St. 32.
V Gorici, 6. avgusta 1886.
Te6aj XVI.
SOČA
Posnwiezne Ltevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarufrali v goaposki uiici liV/u ..troli. lcnni", na aiarem trgu i!i •. nwn<ki ulici lor t Trstu,  via Ca«
so>mft, 3.
n.i. i ; linj >c blfigovoljno poSiljftjo m.-ili.i?!..,¦.,f?ofi<-,'i vftnrirti Via Meroato 12,1., it.ipn'niim ]i.i'»pr.i.vnifittu n8n?«rt Via dribi «Trocc &t. 4. H.
Kok/'pibi se no vratayo; dopisi naj go Miigovuljuo fr.'mltujpjo. — Dclalcem in iliii^iui jKipivnm&nim w u&roSnhia 7Mua, tikosc o>;!a«- pri opravnifttvu.
Na delo!
V danainjem listu objavili bmo vabilo uarodoega politidaoga druatva „HlogaK k obdnomu zboru, ki bo 23. t, m. v prostorib gori&ke ditalnioe. Iz obsirnoga doevoaga reda rojaki lahko sprevidijo, da druStveni odbor ne drLi krizema rok, ampak da ima v reanici odprte odi glede" raznib potreb, katece ima alovenaki narod na Goriskero* bodisi v duSoem bodisi v ginot-new oziru, Narodoa ravnopravnost, katero nam za-goiavljajo driavne temeljne postavo uLe blizu 20 lot, pride letoa zopet na dnevni red pri potioiji glode sol. Zabtove zdravo podagogiko in naravne piavice, ki so dloveku prirojene in se mu no smejo vaeti pod no* bono pretvezo, omenjale ae bodo pri isti potioiji. Sod-nijski upravi, ki ae da v mnozili ozirih zboljsati, bo akuiala sedi nekoliko pod pazduho peticija za samo-atojno okrajoo acdoijo za okolico goriako. Ako bi ho s tern nid druzega ne doacglo ko to, da bi bo v pri* hodnje aodil slovenaki kmet v svojom jeziku, kakor se sodijo celo Indijoni, bilo bi Je veliko. Qmottio •tran bodo poud^jale razen navedenih peticij tudi ouo o driavni ceati iz Uorice v Ajdovfidiuo, ki ima na Ajievici tak klancc, kakor da bi sla po najhujih hci-bibt in o ioloini v srednjih aoiuh, katero jo acdauji miniiter vzviial na Ictnih 30 gl<). Posebno valnoat v graotnera oziru tmajo pa ono peticij*1, ki zadovajo si* iilitidne bolnike, deleloo hiralnioo in doZelm aolaki aalog. Decelna kiralnica je gotovo toliko vainoati, da bi se jt amelo zrtorati aedanje poslopje (a kakim do* datkom) in uekoliko zemijiioa itaiijanako deielno ktne-tijske iole ? tiU Koku, ker slovenaki oddelck (z ma-lira dodatkom) ima dovolj proatora za vodatvi, dijake, blago in ilvino obeh oddelkov. Pravica zabteva, naj plaLujejo za Solo vai oni, ki imajo od njo korist, in ne samo poacatniki, obrteiki in trgovci, kakor ae zdaj godi. — Vidi se, da .Slogin" odbor ima o6i odprte na, vse atrani in da resno pretehtuje, kako bi bo dalo poraagati alovenakemn kmetu in Goricanu aploh, kajtt biralnka bila bi vaaj iz z.tdetka vecje koriati Fuvui-nom nego Sioveacem. Vsi oni, ki so za uvuanako roLo (pela^ro) boloi in se smatrajo zdaj v tukaj&nji bol-niinici gled6 poatrtibe in odskodnine kot norci, priSli bi kot onemogli zarad pomaojkanja ziveia v hiralnico. Pa tudi peticija glede ,eol je eoake vazaosti za Ita* lijane kakor za Slovence. To je najlepse spricovalo pojtene aloTenake politike, da nikomur ne krati ne pravie ne koriati. Naj dokaiejo naSi mteprotniki, da tudi oni tako delajo.
