovna komisija je prisodila nekaterim razstavljale em odlično oceno. Za razstavljene izdelke iz zdravilnih zelišč (mazalo Okama, kreme in olje Kamila) je dobil odlič. oceno mag-, pharm. I. Oblak, lekarnar v St. Vidu nad Ljubljano, za razstavljena eterična olja iz zdravilnih zelišč tvrdka Bratje Tuma. Moste — Ljubljana, za zdravilna zelišča za domačo uporabo drogerija Gregorie, Ljubljana, za izvozno zdravilna zelišča Kmetijska družba v Ljubljani, za eterična olja iz zdravilnih zelišč tvrdka Phatos iz Splita, za gojenje rženih rožičkov. ki se uporabljajo v medicini in katere izvažamo v velikem tanje za velesejem v tvico, je dobil odlično oceno Jurij Falter lz Jurkloitra. za razstavljene pijace Iz zdravilnih zelidc jo dobil odlično oceno trgovec Prane Zaletel lz fct. Vida nad Ljubljano, za razstavljene izdelke iz zdravilnih zelišč pa tvrdka Hamad iz Tro-gira. Izredno zanimanje za umno semenogojstvo Napredni kmetovalci si z izi edniaa zanimanjem ogledujejo semenogojsko razstavo. Sleherni kmetovalec se more na tej razstavi poučiti o važnosti umnega seme- nogojstva za poljedelstvo. Razftnvljalci so prejeli nagrade. Z odlično oceno so bili ocenjeni semenogojska postaja Beltinci, poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani, banovinska in kmetijska Šola v Policah, kmetijska zadruga tt- Vid pri 31 šolski upravitelj Lovro Jevnikar v st. Vidu pri Stični, banovinska kmetiji as Grmu in posestnik Janez fcifrer lz fcabnics pri Skofji Loki. Prav dobra ocena jc bila priznana 14 razstavljalee m. dobra pa potim razstavi jajcem. Prepričani smo. da noben napreden kmetovalec iz Slovenije ne bo zamudil prilike za ogled sen* i gojske razstave. Krasno cvetje na veresejmu ženski svet se gnete največ v paviljonu N. kjer je zanimiva razstava cvetja. TTre-dila in pripravila je to razstavo Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Obiskovalci občudujejo okrasno zelenje, fuksije. begonije, med bsfnl posebno gomoljne besronijo in multillore. Raz at avl jene dali je kažejo, kako E 'jfjo Člani vrtnarskega odseka, ki M te ms let bavi jo z gojitvijo dalij. Oeprai smo že sredi septembra, jo vendar le raSSl 1 jenih tudi mnogo lenih giadfjol. Tudi kraljica cvetja plemenita v; mi a č^Mno zastopana Pa še več drugih žlahtnih cvetlic vidimo v tem paviljonu, tako prve letošnje krizanteme in mnogo drugih rod-klh lepotnih rastlin. Iz Krškega — Z mosta je padel. V petek popoldne {j se je pripetila na mostu htria nesreča, ki le zaradi srečnega naključja ni zahtevala smrtne žrtve, že več dni popravljajo krški most ter je zaposleno pri popravilih večje število delavcev ter je zato na enem mestu ograja odprta. Ko je včeraj okrog 12. ure delavec Vinko Glavan iz Gorenje vasi pomagal nameščati opornike, je nenadoma izgubil ravnotežje in omahnil v strugo Save, ki pa je zaradi suše na tem mestu suha in je nesrečni Glavan padel na betonsko škarpo. Nezavestnega nesrečneža so takoj naložili na. voz in ga je g. VaniČ takoj prepeljal v krško bolnico, kjer so mu nudili prvo po moč. Kakor je pokazala zdravniška preiskava, Glavan nima težjih poškodb, vendar pa toži o notranjih bolečinah. — S koso ga je. Kmečki fantje se kaj radi stepo, to je že naše staro pravilo, ki zahteva vsako leto veliko Število žrtev. Tako so se te dni zopet stepli fantje lz bližnje okolice. Med pretepom pa je Vinko Levstik iz Brezi j vzel koao in zamahnil po svojem nasprotniku Vinku Pavlinu iz Brezovske gore ter mu prereza! kite na nogah. Nesrečnega Pavlina so takoj prepeljali v krško bolnico, kjer so mu nu-iili prvo pomoč. — Smrtna neSreea. Smrtne nesreče pri obiranju sadnega drevja so letos kar preveč pogoste. Iz vseh krajev prihajajo poročila o hudih nesrečah pri obiranju. Tako je te dni v Bučki pri škocjanu padel z drevesa čevljarski pomočnik Pavle Ba-nic. ki je pri sosedu obiral hruške. Banič se je povzpel po lestvi na visoko hruško, kjer pa je izgubil ravnotežje in padel na tla. One^veščenega so ga prenesli na dom, kjer pa je ponoči umrl. Poklicani zdravnik dr. Debeljak je mogel ugotoviti le smrt, ki je nastopila zaradi pretresa možganov. Pokojnik je bil poročen in zapušča nepreskrbljeno ženo in otroka. Gornja nesreča naj bo opozorilo vsem obiralcem sadnega drevja, da naj bodo previdni pri tem delu. —■ Osebna vest. Na izpraznjeno mesto vodnika krškega žandarmerijskega voda ie bil premeščen iz Banjaluke naš ožji rojak iz Novega mesta žand. podporočnik g. A. Drenik. Želimo mu na novem službenem mestu mnogo uspehov. — Občni zbor KrSkega Sokola. O požar-iRmo vse članstvo Sokolskega društva Krško, da je sklican za 19. t. m občni zbor. Razmere, v katerih živimo, zahtevajo, da se ga polnoštevilno udeležimo poeetmo pa Še, ker je vsak občni zbor dan obračuna društvene uprave nasproti članstvu. Zato odbor popolnoma upravičeno upa, da se bo članstvo udeležilo tega občnega zbora polnoštevilno. in ne bo nihče neupravičeno >o?-taJ. Zdravo! Tatinska sodrga v Ljubljani Ljubljana, 9. septembra Policija se trudi, da bi odpravila tatove a je njeno prizadevanje često skoraj brezuspešno. Tatovi se znajo imenitno skrivati in po navadi hitro spet izginejo iz mesta, posebno tedaj, če imajo večje uspehe in pridejo do izdatnejšega plena. V zadnjem času je na delu tudi dobro organizirana vlomilska družbica. ki ima na vesti že več vlomov v razne trgovine in poslovne lokale vobče. Te dni je bilo prijavi jc nih policiji spet več tatvin, ki pa so jih zagrešili ponajveč priložnostni tatovi, ki jih je še težje izslediti. Gostilničar Viktor Bizjak je prijavil, da mu je nekdo ukradel iz gostilniške sobe na Tržaški cesti 3000 din vredno zlato žepno uro z dvojnim pokrovom. Razen ure mu je tat ukradel tudi zlato verižico s štiri-oglatim obeskom. Na prednjem pokrovu ure je bil vgraviran napis: V uspomenu od majke. Reka 2. svibnja 1. 1912. Janezu Kolarju iz Bušin.ie vasi pri Metliki je tat ukradel v nekem lokalu v Ljubljani črn mo^ki površnik s črnim baržunastim ovratnikom. Kolar je bil tako nepreviden, da'je imel v površniku spravljen tudi ves svoj denar in sicer okrog 1700 din v ban kovcih. Tatovi prihajajo tudi na travnike v oko Hci. kjer oprezujejo okrog grmovja in stikajo 2s plenom, medtem ko so ljudje za- posleni pri košnji in sušenju sena Tako je prijavil posestnik Ludvik Zava>mk, da mu je bilo iz grmovja na travniku ob poti ni Rakovo jelšo ukradenih precej j- Ivin, na menjenih koscem in grabijicnm. zraven pa se je tat polastil tudi niče- ikoro nevega rjavega suknjiča V Knezovi ulici so odnesli neznanci \7 hi^. H 17 ■ pralni ce 1000 din vreden bakren r I ki drži nad 70 litrov. Oftodovaaec jc hišni nik Ivan Krušič. Prav podjetni so postali v zadnjem ća su tudi žeparji. Železniški uradnik Josip Mazi je prijavil, da mu je nekdo med njo v tramvaju od kavarne »Evrope* do Florijanske ulice izmaknil iz Žepa ■rebrno uro znamke »Schaffhausen«* m zlato \ eri žico z obeskom 10 kronskega zlatnika 2e par je oškodoval Mazija za 2(>00 din vred nos ti. Žrtev žeparja je postal rudi notar \i Slov. Konjic Rado Jereb, ki mu jc tat prt vstopu na vlak na glavnem kolodvoru ukradel srebrno uro in zlato verižico. Pcditičttt oB^cvhH „Hrvatska straia" tarna .. • »Hrvatski straži* ae gmotno ne godi dobro. Bori se ie več let z velikimi gmot trmi težkočami. Kima dovolj naročniko\\ j Sc mnogi izmed teh ne i z po! nju/e jo s\'oiih dolžnosti, ker neredno ali sploh nc p jejo naročnine. Hkrati pa list tudi mimš po sebno mnogo prijateljev med duhovščino, ki po svoji večini ne odobrava metod, ki se jih poslužuje direktor KtSS dr. šimrak v borbi za uveljavijenje kutohsLih n.ičel v politiki. Znano je, da je j>Itrv. straža* 0i sto v ostrih sporih, z drugimi hrvatskimi katoliškimi listi, zlasti s »Katoličkim t jed nikom*-, glasilom saraje\-skega ruu kofs dr. Šariča, ki ji očita, da propara politični katolicizem. Jasno je, da potem ta duhov ščina po svoji veliki večini ne (ffia propagande za »Hrvatsko stražo*. Pos/scfŽCJ te ga je seveda, da je list omejen na razmeroma majhen krog naročnikov in da je zato stalno v finančnih stiskah. Zato čitamo neprestano v listu beležku ,n članke, v katerih se uredništvo in uprava bridko priio žujeta nad brezbrižnostjo in malomarnostjo hrvatske katoliške javnosti, ki noče m noče gjnotno podpirati Simrnkovega list.i. kakor bi bilo potrebno. Ijuni je »Hrvatsk i straža« postavila na sramotni oder svoje nemarne naročnike-dclžnike, navajajoč v posebni rubriki njih imenn, toda zdi se, da tudi to sredstvo ni dosti zaleglo. Letos je dr. Šimrak opustil to sredstvo kola, ki mu očitno ni mnogo pomagalo, in posegel po učinkovitejšem pomoćku: V ginljlvih be sedah pripoveduje, kako P daljni Ameriki neki 70letni starček, na pol slep in hrom, hodi od hiše do hiše in opra\lio -s\'cti posel« nabiranja naročnikov za »Hrvat-kn stražo« in *Žumberačkc novinec nato pa nadaljuje: »Ali ni to pravi apostol tiska? A tako malo je takih apostolov tiska med nami, ki smo v prvi vrsti poklicani. da bi bili apostoli tiskal Danes se vsakdo bori za javno mnenje, a toliko katoličanov lfO~ ii ob strani, končno pa se čudijo, kako ie moglo priti do tega in onega. Jasno je. da je aposiolat tiska nepr »e/en, toda na koncu koncev je vendar najtežje izdajati ¥ takšnih razmerah deset m ve, let katofi ški dnci'nik. hiti napadan radi te?n cd \ seh t rani. biti izpostavi jen posmehu nnprot-nikov, nositi odgovornost za tfSftfco VTSfO v listu, poleg tega pa čutiti na tebi br*m§ — listovih financ. In to t*** rfafl, Brtf ptestanka in brez oddiha. PtssJ Mm OUSmii *tarcu v Ameriko, da me fa okrcr.l in ^hra hril, ker hi sicer moral človek m;sliii na — mir.* Kdo ve, če bo ta novi pomoc Ko so zastopniki NSZ stavili predlog za uvedbo tega prepotrebnega pokojninskega sklada in so pri predstavnikih podjetja našli razumevanje, pač s tem niso bili zadovoljni zastopniki drugih strokovnih organizacij. NZS je s svojim predlogom uspela in danes upokojenci že uživajo to doklado, ki tvori znaten prispevek k pokojnini. Ta pokojninski sklad je te 1- januarja 1939 izkazal din 1,645.566 premoženja, kar daje soliden temelj k delavskemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. V 1. 1938 je delavstvo vplačalo v ta sklad din 312.T3S. podjetje pa din 303.661. 19. aprila 1938 je stopil v veljavo h kolektivni pogodbi z dne 24. februarja 1837 >Prvi dodatek*. Tudi v pogledu dodeljevanja delovnih oblek in zaščitnih oprem so organizacije našle razumevanje predstavnikov podjetja NSZ je v vseh zadevah sklicevala sestanke zastopnikov posameznih obratov, kjer so delavci sporočili svoje Želje in potrebe, na podlagi katerih so bili izneseni izdelani predlogi na pristojna mesta. Delavstvo pa je prihajalo v težavni položaj z ozirom na podražitev cen življenjskim potrebščinam, tako da so pričeli ponovno akcijo za zvišanje mezd. Na pobudo NSZ so vse delavske strokovne organizacije predložile KID 24. avgusta 1938 predlog za draginjske doklade in znižanje cen goriva Podjetje KID pa je bilo prav v tem času v težkem položaju, ki se je pokazal tudi v tem. da je bilo reduciranih veliko število delavcev. To je bil vzrok, da nismo uspeli z našim predlogom, temveč smo sklenili pogodbo, s katero je dobilo delavstvo izplačan enkratni mezdni prispevek v višini štiridnevne skupinske mezde. Ta prispevek so dobili decembra 1938, Podružnici NSZ Jesenice te Javornik pa sta vložili samostojen predlog podjetju KID 14. marca 1939, da bi podjetje dalo posebno dotacijo za gradnjo nove bolnišnice tukajšnje bratovske skladnlce. Podjetje je ta predlog sprejelo in 27. marca 1939 je bila podpisana posebna kol. pogodba, s katero se podjetje obvezuje, da bo v mesečnih prispevkih po din 200.000 izplačalo 2 milijona dinarjev za gradnjo bolnice poleg svojega povišanega prispevka, ki ga sorazmerno plačuje tudi delavstvo. 2_ julija t L so predložile delavske strokovne organizacije podjetju KTD nove zahteve za spremembo kol. pogodbe. Po večkratnih razgovorih, ki so trajali do 31. avgusta t. L, pa je vsekakor zadovoljiv ngpeh- Navedemo naj najvažnejše pridobitve: Od 1- septembra dalje znašajo skupinske mezde po sledečem: Skupina v m. din 70.40, skupina VII din 62.40, skupina VX din 56, skupina V. din 52-80, skupina IV. din 50.40, skupina III. din 47.20, skupina II. din 44.80, skupina I. din 42.40. Za ženske: skupina II. din 32, skupina I. din 29.60. Za mladoletne: skupina IX din 23.20, skupina I. din 20.8O. Osebna usposobi jenosrna doklada se je zvišala od sedanjih %S% na 3Q% in zajamčeno povprečje mesečnega izplačila od sedanjih 8% na 15%. Iz kolektivne pogodbe izpade v Členu 3- 7 odstavek »Plačilo za novovstopivše delavce in delavke«. Tako od sedaj naprej ne bo na novo sprejetim delavcem odtegnjenih 20% za dobo šestih mesecev, kakor je bilo sedaj po pogodbi. Z usposobljenostno doklado je delavcu dana možnost, da v I. skupini zasluži do din 55.12, ▼ VTLL skupini pa din 92.60 na dan. Te številke zgovorno pričajo o uspehih smotrno vodenih delavskih organizacij in tudi razumevanju delavskih potreb s strani podjetja. Delavstvo KTD trna po sporazumu z dne 31. decembra 1930 le 7 priznanih praznikov v letu. Dosegli smo dva nova praznika, poleg tega pa, da se plačuje na sv. veder od 22. ure dalje 25- december, velikonočna in binkoštna nedelja pa z 100 odstotnim pribitkom. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V Mgg — Telefon 41-79. SuperfUm v tehnikoloru Ramona V gl. vi: Loretta Joung, Don Ameche Predstave: danes ob %9. uri, jutri ob 3^ 5., 7. in 9-, v ponedeljek ob i£9. Cen j. občinstvu naznanjamo, da so predstave samo trikrat na teden: v soboto, nedeljo in ponedeljek. Prihodnji spored: Poročnik Rjeplda Povečani so tudi dopusti za vse delavstvo, in sicer: po enoletni zaposlitvi 1 dan, po triletni 2, po petletni 4. po desetletni 7, po petnajstletni 9, po dvajsetletni 10, po petindvajsetletni zaposlitvi 12 dni dopusta. Poleg tega ostanejo dopusti še nadalje v veljavi za delavce, ki naredijo v koledarskem letu 176 delovnih ur na nedeljo aH praznik, kakor je to bilo do sedaj. Spremenjene so tudi nekatere obratne določbe sove uvrstitve v delovne skupine ter povečanje dajatev delovnih oblek. Zastopniki podjetja pa so v teku razprav ponovno zagotavljali, da bodo upoštevali predloge strokovnih organizacij. Id se bodo nanašali na kolektivno pogodbo o razvričanju posameznikov po skupinah itd. Zgornje navedbe so pregled smotrnega dela dobrih dveh let strokovnega gibanja jesmlnTrth kovinarjev. Nekateri so opustili vsak smisel za svoje življenjske inte- VrsDe so se redukcije delavstva v večjih skupinah in zopet je Narodno strokovna zveza bila tista, ki je zagovarjala reduciran* delavce in mnogim zopet pripomogla do kruha. V organteoi ji je moči Spomenik žrtvam svetovne vojne v Kamnika Kaimrtk, 9 septembra Jutri v nedeljo bo v Kamniku odkrit spomenik v svetovni vojni padlim občanom. Spomenik je postavi jen rw-»d stoletno lipo pred kamniškim pokopališčem in je izredno lepo delo. ki ga je po zamisli domačina akad. slikarja Staneta Cuderrnana izvršil akad. kipar Boris Kalin. Spomenik predstavlja s 3 U metra visoko dvignjeno • iesnico z navzdol obrnjenim mečem s»-nec svetovne vojne. Na pokopališkem zidu je vzidana 3 10 m visoka spominska plošča s 60 imeni padlih KamniČanov. ki so izgubili svoja življenja večinoma na slovenskem Kajmakčalanu na Doberdobu. KaJtnr mavrica po nevihti veže 7 metrov visoki lok mogočno roko tn spominsko ploščo tn tako simbobčno predstavlja zveso med Kamničarri. ki so padH ln b£H pokopani na bojnih poljanah, m med domačim rx>kopaiišeem. Spomenik je izklesan is belega bračke-ga marmorja m stoji na betonskem podstavka, prostor okrog spomenika pa je uravnan z zidom h? rdečega dottne KcmjMce. Okrog hpe je klop. ki jo je zek> lepo Izdelala Remec na Duptfci. Kamniške zale, ki tako slovijo po svoji lepoti in krasnem razgledu, so z zgradbo spomenika mnogo pridrv-bile. ker je zdaj posrečeno reguliran wss prostor pred pokopališčem. Odtod je najlepši razerled na planine, ki tvorijo prelepo ozadje spomeniku onih 60 Kamniftu»v. kstrrlh kosti počivajo razmetane po bobnih poljanah Doberdoba tn Galicije. Spomenik, ki je stal okrog: 35.000 dm, je solidno postavil tn izvršil vsa dela okrog n*eera zidarski mojster Frane Iskra. Sorodniki nesrečnih žrtev svetovne vof-ne so hvaležni, da je bil postavljen sporne* nik. okrog katerega so se toliko let vršDa podajanja za izbero prostora. Sedanji odbor, ki je bil izvoljen spomladi, je pod vodstvom predsednika g Franca BokaĐča vari stvar energično v roko. preskrbel k prejšnjemu fondu nove vire dohodkov tn zago-tovil izvedbo po zamišljenem načrtu_ Po programu bo spomenik odkrit v ne-deljo, ob pol 10 dopoldne s pozdravnim govorom, zatem pa bodo kamniški združeni pevski zbori zapeli par pesmi. Po masi bo slavnostni govor in pozdravi zastopnikov ter izročitev spomenika v varstvo občim. Sorodniki padlih in zastopniki obta-stev ter bojevniških združenj bodo ob otvoritveni slavnosti številno zastopani. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. drugo ime za Malo Azijo, 8. letni čas, 9. latinski predlog, 11. vpra-šalni zaimek, 12. osebni zaimek, 13. gora na Dolenjskem, 15. poživilo, 16. dragi kamen, IS. vojaška edinica, 19. del sveta, 20. sibirska reka, 21. staroslovanska boginja, 23. sorodnik, 25. nasprotno od star, 26. francoski osebni zaimek, 27. gora na Primorskem, 29. egipčansko božanstvo, 30. dalmatinski otok, 32. bivša država v Afriki. Navpično: 1. konjeniški napad, 2. vzklik, 3. športna disciplina, 4. plevel, 5. denarna enota sosedne države, 6. veznik, 7. del opere, 10. francoski pisatelj. 12. prvi bikoborec, 14. pred po topna žival, 15. zob divjega prašiča, 17. veznik, IS. neutrujen, 20. del sveta, 22. gora pri Beogradu, 24. kitajski delavec, 27. ptica pevka, 28. tatarski poglavar, 30. osebni zaimek, 31. osebni zaimek- Rešitev križanke, objavljene pre]injo soboto Vodoravno: 1. Stavropol. 9 ribe. 10. rana 11. Orjen, 13. ep. 15 duh, 16 po, 17. noč, 19. par. 20. Kopitar 21. kap. 22 žig. 24. ol, 25. lev, 27. za. 2£ Terek, 30. opat. 32. dete 34. Sat el Arab. Navpično: i sršen, 2. ti. 3 Abo 4. Verd, 5. oreh, 6. Pan, 7. on. 8. lapor. 12. Jupiter, 14. pokal. 16. Pariz, 18. Čop. 19, paž. 21. kokoš, 23. ga'cb. 25. Lete, 26. \eda. 28. tat. 29. ker, 31. pa, 33. ta. Žrtev morske mine Litavska ladja ^Inanta■-. ki ima 1500 ton, ki je bila na poti iz Rige na švedsko, je zadela na mino in zletela v zrak. Nesreča se je primerila v morsk: ožini pri Ser-soindu. Katastrofa je zahtevala dvanajst človeških življenj. V Sloveniji manjka vitaminov MaMlig — glavno avitaminozno obolenje V naših krajih so av i tam inozna in hi-paviLammozna obolenja pogosta. Najbolj številna so taka obolenja v zimskih in spomladanskih mesecih, ko primanjkuje sveže zelenjave, sadja in sonca. Pred dvema letoma je na pobudo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje bila izvršena anketa o a vi ta mi nožnih o bo len jih, katere rezultati so presenetljivi. V aprilu in maju je bilo prijavljeno v Jugoslaviji 2.271 primerov avitaminoz in hipovi tamin oz, in sicer v vardarski banovini 227, v vrbaski 171. v dra.vs*i 600, v drinski 276. v dunavski 142, v moravski $H, v prti maski 807 tn v savski banovini 464. Najve* obolenj zaradi pomanjkanja vi- I—islimi Je torej v Sloveniji. Od obolelih M) primerov je živelo v mestih 42, na dedtafi pa J6S boinikov. Anketa je ugotovila da je glavno asa* taminozno obolenje v Sloveniji raniti*, ki je posledica pomanjkanja vitamina. IX Ugotovljeno je, da boleha v vsej srednjf Evropi največ mladine in odraslih za to avitaminozo. Od prvega junija 1936. do 30. junija 1937. so ugotovile ambulance IZ higienskih ustanov v Sloveniji 601 primer rahitisa po največ kot posledica slabe in nepravilne prehrane, deloma pa tudi kot posledica slabih higienskih razmer. še bolj pogosta so pa hi novi tammozna obolenja, ki se kažejo kot Maftaa slabosti splošna utrujenost, prebavne riotnje. povečana sprejemijrvost za infekcije, kronične prebavne motnje, kroničn ^a revmatia-ma itd. Vse te bolezni * izripesno zrtr»-vijo z vitamini, katere Lahko vidite na veteaejmu v obliki sadja, zelenjave vuL Zanimivosti na sadjarski razstavi Sadje — važna in zdrava ljudska prehrana V paviljonu M je vse polno zanimivosti, ki vzbujajo pozornost mnogih obiskovalcev, saj je Ljubljana vrtno mesto, izven središča skoraj ni hiše brez vrta in zato je razumljivo, da se za sadno razstavo v paviljonu N zanimajo ne samo strokovni sadjerejci, temveč mnogi ljubljanski me ščani. Na dolgi mizi je razvrščeno poletno in jesensko sadje. Za spoznavanje sadnih sort je razstavljenih okrog 200 odlično izdelanih modelov sadja. Pred temi modeli postajajo obiskovalci in opazujejo modele z največjim zanimanjem, kajti po njih spoznavajo sorte, ki jih imajo na svojih vrtovih. Letošnja sadna razstava opozarja sadjarje in ljubitelje sadjarstva in smotrenost, spravljanje in uporabo ter predelavo sadja. Ob vhodu na levo so razvrščene košare za obiranje sadja, normalni in jugosloven-ski zaboji za razpošiljanje sadja, sodobne police za shranjevanje sadja v kleteh. Slike na stenah kažejo, kako je treba obirati sadje z rokami aH obiralnikl. Modeli sadnih skladišč kažejo, kako je treba pravilno obrano ln razbrano sadje vskla- diščiti m ga pripraviti za prodajo Izredno obilna letina sadja nas sili. da kar največ sadja spravimo za po Orano. Razstavljenih je veC vrjt les za sušenje sadja v štedUnikih in v pečeh Lese so domač izdelek. Modeli kažejo, kako so napravljene in kako vensko-nemška meja oziroma na 16.50 mark franko madžarsko-nemška meja. Obenem pa je Nemčija zvišala kontingent za uvoz naših jabolk na 500.000 mark v klirinškem plačevanju. -— Izvoz živine ▼ Italijo je sadnje dni zopet zaostal ker naša železniška generalna direkcija ni dovolila, da bi se živina izvažala v naših vagonih v notra-nost Italije. Po raztovorjenju živine na Reki morajo nade vagone ekspeclrr&tl na-ataj v Jugoslavijo, če bo Italija dala na razpolago potrebne vagone, bo izvoz živine iz Jugoslavije takoj normalen, to je približno 300 gtev tedensko. Zadnje dni je zaostal tudi izvoz konj in prašičev preko Ree v Italijo, ker italijanski trgovci ne dobijo veC dovoljenja za potovanje v inozemstvo. Izvoz telet na Reko se razvija normalno, — Spremembe v letalskem prometu- V naši državi se vzdržuje potniški letalski promet z nekaterimi izjemami popolnoma normalno. Z Dunaja ne prihajajo več potniška letala v Zagreb. Ta mednarodna proga je ukinjena, ostale proge z zvezo preko Zagreba pa so ohranjene. Proga Milan — Benetke—Zagreb—Beograd — Bukarešta bo po programu ukinjena dne 7. oktobra. Domače proge Zagreb—Split—Dubrovnik, Zagreb—Sarajevo, Zagreb—Ljubljana bodo ukinjene 15. t. m., proga Zagreb—Bo-rovo—Beograd pa bo vzdrževala promet do 14. oktobra. Večje spremembe so v zračnem potniškem prometu z izhodiščem v Beogradu. Ukinjene so vse letalske potniške zveze z Nemčijo in Francijo ln vse direktne ali tranzitne letalske proge v vzhodom. Letalska proga z Bolgarijo obratuje naprej normalno. _ Mednarodna razstava umetniške fotografije. Zagrebški Fotoklub bo organiziral VTI. mednarodno razstavo umetniške fotografije. Doslej ae je prijavilo as 900 razstavljalcev iz 37 držav. Razstava bo otvorjena proti koncu tega meseca v zagrebškem umetniškem paviljonu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in zmerno toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 31, v Dubrovniku 28, v Kumboru 27, v Zagrebu, Beogradu in Rabu 26. v Sarajevu 25 v Mariboru 24.7, v Ljubljani 23.4, na Visu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3, temperatura je mešala 11.2, • Izlet v Južno Srbijo z mmlmalnhTii stroški priredi Tujskoprometna zveza v Ljubljani v dneh od 16. do 25. septembra letos. Prijave v vseh biljetarnlcah Putnika do 10. t. m, f—) Šolski razglas: Državno priznano ENOLETNO TRGOVSKO UCELISCE 1HRISTOFOV U6NI ZAVOD j Ljubljana — Domobranska c, 15. j Vpisovanje se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah tudi na praznik in v nedeljo. — šolsko leto se prične v torek, dne 12. septembra. Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade, vozne olajšave) ter je organiziran kot redna enoletna trgovska šola. — šolnina je zmerna. Največji zavod te vrste v naši državi! — Lastno novo moderno šolsko poslopje, edinstvena strojeplsnica s 50 pisalnimi, računskimi stroji, učilnice za praktične pisar-liške vaje, knjigovodske vaje, filmska predavanja itd. — Pojasnila in novi Ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago. Iz LfuMjane —rj Tombole Rdečega križa v LJubljani zaradi izrednih razmer ne bo v nedeljo 10. septembra, temveč je preložena na nedeljo 15. oktobra. Stranko, ki bo a prijaznosti prevzele tombohske karte v razprodajo, vljudno prosimo, da prodajo kart nadaljujejo in predlože odboru Rdečega križa obračun najkasneje do 10, oktobra. —lj Telovadna akademija Sokola ftent Vid nad Ljubljano bo jutri v nedeljo ob 19. na letnem telovadišču ob svitu reflektorjev. —lj Steg pianlnk Kraljice Alenčice javlja, da bo 10. t, m. ob pol desetih v Beh" dvorani Uniona 10. redna letna skupščina z običajnim dnevnim redom. Za članice strogo obvezno, starši in prijatelji skavti zrna vabljeni. — Stegova uprava, —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je vpisovanje v gostilniško strokovno obrtno nadaljevalno šolo v torek 12. septembra od 9. do 12. ure dopoidne in od 3. do 5. popoldne v pisarni šolskega upravitelja v Gostilničarskem domu na Pri vozu št. 1L Pouk se prične v četrtek 14. septembra ob pol 3, popoldne. Prosimo članstvo. Id zaposluje vajence, vajenka, da as drži točno navedenega roka. —tj Poroka, v petek 8. t. m_ sta se v cerkvi sv. Cirila m Metoda poročila g. univerzi tetrii asistent inž. Branimir zTii-deršič in gdč. Fanči Dular, učiteljica. Za priči sta bili g. Jakob Furian. ravnatelj v p. in g. inž. J. Furian. Novoporočence-ma selimo obilo sreče! —lj Smrtna žrtev nesreče na atkiml Skem pretaesa. Fredraoćn^mi ae je pripetila na železniškem prelazu ob Vodovodni cesti za Bežigradom huda nesreča. Tovorni vlak, prihajajoč iz Kamnika, je zadel v voz, na katerem je sedel 24)etni Anton Volčjak jpo poklicu žagar iz Ljubljane. Vlak je voz vlekel nekaj časa s seboj, Volčjak pa je padel pod vlak, ki mu je odrezal desno roko v komolcu m desno nogo v stopalu, obenem pa ga hudo poškodoval tudi po ostalem telesu. O nesreči so bili takoj obveščeni reševalci, ki so ubogega ponesrečenca nemudoma prepeljan na kirurški oddelek bolnice. Za ponesrečenca so se zdravniki takoj zavzeli, vendar je ostala vsaka pomoč zaman Dobro uro po prevozu v bolnico je Volčjak umri, ne da bi se zavedel. —lj Spet lepi sončni Assvi. Po dvodnevnem dežju, ki je padal v torek m sredo, se je nebo spet zjasnilo in imamo prekrasne poletne dneve. Lepo vjerne aa ja, izgleda, ustalilo kar kaste tuđ Spričo somčnEh dni in primerne se je spet poživila tudi kopalna o kateri smo mislili, da je je že Včeraj so se spet napolnila kopališča na Ljubljanici, na Iliriji V KolezijI in pa seveda ob Maram grabnu, v Gradaščici in na Sort. Na savskih bregovih je včeraj kar mrgolelo kopalcev, Id so se pražili na solncu od zgodnjega dDposdsMsm do nega popoldneva. —tj Veliki valček triumflra v Ljubljani. Kljub najlepšemu jesenskemu vremenu so predstave v kinu Unlonu, kjer se predvaja prekrasen film »Veliki valček« stalno razprodane. Opojna Straussova muzika je zajela vso Ljubljano in tndl pri nas se lahko reče. da se je francoski naslov tega filma »Toute la vil le danse« uresničil, kajti vse mesto pleše in poje. Ljudje občudujejo to filmsko umetnino in prihajajo po dvakrat, celo po večkrat. Zastopana je zlasti starejša generacija, ljudje, ki sicer ne hodijo v kino, ljudje, ki se spominjajo pri tem filmu svoje mladosti, one srečne dobe, v kateri je kraljevala brez-skrbnost, petje, valček, ples. Seveda najdejo tudi mladi ljudje pri filmu nepopisnega užitka, kajti brezdvomno je, da noben film kot tak ne nudi gledalcem toliko lepote, razvedrila, užitka in zabave. Film ostane se danes in jutri na sporedu kina Uniona in ga ne moremo dovolj priporočati v ogled. 