Ker bo natedeni nadrti velcvaini in obSitni, tre-ba je, da se narod .Sloge" tesno oklene ter da tudi sam razmialjuje in precenjuje to, kar Be mu ponuja. Trpin najboljo ve, kje ga Levelj ti!6i in katera rana je hujSa. Zito jc treba, da se draitveni poverjeniki po dezeli poavetujejo z drnatveniki svojega okr.ija, da bodo znali pri obinem aboftt izraziti svoje mnenje in utemeljiti avoje zahteve, Zato klicemo na delo ne samo ude druatva ,Sloga«, temve6 vse rojake, da ae razalri spoznanje naaifa razmer in da bo ob6e in do-loeno hrepenenje po njib zboijianji.
Spiaal dr. Fr. Oblak.
Vse razmere cloveka do dlovka, za kolikor uiao goli naaledki tega, kar nastane vsled narave same, ki bo torej naaledki kakega dloreskoga dejanja ali opusdenja, dobivajo neki red in v tern svojo pravo \redaost najprej po yzajemnosti. Ce bs ae torej r 61ove3kem druatva, (ki obsega vse razmere 61o?eka proti Cloveka) vniciia vzajemnoat, bi se 8 tern druSUo samo nnicilo in nastala bi euiova borba clove** proti Cloveka, v kateri bi obveljala fiziena m o 5.
Omenjena vzajemnoat, ki je izraatla iz narave (UovoSkega duha inje plod sploinega apoz-nanja njene koriati, o priori (iz za5etka, po sebi) ni vezals nobenega, da j6 mora pripoznati v tej ali oni pbliki,  j&i0tt»j ae> Jahko^odik), da m, kija
imel naglo koriut ali velik dobi^ok, jo lahko viie eonil vsoj dobijiek kot vzajemnoBt, ki jo blagodejoa dmSLvu in po druatvu poaameznikom, in js a tern padel na najnizjo stopiojo 6lovoakega 2itja. '
Tudi je cloveaki duh aploh apoznal, da je v obLe potrebno, naj ae k vzajomnoati zave^o vaak, kdor noce biti deloieu njenih dobrotj tekaj nahajamo prve za^etke glovoskih poatav, kiso bile a casom bolj in bolj dovrsene. Vrhu tega postal je dlovek; ki je z dubom vred delo JJozjo volje, deleien apozuanja, ki je visje od njogovo narave, 6 e z n a-ravne p o a t a v o. Tu ostanom,
Toatava aama kot plod najviijo M o d r o a t i in tvorilue Modi ti<5o drugam; a tu gie govorlti o Koanici. 1)
Sodnik, ki glodL znanja postavo mora biti sposobon zanjegovpoaol inki valed avojo ptiaego, katoia vzviaujo njogovo duauo votjetuoat iu zanoBljivoat, tor valod atroge diuciplino, ki vtemoljaje njogovo poavotuo dostojanatvetnost, ne more dalati z ozirom na postavo pravionili razaodeb, (m ne pozna valod propira vzbu* jene resnice. In v namen, da jo apozna, sluiijo, kakor zb omenjeno, dokazi in mod tomi p i a m a, i i-vedenstva in enake vrednoati, bolj goato pa (in v alucaji zlovoljo) tudi bolj novarne *) pride.
Med tern, ko morajo pisma imeti kot atvaraka
red, ki aicer ni lahko podvrzona premembam,......
in bo nad izvedenci dobiva ao kdo, ki jo bolj razumeu in more delo projuoujega izvedenca popraviti, mauj-kajo navadno vai ti obziti pri pricah. Tu jo kot rcC za Bodnika nevidljiv duh prid z vsoini tankimi uitkami nagibov, katore nitke pa izhajajo iz vidljivo uarave. Tu je razaodba v oivilnih redeli uajbolj varna (vender pa nevaeloj), de ae more izpiasati in se tuai iz-praaa ved prii inseirna obzir na dolodbe § 140 obdo. soda, reda (glede prid, ki so zarad naravne nozmoL-noati reanico apozuati ali povedati popolnoma n e z a n e a 1 j i v e,) in na dolodbe uaalednjega §. 241 (glede* prid, katerim je iz kterega koli obzira lezede, kako ae pravda razsodi, in so jim torej tudi ne more  popolnoma verjoli.)
Z ozirom na te pomialike mora sodnik na mo-godno duano atanje pride jeinati obzir in prevdariti, ua dobidek in akoda moreta po dlove&ki naravi najprej napraviti, da i-s moza uajbolj neoakrunjenega (vir integerrimua) poatane a pridovanjem samim brat hudida, la^nik.
To velja kadar ae prida duti materijalno in moraine prosto, kadar priduje. Kaj pa tedaj, de se ne vsled hudobije, ampak le vated uevednoati soduika godi, (kar je pri kazeiiBkih pravdah ie mogode in kar nas sedanji kazenaki postopnik v §§ 25 in 200 zabranjuje), da se vsled morahu'ga pntiaka izpraia prida, ki ne v6 ali govori kot obiozenoc ali kot proata prida? Mani (duie vnirlik) mnogih nedolzuili sodnij-skih zertev od nekdaj in maui ueamoraega Icalijaua Becearia kazejo pri tern a grozo ua zdaj sreduo od pravljeno, se kervavo orodje nekdanjih pre.skovalnih sodnij.
Taka zadeva ne bi bilo ved zadeva samih prav-nikov in zadete osebe, tudi na kakega samega okraja, kake dezele ali kako posamae driavf. Ce bi se tako kje godilo, ala bi pred sodnji stol vaega dloveitva, izpred degar razaodbe se vmikajo in iz odra agmju-jejo kot pospesitelji popacenoBti posamezne eaebe, naprave, vlade, zakoni in celo driave. Ne ved.
No, prida mora biti, de je sicer sposobna, pred /aem prosta, in proata  gede vaakega  obzira mora
i) Gloj nioj  aianek nDoka>:i" v SoLi od 11. jun. t. 1. St. 24.
priCa b a m a za Lako okoliSJino v«5 in velja po postuTi kot sposobna prida, pa la2o ; Co <i v e ali v o i p r i fi po dogovoru mod sabo ali po nuavotu od itrani kako Iiudobne osebe laiejo, — jo v prvem sluCaji toiko, v drugem aldcaji, kolikor je ve5 priL, tern loJe ln~2 dokazati prav po la^ojiyih prieak samih. Ali kolikokrat mora poakodovaaec, kateremu se po hudobuih pwfiab krivioa godi, Oogu Bamqutu prepustiti, naj s takimi priLftmi ravna kakor On prav spozna. Tako razaodbe so pravidne in ae izvraijo gotovo prej ali slej. fiog oe pl&lup vuki> toboto, joa plriujv $9loro,
biti njena povedba, ki naj je rosnidna. Gotovo, da prida jo diovok, in tudi do ni de',oLn» blagodelne pmike in Se ved vredno religijoznosti (ona drage ne lzkljudujo I) naj ao viaj boji prodfuaravnimi naaledki vzajemnoati: Jlodio ruihi, eras tibiIw i (Dan e» moni, jutre tebi!)
Dopisi.
V GoHcl, 5. avguata. — Moniignora Andreja vitoza P a u 1 e t i d a, vodje dezelnega zavoda gluho-nomih, ni ved med zivimi. Ob 81/4 zajutra 2. av* guata zdihnil jo avojo blago duio po dolgi bolecni, ki so jo bila tudi area lotila in ki ae jo razkrila kot Brightova bolozen s6 alodedim vodonim zalivora (okwu-datom).
Oo kateri ode akrbi za avojo ottoke, vo|ja to posobno o goapodu Paulotida v najviSjom poraeuu be-aodo gledd nearednih gluhonemov. Globoko v iroi jo dulil uosredo toh otrok.