436-n —lj Premiera »Aztjatov« v kina Slogi Danes ob 9. uri zvečer predvaja kino Slo. ga premiero francoskega filma »Asi jati« (Les pirata du rail), ki je bil ponekod drugod predivajan pod naslovom »Na Vzhodu mč novega«. Film je napravljen po izredno napetem GUbertovem romanu in obraivnava izredno aktualno temo sedanjosti, večne borbe in opasnosti, katerim so izpostavljeni Francozi in Anerlcži v mednarodnih koncesijah na Kitajskem. Kitajski banditi so strah in trepet narodov, ki širijo kiilturo in civilizacijo v Aziji in moojgo poguma in odločnosti je treba, da dosežejo evropski narodi svoje dlje. Najboljši francoski igralci te*ra filma, kakor ChaHe« Va»*A. V. Inkišinov, Erteh vou Stroheim in lepa SakJ Prim jamčijo za prvuv ratno kvalrtfeto tee? francoskega fihnekega *5sJa, ki zahteva od svojih gledalcev izredno močne žtv.-se. ___ 437—n —rj DraSfcvo sfcjwzir»ki koči. V nedeljo 10. t- m. ob 10. bo pri Mozrrski koči na Golteh maša, ki jo bo opravil župnik iz ftmihela nad Mozirjem. Izletniki in planinci vabljeni! —c Dva usodna padca. V št. Pavlu pri Preboldu je padel 151etni praktikant Stanko Rednafc v četrtek s »hruške hi si zlomil desno roko v podJaktu. V četrtek je STletna Marija Perovškova iz Velike Pl-reSee na povratka domov padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo nad gležnjem. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —e Smrtna nesreča. Pred dnevi je peljal posestnik Franc Kajič iz Podkraja pri Radečah težko naložen voz drv iz gozda v JagnjerdcL Ko je vozil po klancu navzdol, je hotel zavreti voz. Pri tem pa mu je spodrsnilo. Padel je pod voz ta kolesa so Ste. čezenj- Dob« je težke poškodbe po wsem telesu ai je na mestu izdihnil. Pokopali ao ga ob vebv-rl udalatei občkMftfa na no-kopaMBČu v ^**w»ti —e firirrtlkirTin i mm n strokovna nadatjevat-iw soia v Celja. Vpisovanje bo v petek 19. trn. od K do 15. t pisarni deške me-fote. OtTZD bo imel v nederjo 10. L m. zdravnik dr. Premšak na de je z oaasoan nastale težkoče dostava poštnih pdHljk aa «e>liA|e v Mkem dostavnem okoflsu, isansnasl kraje, ki spadajo v območje mestne občine celjske, ta sicer OaherjB, Sp.Hudmjo, Novo vas, Savodno, hrib sv. Jodbefa. Breg in Lisce. Stranke la krajev, ki spadajo T ob-fitao Skofjo vas, bodo lahko dvignile svoje pošiljke pri upravi te občine, stranke iz ostalih krajev pa na celjski pošti samo ob običajnih uradnih urah pri določenem okencu v vestibulu pošte poleg paketne predaje. -—c V celjski bolnici je umrl v torek 72-letni dninar Jože Macur iz Lastnica pri Podčetrtku, v četrtek pa 52-letni dninar Karel Pišek iz Medloga pri Celju. —c Nesreča ne počiva. V torek je neki kolesar na cesti pred gostilno g. Naprud-nika na Lavi povozil triletnega sinčka delavke Vladimira Zupanca in mu zlomil levo roko v komolcu. Na cesti na Polzeli se je 62-letni čevljar Ivan Vajncerl s Polzele zaletel v motorno kolo 33-letnega lesnega trgovca Alojza BaČuna iz šida v dunavski banovini. Pri karambolu se je Vajncerl poškodoval pO glavi, desni roki in nogi, Ba-čun pa po glavi. Pri delu na žagi se je v torek ponesrečil 33 - letni žagar Ivan OŠlak iz Rakovca pri Vitanju. Cirkularka ga je zgrabila za desno roko in mu odrezala kazalec in sredinec. Ko je stopil 211^-ni hlapec Maks Inkret z Babnega pri Celju v ponedeljek med vožnjo z voza, je prišel z desno nogo pod kolo. ki mu je zmečkalo stopalo. V torek sta se 73-letnemu posestniku Francu Rovtarju s Planine pri Sevnici med vožnjo spi asi 1 a konja. Rovtar je padel z voza in si zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. (foe(e%ntca KOLEDAR DANES: Sobota, 9. septembra katoočani: Peter Klar. JUTRI: Nedelja 10. septembra katoličani: Nikolaj DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Kralj planik KINO UNION: Veliki valček KINO SLOGA: Žrtev spovedne molčečnosti, ob 21. A zijati KINO MOSTE: »Kneginja Tarakanova« in »V sedmih nebesih« KINO ŠIŠKA: Ramona PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. dr. Kmet, Tvrteva cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4 in Ustar. Selenburgova ulica 7 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova ul. 19, telefon št. 36-24. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 9. septembra: zaprto. Nedelja, 10. septembra: Utopljenca. Izvan. Znižane cene V drami bo poslednja predstava v času velesejma jutri v nedeljo zvečer. Veljale bodo znižane cene. OPERA Sobota, 9. septembra: Trubadur. Gostovanje gdčne Mire Bašićeve. Izven, Znižane cene Nedelja, 10. septembra: Vse za šalo. Izven. Znižane cene Opera med velesejmom Kakor je že ustaljeno, smo imeli tudi te dni nekaj predstav v naši operi za goste velesejma. Prav je bilo, da se je predsezona začela z domačim izvirnim delom, in je Jirajikova opereta *Vse za šalo« vzhc nekaterim dolžinam občinstvo zadovoljila. Dobro je zopet odrezal Gotovčev >3£ro z onega sveta« in se res močno uveljavil na predvečer kraljevega rojstnega dne. Sveža, pristna jugoslovenska opera dobiva vedno jasneje, vprav reprezentativen značaj ter je bila za slavnostni večer zelo umestna. Gosp. Franci se je v naslovni partiji glasovno in igralsko odlikoval s prav posebno živahnostjo in doživi jano toploto ter je žel mnogo ' skrene-ga priznanja. V tehničnem pogledu se je mestoma že opažala nova šola in se sun-kovitost pcaagoma (zgublja. Nov je bil gazda Marko gosp. Lo^jše, ki je vskočil ter pevski : Kon- cert radijskega orkestra. — 17: Kmet. ara: Obrestna mera in kmečko gospodarstvo (g. dr. J. Basa j). — 17 30: Prenos z velesejma: Tekma harmonikarjev. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Na*e rudarstvo in topilni^tvo nekdaj in sedaj (inž. Rad. Maksimovic) Bgd — 2?' ženimo skrbi (plošče). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: g. Ivan Ruch (tenor), g. prof. M. Lipov>ek (spremljava) in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče (plesna glasba). Iz Škofje Loke — »Golgota« na sokolske m odru. Sokolsko gledališče v Skofji Loki otvori v nedeljo zvečer svojo letošnjo, redno sezijo s trodejanko Golsoto. Ne dvomimo, da bo žela igra hrvatskega avtorja Tueiča popoln uspeh, ne le zaradi svoje izredno ne-pete, vseskozi duševno globoke vsebine, marveč tudi zaradi podajanja samega. Sodelujejo namreč bratje in sestre, ki so se že v preteklih sezijah izka/.ali kot odlični igralci. Dejanje poteka ponajveč v samostanu. Čuvstva men.ha Demetrija so podana v izreku: Vsak dih moje mladosti mi zapoveduje živeti. PriČetek igro je ob 20.30! Vabimo! _ Sokolska knjižnica, ki se stalno izpopolnjuje, je odprta odslej ob sredah od 19.30 do 20.30 in ob nedeljah od 9. do 1030. S POR T V telesu zdravem zdrav prebiva d tali Športne icre Kranjske industrijske družne se vri?1 v polnem obsegu dne 9. in 10. septembra t. 1. na športnem igrišču SK Bratstva! K tekmovanju »e je prijavilo 360 oaeb. v vseh predpisanih panogah pa bo tekmovalo 630 tekmovalcev in tekmovalk. Pričetok v soboto točno ob i6.; v nedeljo točno ob 8. uri. Sodri ki in rediti' isvk jasnske b fJI 'tri Tekmovalci in tekmovaJkt v sakato m nedeljo četrt ure pred. i- m. Program: SoJnisk: zbor je na ;v«*ihntnn sestanku določd za verificiran* tekmovalce pribitke v positai.-znih pano^aJa m j»-cer: Verificirani: tek na 100 m — 100 m, tek na 400 m - 400 m. tok na v00 m -800 m, tek na 3000 m — 3000 m. skok ▼ višino, skok v daljno, skok ■ pasi ©a, tro-skok, met krogie. met daska, .net kopja, (za vse velja dosežena znamka*, tek 6ez zapreke 110 = 110 m. Neverificirani: tek na 100 m - 95 m. tek na 400 m je — 390 m, tek na 800 m BC 780 m. tek na 3000 m ■ 2850 m. skok v višino, pribitek 10 cm. skok v daljino, pribitek 25 cm, skok s palico pn itak 10 centimetrov, troskok, pribitek 25 cm, met krogle, dosežena znamka, met diska, pribitek 3 m, met kopja, pribitek 3 m. tek čez zapreke 110 m - 104 m Juniorji tekmujejo tako kot neverificirani seniorji! Tekmovalke tekmujejo kot ven ificirana tekmovalci, uspeh se jim znamkujo, kakor je doeeieu, brez pribit kov. Oprema: Za vse lahkoafletske panoge je 'lovnijena uporaba opreme. k,tkor jo pac kdo poseduje, vendar naj bo cista in dostojna, uporaba sprtatarie je dovoljena. Po možnosti naj hrta vsak kratke hlačice in hrtn srajco ali majeo. Za hitro hojo: hlasU s« »jzer.ee. Za nogomet Old-boy prejmejo opremo od SK Bratstva, čevlje mora imeti vsak sam. Izključeni so nakovani čevlj: Vsi tekmovalci so za vsako posamezno tekmovanje izžrebani. Žrehne 'iste bodo na vidnem mestu na prostoru SK Bratstva nabite. Tekmovalci za tekmovanje v hitri hoji prejmejo Stevilkei istotako tekmovalci za tek na 3000 m Za vse informacije se je obračati tz-kljoftno na vodjo tekmovanja Draga Oe-rarja m LovTa Humra. Nagrade za posameznike: Sodelavci v panogah vsi teki, val skoki, vsi meti: JL ekskurzija v Inozemstvo, 2. tri dni plačanega dopusta, 3. dva dni plačanega dopusta. Svojci m juniorji vsi teki, vs: skoki, vsi meti: 1. sprinterice. 2. majce, S. hlačke. Uspehi jVmiorjev se ocenjujejo T. TI. in ITI s točkami 3. 5 in 10. Dva najboljša ju-niorja, to je ona dva. ki do?aežeta najmanj točk. se udeležita ekskurzije. Svojci, ki se plasira V) n«* T. mesta, ne morejo priti v pošt-.. Nagrade za moštva: Nogomet: Oto-boy moStva, vsak udeleženec ^spominsko fotogaafijo. Hitra hoja: I. moštvo po 1 par čevljem, 2. moštvo po 1 turistično torbico, 3. moštvo po 1 turistično srajco Vlečenje vrvi: 1. moStvo po 1 rmbhrrtnflc, 2. moštvo po 1 turistično torbico. 1 mr>rtrvr» pokal v trajno last. Stafe*fca 4X100 m: 1. mofttvo po 1 par sprlntarie. 2- moštvo po 1 rnajco, 2. moštvo po 1 hlačke. Nagrade za tekmovalke: Sodelavke m svojko V v9*h perto^rah 1. mesto garnitura perila 2. m«sto par nogavic (svilenih). 3. mesto po 1 frotirko. Vsak tekmovalec in tekmovalka pr^jm* lahko nagrado samo za eno izmed 3 prvih mest. Izvzeti so oni tekmovale!, k: tekmujejo kot posamezniki in v moftt.vih. Razdelitev naprad ho v n^if^o ponokme po končani nogometni tekmi na prostoru SK Bratstva, Spkošno: Vsi udeleženci prejmejo brezplačno spominske znake. Gledalcem pa se bodo isti odstopih za malenkostno odSkodnmo ln bodo veljali kot vstopnica za oba dneva prireditev. Športne igre bodo po točno navedenem sporedu, v že navedenih dnevih in nI nobenega razloga za odpoved ali preložitev. Vsi, ki ste ae prijavili za tekmovanje, točno nastopite, pokoravajte se odredbam vodstva in rediteljem in s tem dokažite, da ste pravi športniki in člani velike delavske družine Kranjske industrijsko družbe, V pilii^ru ala%sssa vremena bodo pik* Stav. 204 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. » septembra 1989. šolstvo šola Glasbene Matice ljubljansKe še vedno sprejema gojence za vse glasbene predmete. Prijave sprejema pisama Glasbene Matice dnevno od 9. do 12. in od 15. do IS. ure v Gosposki ulici št. 8-1. Gojenci dri. konservatorija, ki bodo letos ebiskovali srednjo glasbeno šolo, se opozarjajo, da se morajo priglasiti do 15. septembra v pisarni, Gosposka ulica št. 8. Na novo vpisane gojence pa op^ozarjamo, da se izpiti že vrše ui da je vrstni red nabit v veži zavoda OBZIRNOST Srečata se dve znanK: in prva pove drugi, da gre pove--lat svoji prijateljici, da ji je avto povozil ljubljenega psa. — To je žalostna novica. Ne .smeš ji tega povedati kar naravnost. — Saj ji tudi ne povem, najprej ji hočem povedati, da ji je avto povozil moža- DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Žrebanje L razreda: 14. oktobra 1939. Dobitki v iznosa od okroglo Din 65,000.000 Cena srečkam : srečka Din 200«~ 12 srečke Din lOO. DO 34 srečke Din i Vse dobitke izplačujemo takoj in brez odbitkov! Strogo solidno poslovanje! Glavna kolektora državne razredne loterije Mi A. REIN IN DRUG, ZAGREB Gajeva ulica 7 (ne 8). Ilica 15. Velike premije od Din 1,500.000.-. l,20O.0O0.- in l^oOO.OOO so bile zadete doaeda j dvanajstkrat na pri nas kupljene srečke GtiglMfsto Ferrero o vojni in miru Razlika mod kakovostno in količinsko civilizacijo — Kaj ga je najbolj presenetilo L 1919 Zet slavnega italijanskega filozofa Gu-giielma Ferrera je nedavno objavil raz-govoie, katere je na^p^sal v Ženevi, kjer živi Guglielmo Ferrero kot emigrant. Med drugim * je Gugtielrno Ferrero izjavil, da raz. i kuje kakovostno in količinsko kulturo in civilizacijo. Stare kulture so bile kvalitativne naša mortorria evropska ka*- Smoter tura pa je kultur je bila estetska in etična zaotereže-na spopotaasbesr, s pomočjo kreposti te estetskega obtisjovemja. Naša moderna kultura, ki je kvantitativna, si prteadeva, da bi povečala svo^e bogastvo to svojo moč s tem, da zaaufaijuje sile prtnode to človeka. Moderna civilizacija je pretvorila či- - .,. v živ atroi- GJavna amlstna mo- derne kulture so znanost in tatanika. Glavna sredstva in središče starih kakovostnih kultur ao bili pa umetniki, pravniki, filozofi, zakonodajalci, svečeniki in vojščaM. Guglielmo Ferrero je prepričan, da je prava samo kvalitativna kultura, moderna kultura je samo prehodna faza, iz Katere vodi šele pot v najboljšem primeru v resnično pravo kulturo. Glede svetovne vojne je Ferrero izjavil, da ga je najbolj presenetila L 1918. politična katastrofa v Evropi, in sicer propad ruske dinastije, avstrijske dinastije in nemške đmastije, ter ostalih, manjših dinastij, Guglielmo Ferrero smatra propad dinastij aa začetek svetovne, intelektualne in moralne anarhije. Zgodovina Francije in francoske revolucije mu je dokaz, kako usodne ao posledice prehoda od monarhične države in socialne strukture v republikansko strukturo. Francoska revolucija je zahtevala ne samo tiste žrtve, ki so za Časa revolucije padle, temveč je m*i/>ii* in ia-crpala več generacij v teku 19. stoletja v borbi med starim monarničnim principom in novim demokratičnim principom, Ko sem L 1918. Ml priča nastanka republik na Dunaju, Berlinu ln Moskvi, sem se vprašal, aH ne bo svet, izvzemat Francije, ki je že premagala krizo, obsojen na dolgo razdobje nemirov in krčev, razdobje, ki br postavilo na težko preizkušnjo ne samo prizadete države, temveč ves svet. Če bi hoteli vzpostaviti v Evropi red in ravnotežje, bi morali začeti z ustvarjanjem življenja zmožnih demokratičnih republik v Nemčiji in Rusiji. Preprečiti bi morali prehodne oblike s sožitjem monarhije in republike. Dolžnost držav, ki so prehode iz starih obHk v nove že premagale, to je kakor Francija. Anglija in I Amerika, je, da z vsemi svojfani močmi i pomagajo drugim narodom premagati ne-, varno prehodno dobo od monarhije do ; republike. Evropa bo rešena samo pod pogojem, če bodo v njenih državah vladali principi demokracije, v katerih vlada s pomočjo svobodnih in splošnih, volitev narod točilni činitelji v moderni vojni V 1$ raiiMstah porabi strojna puška £6 kg municije — Za vsa&sga vojaka ▼ ofenzivi mora delati 10 delavcev v vojni industriji V modemi vojni c*J$očajo refmttni m gospodarski probleand. V desetih minutah borbe porabi moderna puška 30 kg municije, strojna puška 56 kg, 60 mm top 130 kg in 80 mm 800 kg municije. Učinkovitost modernega orožja je najmanj štirikrat večja, kot je bila učinkovitost orožja leta 1914. Te številke kaćejo, da odleča v moderni vojni tehničen ki gospodarski problem, živci modeme armade niso na fronti ali takoj za fronto, temveč v varnem zaledju v ogromnih tovarnah za. orožje in municijo. 2e Napoleon je zmagoval s pomočjo tehnikov in znanstvenikov, ki so bul člani njegovega generalnega štaba pod vodstvom generala Ca mota. Napoleonovi tehniki in gospodarstveniki so umeli pripraviti in ustvariti pogoje za njegove legendarne zmage. Gospodarski in tehnični problem torej ni nov pojav v zvezi z vojno. Moderna vojna pa vsiljuje seveda mnogo bolj važne, zamotane, tehnične in gospodarske probleme kakor v Napoleonovi dobi Ne samo količina, temveč tudi kakovost vedno Odloča in moderna vojska ne more izhajat- brez najnovejših iznajdb na področju tehnike. I TTporaba tankov med prvo svetovno vojno je bila novost, ki je pievrnila vse dotlej veljavne strateške pojme o vojnih operacijah. Po izkušnjah iz svetovne vojne je potrebnih 500 do 700 topovskih strelov za uničenje ovir, ki zadržujejo v obrambni liniji napredovanje čet. Francoska ofenziva pri Verdunu, ki se je začela 20. avgusta 1917, je stala 280 milijonov zlatih frankov samo za 40.000 ton porabljene municije. Pri Malmaisonu ao Francozi izstrelili 30.000 ton municije to je 210.000.000 zlatih frankov. Pri napad« v Chajnipagni pa so porabili 40.000 ton municije, t. j. 280,000.000 zlatih frankov. Toliko količino mimici je more proizvajati samo obsežno organizirana vojna industrija. Zato je razumljivo, da so si v zadnjih letih v vseh državah z mrzlično naglico gradili vojno industrijo in nagro-madili v sk!sxiiščlh municijske rezerve. Vojna industrija in njena kapaciteta ter rezerve vojnega materiala so važen čnh-telj za višino tako zvane ga vojnega pot en. I dala države. Nič manj važni činitelji pa niso seveda tudi zakladi sirovin in velikosti agrarne proizvodnje, ste vik) vojakov in njih moralna kakovost itd. Nemčija je svojo oboroževalno industrijo organizirala do skrajnosti in proizvaja okrog 19 milijonov ton jekla na leto-6e prištejemo k tej produkciji Se proizvodnjo vključene bivše Avstrije (okrog 400.000 ton), produkcijo bivše Češkoslovaške (okrog 1,500.000 ton), produkcijo Italije (okrog 2,000.000 ton), produkcijo Japonske (okrog 5,000.000 ton), produkcijo države Mandžukuo (okrog 340.000 ton) in produkcijo Španije (okrog 370.000 ton), znaša skupna proizvodnja jekla vseh naštetih držav okrog 29,000,000 ton na leto. Produkcija jekla v Franciji znaša okrog 7,000.000 ton, Anglije okrog 12,000.000 ton in Združenih držav okrog 49.000.000 ton. Skupna produkcija teh treh držav znaša torej nad 67,000.000 ton na leto. K tej količini pa moramo prišteti še okrog 19 milijonov ton produkcije v Kanadi. Avstraliji in Indiji. Navedene številke nazorno kažejo, razmere v produkciji jekla, med tako zvanimi totalitarnimi in demokratskimi državami. V tesni zvezi s problemom industrijske produkcije je delovni problem. Leta 1933. je bilo v Nemčiji 6.000.000 brezposelnih. Do aprila 1938. je število brezposelnih padlo na 400.000 večinoma nekvalificiranih delavcev. V aprilu 1939. je imela Nemčija samo še 94.000 brezposelnih. V Nemčiji so že v juniju lani mobilizirali vse delovne sile države. Iz Italije je bilo zaposljenih v zadnjem času 30.000 poljedelskih delavcev, 5.000 pa iz Holandske. Od 115.000 kaznencev je opravljalo 85.000 kaznencev poljedelska dela. Leta 1933. je bik) v Nemčiji 65.000 inženjerjev brez dela Pred nekaj meseci ni bilo več nobenega brezposelnega inženirja v Nemčiji, pač pa je nemška industrija potrebovala se 18.000 inženirjev. Zakaj potrebuje vsaka vojna industrija toliko delavcev, nam postane jasno, ako upoštevamo, da mora za povprečno vsakega vojaka, ki se bori na fronti, delati v vojni industriji 10 delavcev, če je vojska v defenzivi, ^er 13 delavcev, če je vojska v ofenz vi. Za gradnjo modernega lovskega letala je potrebnih 9.000 delovnih ur in za zgraditev modernega bombarderja je potrebnih 18.000 delovnih ur. Iz tega sledi, da je poleg tehničnih in gospodarskih problemov odločilen čtnitetj v modemi vojni tuda problem delovne sile. 2,ooo.ooo Poljakinj pripravljenih Vež tisoč žensk je na Poljskem Ze nadomestilo moške v policijski, prometni in narodno - o br ambni službi Obed niča v ženski vojašnici Na Poljskem ubstoja že več let najmočnejša vojaška organizacija žensk. Tudi v drugih državah, na primer v Nemčiji in v Angliji, so se ženske organizirale v na pol vojaških oddelkih, a tako popolne organi zacije, kakršno imajo Poljakinje, nima trenutno nobena država v Evropi. V potrebi bo branilo Poljsko okrog 2.000.000 žensk ki so dobro izvežbane in dobro opremljene V decembru 1. 1914, ko je Poljska doživ ljala novo krvavo tragedije, je patriotinja Marija Wittek organizirala svoje prijateljice in učenke ter se prijavila s svoiim oddelkom žensk v poljske legije. Poljakinje so se borile s pogumom in odpornostjo v prvi svetovni vojni kakor moški. Poljakinja Marija \Vittek ki je organizirala prvo poljsko legijo žensk L 1914 je bila tudi prva poleg dveh drugih svojih prijateljic in soborilk. ki ji ie maršal Pilsudski dovo-Kl redne ^tudiie na višji vojaški akademiji v Varšavi. Po propadu avstro-ogrske mo- Diktator v Hol!ywooilu Charles Boyer o karieri filmskih igralcev in igralk, o življenju v filmskem mestu, o Greti Garbo in o svoji sadnji partnerici Deanni Durbin Boyer Charles in Greta Garbo Po 18 mesecih, ki ju* je prebil v Hol-lywoodu, se je Charles Bover vrnil pred tedni v Pariz, ki je njegovo rojstno mesto. — Pripadam filmu, je izjavil Charles Bover v Parizu. Dokler me bo film potreboval in kamorkoli me to poklical, mu bom sledil. Novinarji, ki pridejo v Hollv-wood, napis>io svoje vtiske in marsikateremu izmed njih se zdi ameriško filmsko mesto, ker ga le površno pregleda, mesto senzacij in ekstravagantnosti. Za naš. ki smo v Holly%voodu kolikor toliko f doma, je to mesto brez tistih čarov. Jti i jih re por te: ji v njem odkrijejo. Morda ni i nobenega mesta na svetu, v katerem žive j ljudje po tako strogih pravilih. Vsemogočni so filmski producenti, tira-j ni so režiserji in mnoge filmske zvezde so diktatorji za manjšo ali širšo okolico. ! Toda vse to velja le za ljudi, ki filmska mesta niso spoznali do dna. To so bajke, j Ves H llvu-cod od najponižnejšega stati-. sta do predsednika najmocnej&e filmske 1 družbe, ves Holiv^ood, vam pravic^ Ja narhije Marija VVittek ni zapustila tvoje Ženske legije, temveč se je ramo ob rami z vojaškimi oddelki pod vodstvom maršala Pilsudskega in generala Rydz-Smiglyja še nadalje borila za svobodno Poljsko v proti-boljševiški vojni. Tedaj je bila odlikovana z visokim vojaškim odlikovanjem. Maršal Pilsudski ji je izročil kolajno »Virtutis mi-Ktaris*. Po premirju l. 1923 je bila ustanovljena civilna organizacija žensk na Poljskem. Namen organizacije je bil, pripravljati Poljakinje v borbi za enakopravnost. Organizacija pa si je zastavila tudi plemenite cilje lajšanja socialnega gorja in zaščite mater m otrok. Iz vrst članic te organizacije so se ustanovili prvi ženski policijski oddelki na Poljskem. Organizacija pod vodstvom Marije Wittek se je v taki meri uveljavila v poljskem javnem življenju, da je maršal Pilsudski 1. 1934 svečano podelil organizaciji pravico sodelovanja pri obrambi domovine. Od tega leta ie dobila oraa-nizacija značaj vojaško organizirane zavodnice, ki je sprejemala prostovoljne vo >ake-ženske. stare od 19 do 45 let Ta poljski armada žensk ima stalen kader z 20.000 edinicami. Izobražuje ženske in jih usposablja za vojaško s hi ž bo, tako da more vsaka članica organizacije v potrebi nadomestiti moškega ▼ kateremkoli poslu pri obrambi Poljske. 36 posebnih organizacij v vseh večjih krajih Poljske ima ▼ evidenH vse za borbo in pomožno službo v vojski sposobne Poljakinje. Okrog 2 milijona žensk lahko organizacija mobilizira. Člsnt-ce organizacije nosijo uniformo in sicer belo bluzo z modrimi epoletami, z vojaškim pasom in modro čepico. Več desetttsoe članic organizacije je ie prevzelo izpraznjena moška mesta v prometa, v policijski službi in pasivno-obrambni shjžbi Doslej poljska ženska armada ie ni aktivno udeležena na fronti, a vsaka članica organizacije je pripravljena vzeti puško in as ob strani Poljakov boriti v direktnih borbah z Nemci. Članice organizacije so pomagale Poljakom vzdržati •ervčno vojno« pred začetkom sovražnosti, pomagale pa bodo oborožene vzdržati tudi vse napore v borbah za svobodo in neodvisnost Poljake pod voljo diktatorja. M se lmaoaje: kina matografsko občinstvo* Iz pisarn v hollywoodakm fHuaiiili podjetjih vodi obsežna feiformscijaka mreža po vsej Ameriki do najmanjšega kraja, s pomočjo katerih filmska podjetja zvedo mnenje, mišljenje in zelje publike. Ameriška publika prizna tega aH onega, aH ga obsodi ali je do njega ravnodušna tn s tem je igralec tudi priznan, obsojen ah1 pa samo toleriran. Kakor vsaka druga industrija je tudi filmska todaatrlja odvisna od svojih odjemalcev. Ne verjemite vsem bajkam o odkrftju filmskih zvezd, o statistih, ki jih je odkril režiser ah kdo drugi tn so čez noč postali filmske zvezde. Na sto takih primerov pa pride morda en sam primer, za katerega veljajo taka odkritja. Nobenega filma ne vrže Hollywood v svet, ne da bi ga prej postavil na preizkušnjo v majhnih kinematografih v okolici HoUywooda. Informatorji filmskih družb poročajo o uspehu >žlrljec, ki je sestavljena te navadnih povprečnih ljudi s ceste. Mnenje ta povprečne ameriške pubUSce je odločimo. Anonimna ameriška publika morda opazi med igralci ▼ novem filmu statista, ki ji je posebno všeč. Će opazovalci film akJh družb ugotovijo, da je skromen statist in neznatna statist inja presenetila in vzbudila zanimanja, je s tem statist postal — filmski zvezdnik. Dostikrat se je ie Zgodilo, da ao doslej rjeznani filmski statSati postali na ta način slavni m tem, da so jim družbe v prihodnjem filmu po-deffie prve vloge. Tako je postaj filmski zveednlk tudi Clark Gable. Bil je flgurant, a vzbudil je zanimanje publike v filmu »Norci plešejo* in publika ga je spravila na vrhunec filmske kariere. Glede Orete Garbo je Charles Bover iz-javil, da jo dobro pozna in da je Greta najmanj domišljava in necimerna ženska na svetu. Smatrati jo je treba za velik! čude* filma m ne sme se ji zameriti, da odločno odbija vse, ki bi radi prodrli v skrivnosti njenega zasebnega življenja. Zanimivo je, kako je Charles Bover postal filmski partner 18letne Dcane Durbin. Filmsko podjetje je razpisalo anketo na vse kinoobiskovalce v Ameriki z vprašanjem aH bi radi videli Charlesa Bovera kot filmskega ljubimca Deanne Durbdn. Večina udeležencev ankete je odgovorila: Da, toda pod pogojem, da v filmu ne postaneta na koncu mož in žena. Charles Bover je pristal, ni imel ničesar proti tamu, da ne bi bil filmski mož mlade Da-aone Durbin, MALI OGLASI Beseda SO par, davek pose ne) r*reaiiet izjave oeeeua um l.- davek posebej. Za pismene odgovore gieoe malin oglasov y* trene priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo- Kokiis tekači pri SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJIN TRG 2 za hodnike ir stopnišča v vseh barvah v zalogi RAzno> •Hj par 1hvpn p4«eoej Najman }Si CT>e«**»n ■ t ud Ušle oglase »Slov. Narcđ« •prejema uprava do y. ure dopmdne. PRVOVRSTNA VINA ter pristno žganje si nabavite po sledečih Konkurenčnih cenah namizno bek> liter din S.— srbski prokupac > > 8,— rizling > > 9.— dolenjski cviček > » 10.— sil van ec > > 12.— dingač > > 12.— jabolčni* > > 5.— žganja: tropinovec > > 28.— slivovka > > 32.— brinjevec > > 34.— rum > > 36.— M r z . a jedila! Se priporoča >Buffet* J. Jeraj, nasl. Mmk,. v'iu»nič, Ljubljana. Sv. Petra c 38 42. T rX» PfcJZ v i> vL/.tvi*i Si oar>avut »« i ,sc mo&Kt joitiKr r js** piaKUČnt oOiaću* or rKibliEBJU Ljubljana dv eeirs cesta 14 I t 5« PAK hM LAN JE aZuru atik vezenje *aves pe r>4a, moti o gramov gum rini< V etika zaioga perja po 7 — dta »Jtoiljano«. Gosposvetsks c 12 S- 1 UGOtWA PRILIKA Vsak obiskovalec ljubljanskega velesejma naj ne zamudi obiskati tudi velike razstavo otroških vcztčkov vseh najnovejših modelov po izjemnih cenah, kakor tud s dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, pnen-matikc itd pri tvrdki »TRIBUN Ac Ljubljana Karlovska c 4. 2079 €yž€3@a tafeiete m spolni slabosti GLASBA ^"š«ia 5C oai ia»e* takoj počena naprodaj Našlo * 9ff ASA catoesfte sa m o i h e m ta^irt Sin oroKf povzetju Dooije *e v vneti tetoars* * ase o p o i k: Beograd — feraa^e o Ogi rog d Br 5e*46,38 PRODAM Beseda 50 paj lavek pu*>****- faimanjsi znesek 8 Dv OREHOVA JEDRCA EN MED dobite najceneje v »Medarni«, Ljubljana, židovska ul 6. 46. 1 MALINOVEC pristen, naraven, ■ čistim slao Korjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr G PlCCOLi, Ljubljana, nasproti cNebotJčnlkač umnaininiim""'"".....".................. oglašuj ▼ mali oglasnik »Slov. Naroda« ssaaanaaaaassssaaasasasanaasasi D K W Meister Cabrio v zelo dobrem stanju s triptikom ugodno prodam. — 8teyer VII 12 sedežni avtobus ali rešilni avto z novo karoserijo prodam za 8000 din. Oto Paar, Jesenice, Gorenjsko. 2709 JABOLĆNICA pristna, stara, okrog 2000 i, poceni naprodaj. — Lovrenc Krajnik, Ptuj. 2710 POSEST Beseda 50 par davek posebej Nalmnm'fc* ^tipvI« « Din NA SUŠARU je naprodaj zelo solidno zgrajena štirinadstropna hiša na lepem položaju s 13 stanovanji veiikim skladiščem in lokalom prikladnim za kakršno koli engros-trgovino, zaradi družinskih razmer. Cenjene ponudbe prosim na upravo pod broj 2663 SLUŽBE Seseda 50 pa* davek posesei Bfajmanfst znesek 8 Dto LOM DOf v masjakeai m reeu m po vs*»? bu novirtf s rrtra -OvoiUtiit avtom LU&Btte AHffctt -poS*a Zftrevufca pri ročni o materijal. Platoa •troj BKJ \ SK1 POMOČNIK delavec, išče stalno bo oproščen vojaščine, govori f*i-ti perfektno neonski jezik, tmtijpi lahko 11. sept. Vprašati oa m *lov Arndt Heinrich, pri g. Re^ rrtfc, brivec, Ormo*. 