Ues, jjorie mu, komur jo narava poaluh odrekla, ali komur jo kak neareden udinek pretrgal ono velu-vazuo pot, ki veio duaevno zivonjo % aunanjim avo-tom. Mod vaemi revcii jo on najneireduejii. Vedno OBtano tujeo neizSolani gluliouern, de tudi iivi mod Bvetnim hrupom. Njogove duievno zmo2oo«li — bozji zakladi, ape v temni jedi, ktero more odpreii lo po-aoben poduk. Naj ai bodo le tako sredne druiinike razmere; naj ima avile in zlata in bogastva ua kupej vso to ga nikdar ne dovede do pravega dloveka, so menj pa do krielijana. Slodi druzim tudi do odpr-toga groba ter vidi kako mu odeta, inater, brata v to drno jamo spuSdajo; vidi duhovna, ki drLi knjigo, lo-pato, ljudje bi brieejo solze, tudi njemu ao oko solzi — pa zakaj? — gleda, kam drug za drugim njego-vih ljubih zgineva, pa ne vd, kam. gredo, kajti ae nikdar mu ni zadonel sladko tolalljivi glaa v sice, da je start le prehod v boljae 2ivenje. Gluhouem zivo-tari ler no ve, da zivi; podobea je nedolzni iivalioi. Predaled bi zaael, ako bi hotel vse grenkosti nefte-vati, ktere uiivajo gluhonemi prav radi gluhonemoati, potrpozijivi bralec naj to aam dalje razmialjuje. Vedno ostane tak dlovek novorejenemu  detetu   eoak  in ai
Sridobi jako malo pojmov iu de tiste nepepolno. Vi-el bo aioor, kako drugi roke povzdigujejo, kakozdi-hujejo — ali demuP nezoana igrada je molitev zaue-izaolanega gluhonema. Vse to je raojki Pauletid pre-dobro dutil, in zato tudi z nepopiajjivo marljivoatjo vaeatranako na to delal, da bi DOBtala neareda gtuhih vsacemu dobromisledemu v oelej avojej etraholi znana. Ubozih Btarisev sin narodil se je Pauletid 10. deoembra 1821 v St. Andrei! pri Gorici, iziolal ae je v Gorici ter 1847 bil je pOBveden v duhovna, Ka to je nekaj dasa podudeval v druiiaah Locatelli, Gatinelli, Coronini, dokier ai priSel kot kaplan v Kanal, icjer je ostal do lela 1850. odkudar se je preselil kot uditelj iu vodja v gluhonemnico. OehH 30 let torej se je ranjki potil, da bi avoj zavod zbolj&al in kolikor toliko razairil» da bi se vanj vapre-jemali iu v njem podudevali vai gluhonemi z Gp-riikega, iz Trata in iz Istre. Odlidna cast gre de-Lelnim zborom in poaebno gor. deL. odboru, ki ga je v tej zadevi vedno vaeatranako podpiral. Danaanje velikansko poBlopje zavoda je povaem dokaz Paule-tidovega truda. Lepi vrti, sadje — in debeloreja, ri-barstvo, cvetlicarstvo, so ranjoega naprave. V kme.-tijstvu aploh je h\\ Pauletid med prvimi strokovnjaki. Za fiolski poduk Bpisal je v alovenakem in itaUjan-Bkem jeziku Bolske kojige. Prehodilje Itahjo do Rima, Avatrijo in Prusijo do Berlina, ter gledal ai vaeVta-moanje zavode gluhonemih, da bi tudi v avojem za-vodu vpeljal kar je dragod naiel novejSega in boljr sega. V dotiki z uajslavnidimi glavami pridobil at je ime, kakor se malokteremu posredi. Sv. ode papei imeuoval ga je kauuornika*, preav. eeaar pa mu je pQ-delil vitestvo reda Frauoa Jo^efa. Lata 1858 je apr6-menil svetne uditeljice z redovnioami, katero ao pou-devalo prrid od lota 1858 do 1868, drugic pa od 1871 dp im, &0'9ej(>jpjp#<>»^ »***»*»&
„Softa" izjuja vs;«k potek   in -vd[j»
popoSMprfljeraann ali v Gorin na ilnro
poMljnnn:
V*c \ctii.....f.  i.-IO
P*i! 1eta     .......'.20
Cettrt leta     ......1.10
1'ri ozuanilih iti tako tuili pri „jx>-
t'nnicah" »e plaeuje /.a uuvailiiw tristop-
m> vr»tor
8 kr. «e He tiskn 1 ken
J:::::; :; I:
/.Hvptc* ciko   po jirostiHU.