2700 SLIV t ZA IGAHmUHO vaattc .iiDofino, vagone kater B avv. .m iahko dobavi po naj-n*£ji inevni ceni Franc Mast-nak, irgevec, Sv. Jurij ob j. t KUPIMO PW sa centralno vodno ogrevanje prostora ca 400 kub. metrov (sa evetltčnjak). K temu Še cevi 225 m S", 40 m 2", 15 m m 10 m %.". Ponudbe je poslati na upravo zdravilišča Slatina Radenci. 2707 485TZ—644 Otroikl čeveljčki Is lakirane f— trpežnimi podplati. Ne prepuščaj* ŠPORT Priljubljene dokoleake za otroka z gumijastimi podvezami, katere Jlk aras la ae stiskajo neg. din 4.—. i.— la 7,— Trpežne otroake bombažne Borovo, JtV_*vgu**» 1666. igli §4603 Čeveljčki sa deklice tz flnga telečJega boksa z usnjenimi potplat t in petajui Posebno primerni deklicam za -»k*. Z403—61000 Posebno lahki, trptnl In praktienl čevrjl sa telovadbo In sport ijea. 4«4—mmm tdobnl cevi ji na zavezo ta deklice. Ixd*» lani tx naj fine JS^jra boksa, a nsnJenlmS podplati In petami. Za solo In sprefeode* Otroški nizki eevlO Is moeneca boksa z nermstr^ljiviml gumljaatlml podplati. — Trpela! In dolgotrajni, vendar pa poceni 2632—§1668 FinI otroikl čeveljčki lz boksa. Z usnj mi podplati In gumljaatlml petami. 6922—44600 Okusni in trpet nI otmskl omfjeld lz moc nega boksa s usnjeni-. ^r>lat< in petami Moenl In okusni čevlji za dečke lz fine«« rjavega aaajl z usnjenimi podeliti In t »mL. 167X2*616 \lsokJ otrodkl čeveljčjci iz t utirane gume) Posebno tidobnl za otroke, kl bodljo p« blatni In mokri poti daleč v solo. KLIŠEJE JUOOGBAEII^A SK PETHA NASIP/3 NAJNOVEJŠI OTK. VOZ1CKJ Makulaturni napir proda oprava nStovenskegs Naroda" Ljubljana) lUtafljcva ulica štev. § M O T O B J 1 T K i € i K L 1 II V. STROJI Igračnl vozički, sklroji. avtomobilčki, Koles deU TRIBUNA F. B. L. LJUBLJANA Podrnlniea: MARIBOR Ceniki franko 1 A P HflLSlKOV, 44 ZAGOMETMA SMRT EZA KOSTROVA — Včeraj po lašcan odhodu sem se lotil dela in delal sem do mraka, — je jel pripovedovati Oleg Kirilovič. — Drjies pa delam *e od ranega jutra. Včeraj sem is vašega pogovora ipoznai, da se razumete na umeiacst. Zanimalo bi me vaše mnenje, če se barva obleke vk*raa z barvo polti in las? Murzajev je gledal na sliko, toda molčal je. Mraz ga je spreletavaL Ustnice so se ma krivile v bolesten nasmeh. — Kaj je vam? — je rzkiauifl Okma KžrtJovič presenečen nad njegvim obrasom. — čujte, dragi, preobremepjenoat z delom škoduje. Pazite bolj na svoje zdravje, Posska se vam, da ste bolni. Ne mastim vas od tod, takoj telefcsmazn po zdravnika. — Počakajte še malo. Morda ga bova potrebovala oba, — je zamrrnral Manaifev, ne da bi odV vrnil pogled od portreta. — Čemu bi posrebovai stkavutka jas? zsaata bogu, zdrav sem kakor riba v vodL — Bojim se, da bo po raasgovoru g menoj nastopila pri vas ista boieaan kakor pn meiii, če ne še hujša, — je delal MaiTajev tsno m povesil glavo. — Pa vendar ne misftte refi, da te vas napadla hitro razširjajoča se nalezljiva bolezen. Jaz se je pa ne bojim Nisem občutljiv, ne bo se me prijela, — se je zasmejal knez. — Ne bodite tako samozavestni. V življenju so primeri, ki pred njmovimi težkimi posledicami ni zavarovan noben človek. Zlasti ne vi. čim vam povem, kar sem zvedel, — je dejal Murzajev in se sočutno ozrl na kneza. — Kaj mi hočete povedati tako strašnega? — Ali imate tu Lermontove pesmi? — je vprašal Murzajev namestu odgovora. — Lermontove pesmi? Kaj pa imajo 8 tem skupnega? Seveda jih imam. kakor večina izobraženih ruskih ljudi. Tam na polici so. — Dajte mi zvezek, v katerem so krajše pesmi. Oleg Kirilovič ga je pogledal izpod čela, potem je pa stopil k polici, vzel zvezek Lermontovih pesmi in mu ga pomolil. — Evo vam Lermontova. Vi pa, Ivan Grigorje-vfC, imate vročico in vaše misli čudno skačejo s predmeta na predmet. Hoteli ste mi nekaj povedati, naenkrat pa zahtevate Lermontove pesmi. Ne da bi poslušal kneza, je jel Murzajev listati po knjigi. Sredi knjige je položil prst leve roke na stran in začel listati na koncu knjige. — Cttjse, — ae je obrnil h knezu, — p reči tam ki najbolje zadeva smisel. AH — Poaluaam, poslušam, — ga je potolažil knez. — Kaj pa Če bi vendarle poklical zdravnika, Ivan GrigorjeviČ? — Ah, molčite, — ga je zavrnil Murzajev z razdraženim glasom. — Pravim vam. da boste sami prej potrebovali zdravnika kakor jaz. No, zdaj pa poslušajte. Oleg Kirilovič je molčal, toda s strahom je opazoval Murzajeva. Le-ta je začel čitati kitico, gla-sečo se v prostem prevodu: V gfoboki soteski Dar jala, kjer Terek prodira meglo, se dvigal je čuden stolp visoko nad strmo skalo. V tem stolpu, mračnem in ozkem. Uvela je carica Tamara. kot angel nebeški lepa, kot demon pretkana in zla — Slišite? Slišite? — je vzkliknil Murzajev z j oka j očim glasom, opazujoč kneza s plamtečimi očmi. In počasi je ponovil: Kot angel nebeški lepa, kot demon pretkana in zla. Po kratkem razmišljanju je nadaljeval: Tam polnočno meglo prodirat je plamenček zlat, udarjal popotnikom v oči je in vabil jih k sladkemu počitku In slisai se glas je Tamarin, ki Želja edina in prošnja je bil. Iz njega odmeval je čar vsemogoč**, iz njega odmevala sila je tajna. Murzajev je znova umolknil, potem ja pa počasi pocovil zadnje besede, kakor da prisluškuje lastnemu glasu, kakor da išče v njegovih zvokih pojasnilo: ...Iz njega odmeval je čar vsemogočni, iz njega odmevala sila je tajna. Potem je molče preletel z očmi nekaj vrstic, prijel se je za glavo in dejal: — Zamislite se nad naslednjimi stihi: Pričakovala je gosta... Pred njo s*a šumeli dve časi vina — Poslušajte pazljivo. Ali ste napeli vso pozornost? Ste slišali? Dve čaši! Kakor v vili! Kaj pa je v njih? Vino? Ne, strup! Seveda samo v eni — za gosta. Zopet je preskočil nekaj stihov. — Da, prav takole: Kakor da sta se v tem pustem stolpa sestala.., na veliki svečani pogreb. — In kaj se je zgodilo potem? To, kar se je moralo zgoditi in kar se je tam in tu tudi zgodilo: Globoka grobna ti Hrta je znova zavladala tam. — Ali prodirate v smisel teh stihov? Pred mojimi očmi je slika tistega, kar smo našli in videli v vili za gozdom. gfoboks grobna tišina. Murzajev je s tihim, pojemajočim glasom r>recital do konca: Ved je udarjat ob val, vai dohiteval je val z ihte njem mrtvega telexa je ahmjal... Knjiga je padla Murzajevu iz roke. Sklonil se je. Po licih so mu pridrsele debele solze. Oleg Kirilovič je stopil k njemu in ga prijateljsko potrep-ljal po rami. Uraajfa Jota? Zupoadč « Zo porodno iskano41 Fian d* ista Otoo Chnstoi U Vsi v Ljubtjaoj 204 »SLOVENSKI NAROD«, Sir« 9 1 Prit', doc. dr. Bazo &Uerl\ Slovani z rasnega vidika Na članek »Kaj je sorodnost med Slovani in kaj pravi veda o človeku« v št. tOQ *Slov. Naroda« z dne 2. t. m. mi dovolite prosim, malo po-jasnila, vsaj k nekaterim trditvam. Tako t na i povem, da smatram Czeka-no\v5keg3 za enega naiboljših živečih antropolog-. . zbsri metodikov. Toda to me ne more ovirati, da njegove trditve o ra-^ah med Slovani cledam nekoliko kritično. Ka.Ki treba ie vedeti, da je Czekanowski ustvaril popolnoma *voj sistem in svojo nomenk'atiir--*. ki more laika zavesti. Sta-tistično-računska o«no\a (~zckano\v*kega sistema je dobra, toda biolo^ko-genetična rjikakor ni nr-o-ooreo.na. Ra/likovanje samo štirih o^no\n:n ra* v Fvropi — nordiiske. laponojdalne. armenoidaine in mediteranska — ter i/ križanj izviraločih šest drugotnih ras nima nobene prave generične podlage in tudi ne ugreza opa7ovaniem. Vedeti ]f nadalje treba, da so zaključki C2ekanoT*ske^a nastali večinoma iz samih ^teviFk in računskih kombinacij, ne da bi avtor osebna videl onih ljudi, ki jih rasno opredeljuie. odn v resnici le i7raćuna. Tako \e gotovo \<;ak par'jiv čitatelj v onem Članku pocre^af sn'oh omembe dinarske rase mfd južnimi Slovani' In vendar ir to za \«ir .Iugoslo\ ene — ne rečem, da t~udi za Ro[rtTrc - najznačilnejša ras-i Kje se skriva t tolmačenjih Czekanowskega? Czekanowski ra7!:iea dinarsko raso kot produkt križanja med nordijsko in arme-noida!no. Zato tudi najde med Srbi toliko r,nord jcev«-. Kdor pa gleda rase v naravi rti nt samo na papirju — računsko — se s tako trditvijo vsekakor ne more spri-jazniti. n narska rasa ie bio!oe trditev o Poliakih: ker Czekanowski ne priznala baltske rsv1, najde med Poljaki kr*f prr% alcnrno raso -nordijsko« v meša-vid j 7 »»laponoida I no*. (Slednja ustreza v resnici pribli/no alpski rasi1!, Kdor torej po/na ^'stema CzekanoNvskega do po tankosti, mora dobiti povsem napačno •sspn sliko o narodih, ki nh Czekano\vski ravn*""1 analizira K niti niegova metoda izli: šči — kakor nvtor sam misli — iz vna-r?ie$a videza \t ;*tiri prarase. ki sem jih :rn-i; navedel nikakor pa ne opisuje de-vanskfo.i stanja ne podlagi lastnih o nazorni v nar,!'.! Seda i pa v pripombe k nekaterim trditvam: Da so neverni Ma^fdonci podobni Slovencem m sei crnozahodn:m Bolgarom, ie menda res m ima svoto zanimivo jezikoslovno paralelo V resnici se pa mora *kcLo« ^uditv. če sliši, da je med Srbi nordijska primes močnejša od mediteranske. Kajti obeh jc malo, v resnici nordij-\ ske še mnogo manj nego mediteranske! To namreč učijo skušnje s pregledov živih ljudi, ne le številk. Da so Srbi ponekod podobni Albancem, nikakor ne preseneča, preseneča pa, če beremo, da jih spaja nordijska rasa. Sličnost je namreč povzročena predvsem po dinarski rasi! Da bi bili stari Tlirci nordijci. je več kot odprto vprašanje, pač pa je jako verjetno, da so bili dinarci. Ako smatramo — s Czekanow-skim — da je dinarska rasa produkt mešanja »nordijske« in »armenoidalne* prara-se, potem ne moremo razumeti, da je slednja primes »pri Srbih precej oslabela«. Kako to? Če najde toliko nordijcev, potem mora najti skoro prav toliko armenoidalne »prarase*. V resnici — kakor rečeno — najdemo največ dinarcev. prav malo unr-dijcev in vsekakor več alparmencev med Srbi. Tudi med Bolgari ni veliko nordij-cev, temveč vsekakor več mediteraneev, poleg dinarce v in alpcev i dr. Končno še nekaj besed h krvni sorodnosti Slovanov. Prvotno so Slovani bili pretežno v resnici nordijske rase. Kmalu pa se je uveljavila pri njih baltska rasa — to je: majhna, do srednje velika, okroglogla va. modrih oči in plavih las — ki je še danes nekaka vez med vsemi slovanskimi vejami. Pri nas v Jugoslavjii. jo najdemo zlasti med Slovenci in severnimi Hrvati, pa tudi med Srbi in Bolgari. Na drugi strani ie pa ravno dinarska rasa ena glavnih ras med Slovani (poleg alpske). Med južnimi Slovani je nemara sploh naivaž-nejša. najdemo jo pa tudi med severnimi, /Usti med Slovaki in južnimi Poljaki, pa tudi še na Moravi in — na vzhodu — celo med južnimi Rusi. O rasmh razmerah pri nas v Jugoslaviji je izšlo že nekoliko razprav, tudi v slovenščini in srbohrvaščini od domačih avtorjev, ki raziskujejo domači »živi material« na licu mesta. Mi dvoma, da dajo zaključki iz teh raziskav pravilneišo sliko o rasah v Jugoslaviji, kakor pa more biti izračunana slika na podlagi le številčnih podatkov. Antropologija kf Ke poslužuje ?taristikc. ni sama in čista matematika, tem več tudi biologi ia in morfologija. ttlrtti£saice N. S. Z. polaga delavstvu K. L D obračun dveletnega uspešnega dela JeeemRte kovinar-ft so 24. februarja. 1937 gfc3esžH s predstavniki KID novo kolek riv-'.»o pogodbo, o kater' ro bili mnenja, ia je močno okrnila, njihove zaslužke. Delavstvo je zaradi te^ra postalo malodušno. Narodna strokovna zveza pa kljub temu m klonila, ostala je nadalje na braniku delavskih pravic in pričela krepiti in širiti svoje vrste- tako da ja podružnica ~SSZ danes številčno najmočnejša delavska strokovna organizacija pri podjetju KID na Jesenicah in na Javorniku. V teku dveh le* jo podružnici NSZ v j^ararumu z ostalim i organizacijami predložila KJD predlog" za enkratni nabavni prispevek, ki ga je vodstvo podjetja tudi odobrilo in za Božič 1937 izplačalo. L januarja 193S je stopilo v veljavo posebno določilo kolektivne pogodbe s katerim se je ustanovil »Poaebru pokojninski sklad za delavstvo KU>*. Ko so zastopniki NSZ sta vi h predlog za uvedbo tega prepotrebnega pokojninskega sklada in so prj predstavnikih podjetja našli razumevanje, pač s tem niso bOi zadovoljni zastopniki drugih strokovnih organizacij. NZS je s svojim predlogam uspela in danes upokojenci že uživajo to doklado. ki tvori znaten prispevek k pokojnini. Ta pokojninski sklad je sa 1. januarja 1939 izkazal din 1,645.566 premoženja- kar daje soliden temelj k delavskemu dodatnemu pokojfrunsfkemu zavarovanju. V L 193$ je delavstvo vpla-šalo v ta sklad din 312.738, podjetje pa rftn 803-661. 28. aprila 1938 je stopil v verjavo h kr> Jekrtivni pogodbi z dne 24- februarja 1937 >Prri dodatek«. Tudi v pogledu dodeljevanja delovnih oblek in zaščitnih oprem ao organizacije našle razumevanje predstavnikov podjetja. NSZ je v vseh zadevah sklicevala sestanke zastopnikov posameznih obratov, kjer so delavci sporo-fcffl svoje želje in potrebe, na podlagi katerih so bil! izneseni izdelani predlogi na pristojna mesta. Delavstvo pa je prihajalo v težavni po-kižaj z ozirorn na podražitev een živi jen j-ak±m potrebščinam, tako da so pričeli ponovno akcijo za zvišanje, mezd. Na pobudo NSZ so vse delavske strokovne organizacije predložile KID 24. avgusta 1938 predlog za. draginjske doklade in znižanje cen goriva- Podjetje KID pa je bilo prav v tem Času v težkem položaju, ki se je pokazal tudi v tem. da je bilo reduciranih veliko število delavcev. To je bil vzrok, da nismo uspeli z nažim predlogom, temveč smo sklenili pogodbo, s katero je dobilo delavstvo izplačan enkratni mezdni prispevek v visini štiridnevne skupinske me»de- Ta prispevek so dobili decembra Podru En M NSZ Jesenice m JavornOt pa vložili samostojen predlog podjetju KTO 14- marca 1939. da bi podjetje dalo posebno dotacijo za gradnjo nove bolnišnico tnkajsnje bratovske skladnic*- Podjetje > ta predlog sprejelo in 27. marca 1939 je bila podpisana posebna koL pogodba, s katero se podjetje obvezuje, da te v me«ečn£h prispevkih po din 200.000 ^splačalo 2 milijona dinarjev za gradnjo bolnice poleg svojega povišanega prispevka, Id ga sorazmerno plačuje tudi dela v- Skupina v m. din 70.40, skupina VII din 62.40, skupina VL din 56, skupina V. din 52,80. skupina IV". din 50.40, skupina m. din 47.20, skupina II. din 44.80, skupina I. din 42.40. Za ženske: skupina H. din 32, skupina I. din 29.60. Za mladoletne: skupina H. din 23.20, skupina I. din 20.80. Osebna usposobljenostna doklada se je zvišala od sedanjih 15% na 30% in zajamčeno povprečje mesečnega izplačila od sedanjih 8% na 15%. Iz kolektivne pogodbe izpade v Členu 3. 7 odstavek »Plačilo za novovstopivše delavce in delavke«. Tako od sedaj naprej ne bo na novo sprejetim delavcem odtegnjenih 20% za dobo šestih mesecev, kakor je bilo sedaj po pogodbi. Z usposobijenostno doklado je delavcu dana možnost, da v I. skupini zasluži do din 55.12, v VHL skupini pa din 92.60 na dan. Te številke zgovorno pričajo o uspehih smotrno vodenih delavskih organizacij in tudi razumevanju delavskih potreb s strani podjetja. Delavstvo KID trna po sporazumu z dne 31. decembra 1930 le 7 priznanih praznikov v letu. Dosegu smo dva nova prazruka. poleg tega pa, da se plačuje na sv. večer od 22. ure dalje 25. december, velikonočna in binkoštna nedelja pa z 100 existotnim pribitkom. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V MM — Telefon 41-79 Superfitm v tehntkoloru Ramona V gl. vi.: Loretta Joung, Don Ameche Predstave: danes ob *49. uri, jutri ob 3>, 5.. 7. in 9., v ponedeljek ob ^9. Cenj. občinstvu naznanjamo, da so predstave samo trikrat na teden: v soboto, nedeljo in ponedeljek. Prihodnji spored: Poročnik R]epkin 2. julija t L so predložile delavske stro-feovne organizacije podjetju KID nove za-oteve za spremembo koL pogodbe. Po ^člrratnih razgovorih, ki ao trajali do 31. V i L, pa je vsekakor zadovoljiv Navedemo naj najvažnejše prtdo-Od 1- septembra dalje znašajo sku-t mezde po sledečem: Povečani so tudi dopusti za vse delavstvo, in sicer: po enoletni zaposlitvi 1 dan, po triletni 2, po petletni 4. po desetletni 7, po petnajstletni 9, po dvajsetletni 10, po petindvajsetletni zaposlitvi 12 dni dopusta. Poleg tega ostanejo dopusti se nadalie v veljavi za delavce, ki naredijo v koledarskem leta 176 delovnih ur na nedeljo aH praznik, kakor je to bilo do sedaj. Spremenjene ao tudi nekatere obratne določbe nove uvrstitve v delovne skupine ter povečanje dajatev delovnih oblek. Zastopniki podjetja pa so v teku razprav ponovno zagotavljali da bodo upoštevali predloge strokovnih organizacij. Id sa bodo nanasaB na kolektivno pogodbo o razvrščanju posameznikov po skupinah itd. Zgornje navedbe so pregled smotrnega dela dobrih dveh let strokovnega gibanja jf^fffHffkfb kovinarjev. Nekateri so opustili vsak smisel sa svoje življenjske inte- VrtOe so ss redukcije delavstva v večjih skupinah in zopet je Narodno strokovna zveza bila tista, ki je zagovarjala reducirane delavce in mnogim zopet pripomogla do kruha. V nfgsnrzariji je moči Spomenik žrtvam svetovne vojne v Kamniku Kamnik, 9 Jutri v nedeljo bo v Kamniku odkrit spomenik v svetovni vojni padlim občanom. Spomenik je postavljen pod stoletno lipo pred kamniškim pokopališčem in je izredno lepo delo. ki ga je po zamisli domačina akad. slikarja Staneta Cudermana izvršil akad. kipar Boris Kalin. Spomenik predstavlja s 3x- metra visoko dvignjeno lesnico z navzdol obrnjenim mečem konec svetovne vojne. Na pokopališkem sidu je vzidana 3.10 m visoka spominska plošča s 60 imeni padlih Kamničanov. ki ao izgubili svoja življenja večinoma na slovenskem Kajmakčalanu na Doberdobu. KaJcor mavrica po nevihti vose 7 metrov visoki lok mogočno roko trt spominsko pte-ščo in tako simbolično predstavlja zvezo med Kamničant ki so padli m bili pokopani na bojnih poljanah, m med domačim pokorjanščem. Spomenik je izklesan iz belega bračke-ga marmorja m stoji na betonskem podstavku, prostor okrog spomenika pa $b uravnan z zidom iz rdečega porftrja Is doline KonjSttce. Okrog Upe je postavljena klop, ki jo je zelo lepo Izdefata tuvarna Remec na DupDci. Kamniške zale, Id tate slovijo po svoji lepoti in krasnem razgle* du. so z zgradbo spomenika mnogo pridobile, ker je zdaj posrečeno reguliran ves prostor pred pokopališčem. Odtod Je najlepši razsrled na planine, ki tvorijo prelepo ozadje spomeniku onih 60 Kamničanov. katerih kosti poči\-ajo razmetane po bor>-nih poljanah Doberdoba in Galicije. Spomenik, ki je stal okrog 35.000 din. je so-1'dno postavil in izvršil vsa dela okrog nj^ga rndarski mojster Franc Iskra. Sorodniki nesr^nib žrtev svetovne vojne so hvaležni, da je bil postavljen sporne nik. okrojr katerega so se toliko let vršila pogajanja za izbero prostora Sedanji odbor, ki je bil izvoljen spomladi, je pod vodstvom predsednika g. Franca Bokaliča vzel stvar energično v roko. preskrbel k prejšnjemu fondu nove vire dohodkov in zagotovil izvedbo po zamišljenem načrtu. Po programu bo spomenik odkrit v nedeljo, ob pol 10 dopoldne s pozdravnim govorom, zatem pa bodo kamniški združeni ppvski zbori zapeli par pesmi. Po rnafti bo slavnostni jsrovor in pozdravi zastopnikov ter izročitev spomenika v varstvo občini. Sorodniki padlih in zastopniki oblast o v t^r bojevniških združenj bodo ob otvoritveni slavnosti številno zastopani. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. drugo ime za Malo Azijo, S. letni čas, 9. latinski predlog, 11. vpra-saLni zaimek, 12. osebni zaimek, 13. gora na Dolenjskem, 15. poživilo, 16. dragi kamen, 18. vojaška edinica, 19. del sveta, 20. sibirska reka, 21. staroslovanska boginja, 23. sorodnik, 25. nasprotno od star, 26. francoski osebni zaimek, 27. gora na Primorskem, 29. egipčansko božanstvo, 30. dalmatinski otok, 32. bivša država v Afriki. Navpično: 1. konjeniški napad, 2. vzklik, 3. Športna disciplina, 4. plevel, 5. denarna enota sosedne države, 6. veznik, 7. del opere, 10. francoski pisatelj. 12. prvi bikoborec, 14. p red potopna žival, 15. zob divjega prašiča. 17. veznik, 18. neutrujen, 20. del sveta, 22. gora pri Beogradu, 24. kitajski delavec, 27. ptica pevka. 28. tatarski poglavar, 30. osebni zaimek, 31. osebni zaimek. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: i. Stavropol. 9 ribe. 10. rana, 11. Orjen, 13. ep, 15. duh, 16 po, 17. noč, 19. par. 20. Kopit?* 21. kap. 22 žig, 24. ol. 25. Ipv, 27. za. 2$. Terek. 30, opat, 32. dete. 34. Sat el A rab Navpično: 1. sršen, 2. ti, 3 Abo 4 Verd, 5. oreh. 6. Pan. 7. on. 8. lapor, 12 Jupiter, 14. pokal. 16. Tariz. 18. čop 19 paz, 21. kokoš. 23. r,ak-:>. 25. L< Le, 26. veda. 28. tat. 29. ker, 31. pa, 33. ta. Žrtev morske mine Litavska ladja -Inanta-. ki ima 1500 ton, ki je bila na poti iz Rige na švedsko, ie zadela na rnino in zletela v zrak. Nesreča se je primerila v morsk. ožini pri Ser-soindu Katastrofa je zahtevala dvanajst človeških življenj. V Sloveniji manjka vitaminov RaJUtis — glavno avitamlnoxno obolenje V naših Krajih so avitammozna m hi-pojvitarninozna obolenja pogosta. Najbolj številna ao taka obolenja v zimskih in spomladanskih mesecih, ko primanjkuje sveže zelenjave, sadja in sonca. Pred dvema letoma je na pobudo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje bila izvršena anketa o avitajnmoznih obo lenjih, katere rezultati so preseneti javi. V aprilu in maju je bilo prijavljeno v Jugoslaviji 2.271 primerov a\itarriinoz in hi-porvitaminoz. in sicer v vardarski banovini 227, v vrbaski 171. v dravski 690, v drinski 276. v dunav-ski 142, v moravski 94, v primorski 207 in v savski banovina 494. Nejiiic otoute-uj zaradi pooiaojkanja vi-tSzzJBJS i Je torej v Slov©mJL Od obolelih 600 primerov je živelo v mestih 42, na i V ieii pa 363 bolnikov. Anketa je ugotovila, da je glavno a*S» Laminozrio obolenje v Sloveniji rahlba, ki je posledica pomanjkanja vitarnina DL Ugotovljeno je, da boleha v vsej sreda£ Evropi največ mladine in odraslih za to avitaminozo. Od prvega junija 1936. do 30. junija 1937. so ugotovile ambulance IS higienskih ustanov v Sloveniji 601 primer rahitisa po največ kot posledica slabe in nepravilne prehrane, deloma pa tudi kot posledica slabih higienskih razmer. s« bolj pogosta so pa hipovitaminozna obolenja, ki se kažejo kot £ivt*r*e slabosti splošna utrujenost, prebavne motnje, povečana sprejerrJjrvost za infekcije, kronične prebavne motnje, kroničnega re^Tnatiz-ma itd. Vse te bolezni se uspešno zdra» \-ijo z vitamini, katere lanko \ndite na veleaejmu v ahfaki sad)a, zelenjave itd. Zanimivosti na sadjarski razstavi Sadje — važna in zdrava ljudska prehrana V paviljonu M je vse polno zanimivosti, ki vzbujajo pozornost mnogih obiskovalcev, saj je Ljubljana vrtno mesto, izven središča skoraj ni hise brez vrta in zato je razumljivo, da se za sadno razstavo v paviljonu N zanimajo ne samo strokovni sadjerejci. temveč mnogi ljubljanski me sčani. Na dolgi mizi je razvrščeno poletno in jesensko sadje. Za spoznavanje sadnih sort je razstavi jenih okrog 200 odlično izdelanih modelov sadja. Pred temi modeli postajajo obiskovalci in opazujejo modele z največjim zardmanjem, kajti po njih spoznavajo sorte, ki jih imajo na svojih vrtovih. Letošnja sadna razstava opozarja sadjarje in ljubitelje sadjarstva in amotrenost, spravljanje in uporabo ter predelavo sadja. Ob vhodu na levo so razvrščene kosare za obiranje sadja, normalni in jugoslovenski zaboji za razpošiljanje sadja, sodobne police za shranjevanje sadja v kleteh. Slike na stenah kažejo, kako je treba obirati sadje z rokami ali oblrainiki. Modeli sadnih skladišč kažejo, kako je treba pravilno obrano in razoran© sadje vskla- dadčati m ga prrpravtti za prodajo J.annoV no obilna letina sadja nas sib. de ker j največ sadja spravLno za prehrano Raz* stavljenih je več vn*t les za suš*-nje sadja v štedilnikih in v peee-h Lese ao domač, izdelek. Modeli kažejo, kako so napravljene in kako delujejo sadne suailnioa* Razstavljenih je več vzoreov juihega saoV ja. Razstavljeni ko*35 »brfljo na.pravtjan.jn pekmeza ali marmeiack-. ki je pri nas še vse premalo razširjena Odlični kotu ao domačega izdelka Vid'mo tu i: rsT^j za zapiranje pločevinastih pnAe-c V^p^von zanimanje vzbujajo stenJazat -»rji m vrči za napravljanje sladosoko- Nazorne j> pokazano kako se sterilizira y > n I m sokovi. Za to napravo je zanimanje izrvino veliko. Zdi SS da bodo tudi po naaih Vv movih kmalu pili zdravo m ojkrepčujoco pijačo, ki se izdeluje s temi napmvanrL Vsakdo si lahko privošči čašico slado-soka. katerega točna za poskušnjo Vinar-| ska in sadjarska leta v Manboni :n tvrd-ka Guze 1 j Adalbert iz Maribora. Pravočasno preprečen požar Gradec pri Litiji, 9. septembra Zaradi otroške neprevidnosti se je zgo-iik> že mnogo nesreč, prav tako bi postal kmalu žrtev usodne igre z vžigalicami posestnik in mesar Lojze Vrbovec iz Gradca pri Litiji, nedaleč od poslopja litijskega sreskega načelstva. Gospodar Lojze je stal na ulici v krogu svojih prijateljev, ko je pritekel ponj najmlajši sinko in mu dr"jaJ: »Mama so rekli, da pridite takoj domov*- Vrbovec je še trenutek postal v pomenku. ker je meniL da pač n: nič posebnega, v tem pa so se že začuli klici: >Pri Vrhovčevih gori'« Vrhovec je stekel z ostalimi prijatelji takoj do šupe. kjer se je že valil >maČi in sosedje so začeli donašati vodo Reševalci so vrgli na gorečo mrvo :n slamo, ki je začela paliti tudi tramovje, kakih sto škafov vode. Združenemu naporu in prisebnosti reševalcev, ki so se povzpeh že do Danes ob 20 in foitrl < v nederjo > ob 14.30. 17.30 in 20.30 uri dva veiefilma naenkrat 9tKneginja Tarakanova* in „V sedmih nebeailr^ KINO MOSTE gorečih tramov, pa so jih močno je treba pripisati, da ao uetavili požar 6» v početku in tako preprečili nadaljnje širjenje, če ne bi domači pravočasno prffll Skusit, bi zgorelo vse Okrog Vrbovčevt^s. doma stoje še druge stavbe, kt bi torti gotovo postale žrtev ognjenega peteima. Takoj, ko so preprečili nesrečo m ao ta»-cH odšh gasilci, so začeli domači in anaadV je preiskovati, kdo je zanejtil ogesrj na skritem prostoru bskazaJn se j^e, da ao zašli na šupo otroci ki so dobili nesrjB vA-galice in so jih Sb v svoji neprwtctoosti prižigat na kraj, kjer >> pomo vnetijlvZa snovi. Spet nov rjaaSk: akrtaa|mo pxwS otroci vžigalice! Ali sem prispevat za sokolski dom ti i ZAHVALA Za vse ustmene in pismene dokaze iskrenega ao- žalja. ki sem jih prejela povodom težke izgube mojega ljubljenega soproga, brata, strica in svaka, gospoda Karla Cerkvenika strojevodje drž. žel. v pok. kakor tudi za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem. Posebno zahva'o sem dolžna izreči čč. duhovščini, gg. zdravnikom otološkega odd. obče drž. bolnice za njihov trud ob bolezni, čč. sestram usmiljenkam za strežbo. Udruženju strojevodij za spremstvo ter končno vsem, ki so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA - TRST, dne 0. septembra 103». Globoko žalujoča soproga ANA in sorodstvo. NAJBOLJŠA SADIJSKA BZVUA |i NAŠ VAL Inserirafte v »Slov. Mirnnsnrf Problem nezazidanih parcel Se zmerom eno nerešenih mariborskih vprašanj Maribor, 8. septembra Tudi Maribor ima, kakor vsako mesto, svoje posebnosti. Med temi posebnostmi so nedvomno neštete nezazidane parcele, ki še danes zijajo ob najlepših mariborskih cestah in ulicah v centru mesta. V zadnjih letih se je sicer število teh nezazidanih parcel, ki kvarijo vnanjo podobo Maribora, nekoliko zmanjšalo, vendar pa jih je navzlic temu še zmerom preveč. Sklicevanje na sedanje prilike ne more biti povod za odlaganje reševanja tega. problema, ki je bistvenega pomena za nadaljnjo izgraditev nase obdravske prestolnice. čre si natančneje ogledamo seznam lastnikov teh nezazidanih parcel, bomo lahko ugotovili, da pripadajo ozkemu krogu starih mariborskih meščanskih rodbin, ki bi bile nemara pripravljene prodati te svoje parcele, ki pa zahtevajo zanje tako visoke cene, da si ne moremo misliti v do-glednem času ugodne rešitve tega vprašanja, če se ne pojavijo novi momenti. Svoj čas je bilo govora o tem, da bi se nezazidane parcele obdavčile s primemo doklado v obliki kanalščine. Podoba je, da je šlo nekaterim le za predlog, na katerega realizacijo pa niso menda nikdar