lift Iialijanaker. po enaera zavodih vpeljala ctsto go-vorilna metodn, ni hotel Paoletie aaostati. Now uprava Ieta 1884 uzroeila jo ranjcerau neizmerna tezavnin or in veliko potu inmu je getovo tudi fivljenje jako akrajaela. Vrira tega meSani vasredi bill so wok, da so morals zepuetii zavod neutrudljive iolske i seatre, kterim rodoma pravOa ne dovoljujejo, da m , deklice ob eaem a deeki ekapno podaftevale. Iiatfo- j meatile so je sedanje svetne nelteljiee. 31. avgnata j lanakega lota pokaaak je akuinja, kohko premoreU i yolja is dobra naprava. Zdelo aa je da je awed j todaj na vrhuoci avojega namena.
Toda vo^yi PanletKa ni bilo mkdar zadosti. Letoe bi se bilo zopet pokazalo, da a*ved Bapredoje, toda   vtemogocni Bog je Panletica k aebs poklical.
V  politiko ae iftnjki Pauletic ni atikal; d* nw» j« nemWina io italijaaWiaa belie tekla kakerjrtoven-icina, ni pribajalo it mriaje do naroda, ker Paaletri je bil akoraj vaem ajovenakini natanoTam ud, arapak is iMwaanikjivoeti stare iole, ˇ k»eri ae alofenadina pi KltT —                                          *
Pogreb Pauletioar je tape* pokasal, da je bi! raa oacba, ktera je vredna •poaiovaoja. Dei. odboru gee east, da je oakrbel azalea mrtv* W §prevod in da je ranjkenm odlocil poaebno meato na pokopaWii.
Iz Supanija Uiw*ni«, i. avgoete.- c*e is.
juttja na veeer pripegal ae je mil. goapoa knezonad-ikof ae avojim eptematvoai na naia Je. Pri mlioih na Kamnen poatoje kocije, Molpari zagme in ubrano pritrkovanje avonov naznanja pribod visjega paattrjn.
V  lepo osaUiani ladiji doapejo viaoki goapodje na levi breg Soce, kjer te prevzviienemu nadikofu poklonita goapoda vikarja a Kamnega in a Libuinja. oolaka mlade2 z utiteljem in dolga vrste KaroeneeT ob poti prejemali ao kleeo pastirtki blagoaloT. Doapevii do cerkve a?. Trojice malo pomoli nadikof se sprem-atvom pred velikim olttrjem, potent gre na Libuinje. Ko ae bliia Libuinja, zadone topiii in ubrano pritrkovanje zvonor naaoanja prihod nadikofov.
Ob alavoloku ilk kaplanije uvriceni vikarijani bricakovali ao avojega viijega pastirja. S primeroimi beaedami pozdravi iupan mil. goap. knezonadikofa in odraala deklina ma pokloni lep iopek demaolb evetio. Na to idejo v procesiji v eerkev a?. Doha in odtod v duhovinieo. Vae aelo Libuinje bilo je priraerno olepiano. Dva slavoloka a priraernimi napisi postavili ao vrli Tikavijani r alaro doalemn nadakofn in ˇ po-f adigo cerkrene ateciuioati, ki ae je te dni tukaj vr-5ila.
Ob pot6h ao bill poafa?Ijeni maji. Na primeroih kr%ph ao bile razobeaene zastate, atstrijska, sloven-aka, v'eielua. V ponedeljek 19. jnlija je bilo na Li-bnanji izpraievanje birmancev in zetic (birmank). Nad sto otrokom podelil je pre6. g. nadskof eakrament sv. binne.
Popoldne jele ao ae delati priprave za posve-ienje razsirjene cerkve. Svetinje izpostavila so se v kaplanij:, kjer jib je mogel vaakdo videti inpoeaatiti. Bragi dan 20. pricelo se je slovesno oprarilo z do-tionmii obredi okolo %8 are zajntra in je trojalo do \l popolvdne. Tai obredi so poduLni in upijivajo dobrodejno na area veroikov. Slarnoeti primeren na-goTor imel je c. g. vikar Smrekar pred cerkvijo pod lipo na nabii5 za to napraTljenem odra. Sloveanoati tideleiilo se je 12 dohovnov z mil. g. nadskofom. Vsled ngodnega vretnena in redke sveeanosti pa tadi radi odpnstkov, ki jib cerker deli udelezencem ob taii priloinosti, priuo je skupaj moogo ljudstva ne le k vikarije, ternae* tadi iz okolice.