mislili. Stvar je ostala pri starem, napovedanih davščin ni bilo. Ostale so visoke cene in — prazne parcele. Zaradi tega ima Maribor na nekaterih mestih izgled nekakšne vasi, kjer se ob straneh osrednjih prometnih žil vrstijo vrtovi in sadonos-niki, ob njih stari, prepereli plotovi. Lastnike teh nezazidanih parcel bi lahko primorali vsaj k temu, da bi si uredili nove, lične ograje, ki ne bi motile celotnega mestnega središča. Posledice tega nereSenega vprašanja niso mogle izostati. Gradbena akcija v povojnih letih je sicer lepo napredovala, vendar pa ni dosegla one stopnje, Id bi jo lahko, ako bi ne bilo zaenkrat nepremostljivih ovir z nezazidanimi parcelami v središču mesta, zlasti ob Kopališki ulici, Slovenski, Kolodvorski, Prešernovi, Aškerčevi, Tomšičevi ulici itd. Mesto tega pa se je po letu 1925 preneslo težišče gradbene delavnosti na periferijo, najprej na bivšo Joštovo posestvo na koncu Vrbanove ulice, kjer pa je danes gradbena aktivnost pojenjala zaradi naraslih cen, potem pa na magdalensko predmestje s smerjo proti Pohorju na eni strani in proti Tržaški cesti z Rosenbergovim zemljiščem na drugi strani. Marljivi varčevalci iz srednjih plasti pa so se zatekli v okoliške občine, predvsem na Pobrežje in Studence, kjer je v zadnjih letih zraslo iz tal nešteto ličnih novih pritličnih eno- in dvo-družinskih stanovanjskih hišic. Dočim ni danes mogoče dobtl v središču mesta parcele pod 200 din, pa kupijo lahko interesenti zemljišče v obsegu Studencev, Po-brežja, Tezna itd. kvadratni meter že od 20 do 25 din naprej. Ta sredobežna težnja, ki jo opažamo v zadnjih letih v gradbenem gibanju Maribora in njegove periferije, pa bi se nedvomno še krepkeje uveljavila, ako bi bile z okoliškim področjem ugodnejše prometne zveze, saj je uvedba sedanjih avtobusnih prog sicer silno koristna, vendar pa ne more avtobus v polni meri nadomeščati tistega poslanstva, ki ga ima na primer v nekaterih drugih mestih tramvaj kot izrazito ljudsko prometno sredstvo. Zdi se, da ao sedanje prilike nekoliko odgodile razpravo o tem, kako naj se čdm uspešneje lotimo reševanja problema nezazidanih parcel v mestnem centru. Vsi, ki jim je na srcu razvoj Maribora, sistematično izgrajevanje njegove podobe in zunanje oblike, pa bodo slej ko prej vztrajali na tem, da se na primeren način sprožijo predlogi in sklepi, ki naj odstranijo to bistveno oviro nadaljnje rasti našega Maribora. Mariborske in okoliške novice Odlikovani pOvet. de pred fuzijo »Jadranac in »Nanosa« je predsed, Ipavčeve pevske župe Vasilij Mirk izročil zaslužnim Naoosovjm pevcem diplome ter odlikovanja.. Ivan Misiej je prejel zlato kolajno, prof. Bizjak, Josip Prunk, E. Ž^deržie, Cfrardijarj&Č in Rostnovič srebrno kolajno, Alfonz Grmek pa bronasto kolajno. m— Sokoteko društvo Maribor I opozarja na svojo prireditev v nedeljo 10. septembra ob 15. na letnem tetovadišču. 2e napovedani spored se spremeni toliko, da tokrat sprevod izostane. Skupna vaja vseh nastopajočih je isti dan ob 9. na te-tovadiSču. Zbor vseh nastopajočih bar članov in članic v kroju ob 14.30 na teJova-đfsotL Bratsko vabljena vsa sosedna društva, prav posebno pa članstvo v kroju in pa SokoJu I naklonjeno občinstvo. Će bi tokrat tudi prireditev iz kakršnegakoli vzroka ne bila mogoča, potem bo v smislu sporočila društvene uprave vse odloženo za nedoločen čas. m— Poroke. Poročali so se te dni v Mariboru: upokojeni poštni inšpektor Fran Irgolič in zasebnica Ana Filipec, tekstilni tehnfk Boris Pertot in zasebna nradnica Elizabeta Hajdinjak. Novoporo-čencem iskreno čestitamo! m— Iz Rdečega križa. Tukajšnji areski odbor Rdečega križa opozarja na prvi sestanek prijavljencev za boJrdčarstki tečaj, ki bo 12. r_ m. ob 19. v risalnici državne deške meščanske šole v Krekovi ulici 1, pritličje desno. Bolni carski tečaj bo dvakrat tedensko in sicer ob torkih in četrtkih. Na prvem sestanku dobijo prijavljene! nadaljnja na vodil a. m— študijska knjižnica v Mariboru uvede s ponedeljkom 11. eeptembra deljene uradne ure. Knjižnica posluje za občinstvo vsak delavnik od 15. do 18., ob sobotah pa od 15. do 17. m— Naval na srednje doie, Na realni gimnaziji v Mariboru se je vpisalo letos skupno 712 dijakov ter dijakinj, in sicer 104 dijakinje ter 608 dijakov. V prvi razred se je vpisalo 66 dijakov. Na klasični gimnaziji pa je v pisaniji 779 dijakov ter dijakinj, in sicer 618 dijakov, 160 pa dijakinj- V prvi razred klasične gimnazije se je \TMsak> 29 dijakinj in 92 dijakov, skupno 121. — 50fetrdco rojstva obhaja dimnikarski mojster g. Viktor VeTker iz Maribora. Iskreno čestitamo! m— Zastoj v sadni trgovini. Zaradi nastalih prfHk je skoraj popotaoma zastal izvoz našega sadja v inozemstvo. Naši sadjarji in sadni izvozniki so zaradi tega ■eao prizadeti m— Sejmsfce novice. Na mariborski svinjski sejem 7. septembra so prignali akobski kmetje 151 svinj. Prodanih je bilo 28 srvinj. Oene so bOe: 5 dO 6 tednov 70 do 90, 7 do 9 tednov po 95 do 120, 3 do 4 meneče 150 •*> 230, 5 do 7 mesecev 300 dO 420, 8 do 10 mesecev 430 do 510, 1 leto TOO do 900 dm- 1 kg- »ve teže po 6 do 8L50. kg mrtve tefte po 8 do 11 dni. — Športne novice. Jutri v nedeljo 10. septembra bo v Mariboru tako zvani mariborski nogometni derby, to je prvenstvena tekma med SK Železnrčarjem m ISSK Inarfborom. V tekmovanju za prvenstvo nmrtt>orskega okrožja LNP bo nadalje tekma mod SK Muro in čakovečkim SK ki sicer v Ca^kovcu. m— Nočno lekarniško stožh© trna ta od 9. t. m- dalje Vidmar jeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu, teL 20—05, ter Savostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trga, ted. 22—70, m>— Ogromne količine 4k dovažajo ojpoBBd kmetovalci na mariborski trg. Rfrkmr znano, so slive letos izredno obilno obrodile, kakor ne pomnijo ie dolgo vrsto let. Spričo tega so tudi cene slivam precej zdrknile. Na našem mariborskem trgu prodajajo ob poznih urah po 60 do 70 sliv na dinar. Spričo tega si jih Mariborčani Sa Mariborčanke radi privoščijo. m— Celodnevna, tona na otoku. V ko-paHSču na Mariborskem otoku je uvedena celodnevna tura. Vstopnice, kupljene dopoldne, veljajo tudi popoldne. Ob nedeljah in praznikih bo vozil avtobus kakor doslej, ob delavnikih pa le ob 11., 13.30 m IS. z Glavnega trga. m— Mestna občina podira zidove. V Grajski uflci so pričeli podirati zid v nadaljevanju kina >Esplanade«. Zid je last mariborske mestne občine, Id. potrebuje menda gradbeni material. m— Občinstva Prejeli smo s proš- njo sa objavo: >Ob gotovih alovaanoatih postavljajo na obeh straneh Aleksandrove ceste rdeče drogove, na katerih plapolajo državne trobojnk». Ideja m slaba. Zdi se ja, SSSSBShtfSMU V> 1 janje m odstranjevanje rdečih drogov precej kvari odprtine na pločnikih in moti promet. Precej primerneje hi bilo, ako bi pri mestni občini mislili na to, da ae postavi na obeh straneh primerno število ličnih, velikih, stalnih drogov, na katerih naj bi se ob raznih svečanostih razobeša-le državne zastave. Menimo, da je ta predlog povsem umesten in tudi koristen.« m— Tedenske novice. V Dobravi se je pripetil razburljiv krvav dogodek. A. S rajne r, ki se je vrnil domov iz zaporov, je našel prazen dom. Poizvedel je, kje je njegova žena. Ko je to izvedel, se je podal k 491etnemu Ignaciju Partenšlagerju, od katerega je zahteval, da pusti ženo nazaj domov. Partenalager pa mu je odvrnil, naj gre iz hiše, ker nima pri njem ničesar iskati. To pa je fcrajnerja tako razkačilo, da je segel po nožu in prereza! z njim Partenšlagerju trebuh. Poškodovanec se je zatekel v bolnico, šrajnerja so orožniki aretirali. — Huda prometna nesreča se je pripetila na Tržaški cesti, kjer sta trčila zasebni uradnik Rudolf šular iz Dravograda, ki se je peljal na svojem motornem kolesu, in 491etni posestnik Franc Vudler iz Jakobskega dola, ki ae je peljal na kolesu. Pri karambolu je obležal Franc Vudler s hudimi poškodbami po vsem telesu, tako da so ga morali reševalci odpre -miti v tukajšnjo bolnico. m— Nesreče in nezgode. Na Glavnem trgu je prišla pod kolesje avtomobila upokojena uradnica Zofija Silhan. stanujoča v Studencih, Erjavčeva 4. Obležala je s hudimi poškodbama na levici in glavi. — Pri Kamnici je neki osebni avto podrl na tla 181etnega Stanka Roja iz Vrtiča, ki ima poškodbe na ramenih in rokah. — Z desnico je prišel po nesrečnem naključju v cirkularko 331etni ključavničar državnih železnic Avgust Kmetic, ki ima odrezane prste. — Z jablane je padla 161etna vini-čarjeva hči Amalija Vodopivec iz Koša-kov, ki sd je pri padcu zlomila desno nogo. — Pri Zgornji Kungoti je padel s ko lesa 351etni težak Franc Gerlič, ki je obležal z zlomljeno levico. — Na Meljski cesti Je padel z voza 231etni delavec Štefan Herman, ki si je pri padcu poškodoval noge. Vsi ponesrečenci in poškodovanci se zdravijo v bolnici. m— Kradejo kakor srake. Trgovskemu pomočniku Jakobu Polariču iz Smartna pri Slovenjem Gradcu je neznan tat odpeljal izpred neke gostilne na Tržaški cesti 1200 din vredno dvokolo znamk-3 »Barudella«. — Spretni žepar je izmaknil na Vodnikovem trgu zasebnici Antoniji Erber s Koroške ceste denarnico, v kateri je bilo 70 din gotovine. — Ročni voziček je izginil z dvorišča Meljske ceste 19 in ima posestnik Ivan Jerič 150 din škode. — 6e mokro perilo, ki se je sušilo na dvorišču Frankopanove 59. so odnesli neznani tatovi, železničar Krištof Germ je zaradi tega oškodovan za okoli 200 din. Za tatovi poizveduje sedaj policija. m— Is Studencev. Razburljiv incident med Josipom Weisom in Maksom K. Zaradi nekih familijarno ljubavnih zadevsč.n sta se spričkala in spopadla. Nazadnje je Maks K. zgrabil za nož in zabodel Jožefa Weisa v prsi in pljuča. WeLsa so prepeljali v bolnico. Zadevo razčiščujejo stu-denški orožniki, ki so zaslišali napadalca in napadenca, m— Opeko v glavo, v Studencih je navalil neki moški na 271etnega tkalca Karla Fišlerja, ki mu je vrgel opeko s tako silo v glavo, da se je FLšler zgrudil na tla in obležal nezavesten v mlaki krv L Mariborski reševalci so težko ranj?nega Fišlerja odpremili v bolnico, za napadalcem poizvedujejo orožniki. — Napad na žensko. Na cesti pri Zgornjih Hočah je neki moški navalil na vini-carko Dragico Majhen iz Polan pri Fra-mu ter jo tako pretepel, da je obležala nezavestna z zlomljeno spodnjo čeljustjo. Majhnovo so prepeljali v bolnico, za napadalcem poizvedujejo orožniki. — pohotnež. Studenski orožniki so aretirali 321etnega Antona Jančarja ker se je spozabil nad neko 71etno deklico. Pohotnega ao izročili v zapore tukajšnje jet-nianioe. — Tatovi m vlomilci v akciji- V stanovanje kolarskega pomočnika Antona Ke-gla na Tržaški cesti 45 so vdrli doslej še neznani zlikovci ter odnesli vse obleke, perila, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 3500 din. — Ključavničarju Karlu Val isu iz Mlinske ulice je izginil iz stanovanja plašč, vreden 350 din. — V Mejni ulici pa je neznani tat odnesel mizarju Francu Klančnflni 600 din vreden I suknjič. Policija vrši intenzivne poizvedbe j Slovenske gorice obetajo dobro letine Gornja Radgona, 8. septembra. V vinorodnih Slovenskih goricah odmeva vesela pesem klopotcev in čričkov, kc grozdje polagoma dozoreva. Po dolgotrai-ni suši prejšnjih mesecev je zadnje ran! deževje precej osvežilo sad tako, da je pc obsežnih vinogradih lep pogled na trsje s tako obilno obloženim grozdjem. To leto vinogradi niso trpeli od peronospore. k; zaradi suše ni razsajala tako, kakor prejšnja leta ter uničevala pridelek. Letos so škropili povprečno le po štirikrat in le v izjemnih primerih večkrat. Tudi toča je to leto prizanesla in vinogradi so ostali polni lepega in zdravega grozdja. Zaradi ugodnega vremena se pričakuje letos tudi kvalitativno dobra kapljica. Rane vrste so že dozorele in vinogradniki že pripravljajo posodo za prvo trgatev7, ki bo pričela prihodnji teden. Skozi obmejno Gornjo Radgono vidiš vsakodnevno vozove, naložene s praznimi sodi in kadmi, katere prevažajo dvolastniki iz sosedne nemške Radgone in od drugod v notranjosti Nemčije v svoje vinograde. Za te dvolastnike in njihove delavce meja še ni zaprta. Ze sedaj pa je povpraševanje po novem vinskem moštu, katerega bodo dale rane vrste; sklenjene so prve kupčije po izredno ugodnih cenah 5 do 6 din za liter. Želeti bi bilo, da bi ta cena tudi ostala, da bi si z dohodki naši vinogradniki, ki so se doslej morali vsako leto zadolževati na račun jesenskega pridelka, vsaj nekoliko opomogli ter se rešili dolgov. Sadna letina pa je letos v teh krajih izredno slaba, le slive in češplie obetajo po nekaterih predelih obilen sad. Pač pa se opaža to leto silen zastoj v sadni trgovini, ker je meja za izvoz v Nemčijo zaprta, ne glede na to, da marka stalno pada. To leto se jasno kaže zopet nujna potreba po napravi sušilnic za sušenje in konzerviran i e sadja, kolikor se sadje ne porabi za Dri-delovanje jabolčnika, hrušovca in za žganj ekuho. fr Slavenski!! eeric Naši sezonski delavci se vračajo. Iz Nemčije prihajajo vedno večje skupine sezonskih delavcev, ki pa še niso zaključili delovnega pogodbenega roka. Nemške oblasti so jim namreč odrekle odgovornost za njih bivanje. Delavci so v veliki zaskrbljenosti zaradi zaslužka, ki se jim zadržuje v bankah, številna pisma, ki jih pošiljajo delavci domačinom v domovino, govore o velikih socialnih spremembah. V splošnem je nastopilo pomanjkanje delavcev za kmečko delo, ker je odšla večina domačinov v vojno. »Hladna jesen že prihaja. . .« Prva jesenska sapa je zajela nase gorice. Raz-noglasno petje klopotcev daje vsej pokrajini prijeten zvok jesenskih dni, ki so naj-veselejši za domačina in prav posebno še za tujca. Cas trgatve se bliža. Po vrhovih je že vse živo. Vinogradniki pripravljajo sode, zamakajo stiskalnice, popravljajo obroče itd. Po veČini se obeta letos obilna vinska letina. Pridelek bo kakovostno zelo dober, kar omogočajo topli sončni dnevi zadnjega časa. Pričakuje se, da bo grozdje vsebovalo do 25^ sladkorja. Mnoge že sedaj skrbi, ako bodo lahko svoj letošnji vinski pridelek primerno vnovčili, ker že čakajo nove dajatve, davki, potrebščine za zimo, anuiteta itd. Naša javna uprava naj bi poskrbela za ugodnejše cene vinu, da bo vinogradnik vsaj lahko kril svoje izdatke. Kaj bo s podporami po toči prizadetim ? Letošnjo spomlad je obiskala občine Sv. Ana, Sv. Benedikt in Negova toča, ki je uničila ponekod skoraj ves pridelek ječmena in rži. Takoj po toči so prišle od banske uprave ocenjevalne komisije in obljubljena je bila denarna pomoč prizadetim občinam, ki bi naj prizadetim posestnikom in viničarjem podpore sorazmerno razdelile. Ta pomoč pa žal. še do danes ni podeljena. Prizadetih posestnikov in vi-ničarjev se polašča zaskrbljenost, kaj bodo jedle skozi zimo družine. Mnogim že sedaj primanjkuje kruha. Tihotapstvo ljudi čez mejo je bilo pretekle mesece zelo razširjeno. Tukaj so bili na delu mnogi dobičkahlepni agenti, ki so znali spretno razširiti svoj posel z ugodnim zaslužkom. Zadnji ča3 je nameravalo zopet pobegniti nekaj zapeljanih delavcev, a so jih naše obmejne straže zavrnile. Pri Zg\ Cmureku je bil od puške smrtno zadet zopet en delavec. Narodno-gasilski tabor, ki bi imel biti pri Sv. Ani v Slov. gor. 10. septembra, je preložen na nedoločen čas. Iz Ce!fa —c Planinska maSa pri Mozirfcki koči. V nedeljo 10 t. m. ob 10. bo pri Mozirski kodi na Golteh maSa. ki jo bo opravil žu.p-n k iz šmiheia nad Mozirjem. Izletniki in planinci vabljeni! —c Dva usodna padca. V Št. Tavlu pri Preboldu je padel 151etni praktikant Stanko Rednak v četrtek s hruške En si zlomil desno roko v podlaktu. V četrtek je 571etna Marija Perovškcva iz Velike Pi-rešics na povratku domov padla tako nesrečno, da s: je zlomila levo no^o nad gležnjem. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —c Smrtna nesreča. Pred dnevi ie peljal posestnik Franc Kajič iz Poikraja prt Radečah težko naležen vez drv iz gozda v Jagnjenici. Ko je vozil po klancu navzdol, je hotel zavreti voz. Pri tem pa mu je spodrsnilo. Padel je pod voz in kolesa so šla Čezenj. Dobil je težke poškodbe po vsem telesu in je na meetu izdihni!. Pokopali so ga ob veli.ti udeležbi občinstva na pokopališču v Radečah. —c Omejitev poštne dostave. Uprava celjske pešte objavlja, da je z ozirom na nastale težkoče do nadaljnjega ukinjena dostava poštnih pošiljk za vse kraje v selškem dostavnem okolišu, izvzemši kraje, ki spadajo v območje mestne občine celjske, in sicer Gaber je, Sp. Hudinjo, Novo vas, Zavodno, hrib sv. Jožefa, Breg in Lisce. Stranke iz krajev, ki spadajo v občino škof jo vas, bodo lahko dvignile svoje pošiljke pri upravi te občine, stranke iz ostalih krajev pa na celjski pošti samo ob običajnih uradnih urah pri deločenem okencu v vestibulu pošte poleg paketne predaje. —c Goatllntearalca strokovna nadaljeval- b* šola v Celju. Vpisovanje bo v petek 15. t. m, od 14. do 15. v pisarni deske mehanske šole. —c Zdravniško defturno službo sa Časne »IZD bo imel v nedeljo 10. t. m. zdravnik ir. Premšak na Cankarjevi cesti. —c V celjski bolnici je umrl v torek *?-letni dninar Jože Macur iz Lastnica, pri Podčetrtku, v četrtek pa 52-letni dninar Karel Pišek iz Medloga pri Celju. —c Nesreča ne počiva. V torek je neki klesar na cesti pred gostilno g. Naprud-Mka na Lavi povozil triletnega sinčka de-avke Vladimira Zupan ca in mu zlomil levo oko v komolcu. Na cesti na Polzeli se j<» •i2-letni čevljar Ivan Vajncerl s Polzele za-otel v motorno kolo 33-letnega lesnega tr-rovca Alojza Bačuna iz Sida v dunavski anovini. Pri karambolu se je Vajncerl po-kodoval po glavi, desni roki in nogi. Ba-< un pa po glavi. Pri delu na žagi se je v torek ponesrečil 33 - letni Žagar Ivan Ošlak iz Rakovca pri Vrtanju. Cirkularka ga je zgrabila za desno roko in mu odrezala kazalec in sredinec. Ko je stopil 211et-ni hlapec Maks Inkret z Babnega pri Celju v ponedeljek med vožnjo z voza, je prišel z desno nogo pod kolo, ki mu je zmečkalo stopalo. V torek sta se 73-letnemu posestniku Francu Rovtarju s Planine pri Sevnici med vožnjo splašila konja. Rovtar je padel z voza in si zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. Huda prometna nesreča Brežice, 7. septembra V petek. 1. t. m. je peljal mimo našega železniškega mosta ob Krki težko naložen tovorni avto. Z Jesenic na Dol. pa mu je privozil nasproti prazen voz — zaprav-ljivček. last trgovca Brataniča I. Na vozu sta sedela Marija Bratanič in njen hlapec, ki sta se menila peljati v Brežice po trgovsko blago. Pri gostilni TJršič pri tkzv. Griču naj bi se izvršilo srečanje obeh vozil. Kljub temu. da je hlapec vedel, da se konj plaši, ni zaustavil voza in stopil h konjem, marveč je hotel voziti kar dalje. Ko je prišel konj v bližino avtomobila, ki je vozil počasi na skrajni desni strani, se je tako splašil brnenja avtomobila, da se je z vso silo pognal po cesti tik ob avtomobilu ter zadel z zadnjim delom voza v avto. Zaradi močnega trčenja se je voz bliskovito preobrnil, hlapec je padel z velikansko silo pod zadnja kolesa avtomobila, ki je med tem časom že stal, Marija Bratanič pa prav tako v velikem loku v obcestni jarek. Ker je priletel hlapec pod kolesa z glavo in z veliko silo, je ostal pri priči mrtev. Marija Bratanič si je nalomila rebra in so jo precej težko poškodovano odpeljali v brežiško bolnico, mrtvega hlapca pa v mrtvašnico. Konj je pri trčenju padel po tleh in se tako močno poškodoval, da se je le premetaval po cesti in jarku ter se trpinčil več kot dve uri. dokler ni prišel brežiški živinozdravnik, ki ga je z večimi streli v glavo usmrtil. Krvav pretep Preteklo nedeljo so se peljali s tovornim avtom iz Kostanjevice tamošnji fantje na brežiško žel. postajo na orožne vaje. Spotoma so se ustavili po stari navadi v gostilni Ajster v Krški vasi. Že precej bojevito razpoloženi od pristne kapljice, so razgrajali po gostilni. Po cesti proti Brežicam pa je pripeljal z motornim kolesom Jože Žokalj iz Krike vasi in mu je eden razgrajačev vrgel v motorno kolo klobuk. Malo je manjkalo, da se ni žokalj prevrgel. Kmalu se je zbralo okoli njega več veseljakov, ki so ga pričeli tepsti z rokami. Za brata pa se je zbal Alojz Žokalj, ki je opazoval ves dogodek. Priskočil mu je na pomoč, v tem pa je že priletelo od zadaj več krepkih udarcev z lato. Ko sta oba brata žokalja videla, da se je zbralo okoli njiju še večje število fantov, sta se spustila v tek proti domači hiši. A. žokalja je par fantov zasledovalo in ga dohitelo nekaj korakov od gostilne. Z udarci z lato po glavi in vsem telesu so ga podrli na tla, nato pa še štirikrat zabodli z nožem. Dva u bodi jaja v levo zadnjo stran reber sta bila smr-tnonevarna, ostala dva pa lažje narave. Nesrečni Alojz Žokalj. ki je sicer zelo mirne narave in upoštevan med domačini kot zelo resen in soliden fant. je od zadob-1 jenih poSkodb nezavesten obležal sredi ceste, pijani fantje pa so nato zbežali. Poškodovanca so takoj nato odpeljali v brežiško bolnico. Po celonočnem umetnem odvajanju in dovajanju zraka se je našim zdiavnikom posrečilo, da je ostal žokalj pri življenju ln se mu rane polagoma celijo, vendar pa je njegovo trpljenje muče-niško. Kdo so bili napadalci, se doslej še ni mozlo ugotoviti, vendar pa bo gotovo v bližnjih dneh zadeva razčlšč^a in prejmejo surovežl primerno kazen. Iz Brežic Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra n. Naše Sokolsko društvo je kar najslavnejše proslavilo rojstni dan našega mladeera kralja-staroste. Ob 8. uri se je udeležila deputacija 12 članov v kroju in ostalo članstvo z znaki slavnostne službe božje v tuk. farni cerkvi, ob 10. uri pa je b!!a v telovadnici slavnostna seja. Zaradi edsetnosti staroste, ki je na orožnih vajah, je ctvoril podstarosta prof. Srebre Božo slavnostno sejo. Pevski zbor je zapel več sokolskih in narodnih pesmi. sok. deca pa je deklamirala nekaj prav dednih pesmic svojemu ljubljenemu kralju in mu v znak spoštovanja in ljubezni poklonila več šopkov^ cvetja. Brat prosvetar je prečrtal poslanico Saveza SKJ. nakar je številno članstvo gromko vzkliknilo jubilantu trikratni »Zdravo!« Zdravniško prakso je otvorll v Brežicah št. 110 (pri gradu) zdravnik tuk. banovinske javne bolnice g. dr. Anton Gluate, ki ga prav dobro poznamo iz njegovega triletnega uspešnega zdravljenja v tuk. bolnici, kjer si je pridobil kot zelo marljiv in sposoben mnogo ugleda in zaupanja svojih pacientov. Prepričani smo, da bo naš novi zdravnik zadovoljen v novem položaju in mu želimo mnogo sreče ln pomo uspehov. b rodov ja v Lutvercih in Meden pa je popot-n orna ustavljali. Sokolsko društvo Gor. Radgona je na dostojen način proslavilo rojstni dan ataro-ste Nj. Vel. kralja Petra n. Lepo Število sokolskih pripadnikov in zastopnikov uradov se je zbralo v 5. razredu osnovne Soaa. Po slavnostnem govoru društvenega staroste br. Karola Mavrica, ki je zlasti poudaril, da si je tudi naše obmejno društvo vkljub težkim naporom zadalo nalogo v okvirju Petrove petletke zgraditi lasteaa krov. so sledile deklamacije in pevske točke. Lepo uspela dopoldanska proslava je bila zaključena s petjem državne in sokolske himne. Popoldne pa je sledil družabni pešizlet članstva na Polički vrh, od koder je bil radi jasnega vremena izredno lep razgled daleč tja preko nemške meje. — Vaa okoliška društva oi>oxarjamo, da v nedeljo 10. septembra ne bo v Gornji Radgoni javnega telovadnega nastopa Iz Metlike — Smrtna žrtev dela. V torek zvečer smo pokopali rmadeniča. ki se je v ponedeljek dopoldne smrtno ponesi efiQ pri delu. Mestni gospodarski odbor je zaoel v ponedeljek izmenjavati slabe drogove električnih vodov. Kot pomožnega delavca je zaposlil tudi 251etnega Lipeja Viktorja iz Požege v Metliki. Ko je ta spleza.1 na dvojni drog pri vinarski zadrugi rn odpel žioe, se je drog nenadoma poruSJ m pokopal nesrečneža pod seboj. Prihiteri zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. kajti težki drog je delavcu popolnoma zmečkal prsni kos in nogo. Vzornega tn pridnega mladeniča, ki je prijel za vsukn delo. da je s svojim bornim zaslužkom vzdrževal mater vdovo, je k zadnjemu počitku spremila velika množica mesČancA-. Spremila ga je tudi mestna godba, čije član je bil pokojni več let- Maferi. ki je izgubila pridnvga sina m nena-i omesti ji vo oporo, izrekamo globoko sožalje. — Obvezna telesna vzgoja. V .iovt«n srv kolskem domu je preplavaj v svojatvu šefa OTV za občino Metliko-mesto učitelj M. Vilfan o temi: i Bojni strupi m zaščita pred njirnic. V dvorani se je zbralo precej obc-nstva, ki je z zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja, ki je v poljudnem tonu obravnaval za sedanji čas tako pereče vprašanje civilne pasivne po-cKiziacne obrambe. Iz Škofje Loke — »Golgota« na eokolskem odru. Sokolsko gledališče v Skofji Loki otvori v nedeljo zvečer svojo letošnjo, redno ssatjo s trodejanko Golgoto. Ne dvomimo, da bo žela igra hrvatskega avtorja Tučica popoln uspeh, ne le zaradi svoje izredno napete, vseskozi duševno globoke vsebine, marveč tudi zaradi podajanja samega. Sodelujejo namreč bratje in sestre, k: so se že v preteklih sezijah izkazali kot odlični igralci. Dejanje poteka oonajveč v .samostanu. Čuvstva meniha Demetrija so podana v izreku: Vsak dih moje mladost: nrv zapoveduje živeti. Priče tek igre je ob 20.30! Vabimo! — Sokolska knjižnica, ki se stalno izpopolnjuje, je odprta odslej ob sredah od 19.30 do 20.30 in ob nedeljah od 9. do 10 30. Načelništvo Sokolskega društva LjubUs-na-Šiška sporoča, da se prične z 11. septembrom t. 1. redna telovadba v telovadnici po sledečem razporeda: sreda in petek: moška deca od 18.—19 ure, mošk: naraščaj od 19.-20. ure, člani od 20.30—2Z ure; torek in četrtek: ženska deca od 18. do 19. ure, ženski naraščaj od 19.—20 ure članice od 20—21. ure. Vpisovanje bo pred pričetkom telovadbe posameznega oddelka in to do 1. oktobra t. 1. K deci se sorei-mejo od 6. do 14. leta, k naraščaju od 14. do 18. leta. k članom pa od 18 leta dalje Sokolsko društvo Ljubljana -Šiška opozarja svoje članstvo, da so uradne ura vsak četrtek od 18. do 20. ure v pisarni v Sokolskem domu. Med tem časom lahko poravna vsakdo svoje obveznosti, ki jm ima do društva in dobi zaželjene informacije, Vi Gornje Radgono Meja zaprta. Nemške obmejne oblasti so obmejni promet znatno skrčile. Prehod meje je dovoljen le dvolastnikom na podlagi potnih listov ter njihovim delavcem z obmejnimi legitimjtajami Promet ~ Nedelo, TO. septembra Ob 8: Godba »Zarja«. — 9: Napovedi, poročila. — 9 15: Prenos cerkvene jlasbe is franč. cerkve. — 9.45: Verski govor fg. d?. Ciril Potočnik). — tO: Koncert slovenska pesmi: Zbor deiavskefls glasbenega ds> štva in kvartet sester Stritar ob spreml>o-vanju harmonike (A. Stanko). — 1U0: Vesel drobiž (plošče). — 12.15: Pihalni kvintet — 13: Napovedi. — T3.30: Koncert radijskega orkestra. — T7: Kmet ura: Obrestna mera in kmečko goap (g. dr. J. Basa j). — 1730: Pronos z vofo-sejma: Tekma harmonikarjev. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Mac ara: rfeae rudara o nekdaj m sedsj Oni. Rad. Maksimovič) B«d — D: Prožen imo skrbi (piosce). — 20_30c KoooaH. Sodelujejo: g. Ivan Rucb (teoor), g. p*cA ML Lipo v še k (spremljava) in radijski n«b> ster. — 22: Napovedi, poročna. — Ploice (plesna glasbaV Ponedeljek, ti. sepmmtbmm 12: A ud ran: Le Masco rta. opereta (plososj) —12.45: Poročila. — Oc HapovodL — 13.20: Lahka glasba, radrjaki orkeatea. — 14: Napovedi. — 18: Zdsavatvcoa arac Zastrupljen ja v obratih m obrtni ffe. dr. Jjo-ža Hcrfort). — 18.20: Pisana Sera (plososV — 19: Napovedi, poročila. — 19l»: Zanimivosti. — r9.40- Nac ara: O starodavnem mestu Senju (Dmko tedoba, pasM^ Zgb. — 20: Ze poje lovski rog. Ptean glasbeni večer. — 21: Koncert ruske glasbe (ladijski orkester). — 22: Napovedi, poročV la. — 22.15: Prenos lahke glasbe z vckassj na. Torek, TI. septembra 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročlls. — 13: Napovedi. — 13.20. Opcrcrna glasba (radijski orkester). — 14: NapoveA. — 18: Harmonika solo, g. Milan Manea. — 18.40: Socialne bolezni in zaščita pred n#-mi (gdč. Zlata Pirnatova). — 19: Napospo di, poročila. — 19.30: Deset rmmrt zabar«*, — 19.40: Nac. ura: Nove smeri t sloveoaSri glasbi (D. M. Pijanec, dirig.) Ljublj — 20c Is Bolgarije (ploAče). — 20.30: Konceat operne glasbe. Sodelujeta: g. Ado Darion (tenor) in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: matrumentakal dueti: klavir in haannonsj. POMAGAJMO GRADITI PJVaOV SOKOLSKI DOM