Popoludne 20. jnlija ogleda si mil. gospod cer-kev av. LoTrenca pri Snuateh ter odide na kanonicno Vizitacijo na Kamno. Znnaj vaai aprehajajoe ee Iovec opoeon s pnikinim atrelom Kamence na dohod pred. knezonadSkofa. Moioari sagrm6 in pritrkovanje zvo-not razlega se dalec okoli. Zuoaj vasi ob slavoloka pridakovali so novovikarijani mil. g. nadikofa. Naj-prej ae ma pokloni 6. g. vikar kamenski, potem ga pozdravi podinpan v imena obcine in deklica mn po-dari Sopek doma6ih evetlic v imena iolske mladiae. Na to jgre nadskof ae svojim spremstvom v cerkev, delei blagoslov ob poti kleceeenui ljudstva. V cerkvi trostli ste dve dekliei gredo6ema nad§ko!a evetice na pot. Po primerni moUtvi odide vzviieoi gospod v du-faovinieo.
Imeniten je bil ta vecer za Kamno, kakor tudi dan birme. Pod Kotovratom zazgal se je velikanek kras v znamenje veselja. Kamno ni imelo ie nikdar v avoji aredi take visokega goata in delilca boijih mt-Joetij, zato je pa tadi skrbelo po avojih moLeh za sprejem mil. g. knezoSkofa. Dva lepa slavoloka s pri-mernimi napisi kineaia sta vas. Maji ob poti izraiali so radost vaSeanov. Na 20 metrov viaokem maji craven dohovimce vibrala je avstrijska zaatava. dragod bile ao druge.
Drugi dair 21. jnlija prejelo je nad 80 otrok v cerkvi av. Trojice sakrament av. birme. Omeniti je. da je bila med njimi tadi odraala deklina, rojena na Moravskem, adaj Kotarca, ki je Se le po 13. letu za-pnstUa iidovsko vero ter piiatopila v narocje av. ka-toliake cerkve malo poprej po sakramenta »?. kerats.
o kozarnem taposti mil. goas. knezoBada'tof Kamno in ae obrne proti Tolmina. Ljadatvo in dabovictna apremljali ao ga nekaj eaaa.
Pri VdktVI jami, dnb 1. avgnate. - (Hva-fiti teiko; — dajte tvarine i) Poaamieaikom ne nga-jajo poioeHa is naiik krajev, ki ae eahaj*jo po raznih alovenakik eaaopiaih. In to za to ne: ker v dotioaih doniaih pievladaje gis^ prej cego hvala. ,Da bi *e vaaj kediy poroealo kaj dobrega od naa* — to je njihova ielja. Nu, aaj jet bi rad hvalil. (Saj ae ti tadi bolj Uplaca, «e kvalii, nego ee grajai. Za hva-Ijenje zaaluzia moreda .taako" a preertamai I, a m grajo .laako* (kol) *)-, att, *e tega ne, pa vaaj aa-Ijubo trfii a kom.) 2W, da nate raamere ne poaajaja odveo tvarine v hvaljeoje. .ZaJoat v arei, labat po sveU, — teftko je peami veaele peri.- I danee mi ae
doataje laakavib beae^Jij. U» jjati iman aaztrei;--------
uic zopet graja!
,Moi bogat — bik rogat,* de pregovor; a drug velt: 9Uboatvo lomi anottto* I la tea dveb varokov in drugib iiri ae mej aaawt Ijndatvom mar-aikaj, kar ne pospeanje blagoaravja (lepega vedenja). Omeniti ftem danea zopet aeizaemo popivaaje in pretepe, ki ae gode mej n«*«. abMUno, o eemer ae je uie toliko pisalo po iwlib Iittin-
Naia mladina se le rada_o»»J» pogabljiveinB
tudi nenaeitljivoat, anmogoltaost poaamigoikov. u anajo dobro izkomtiti oobro cad naiih hudij, ki ae veikrat drie pregovora: „Tri dni je ralel, v pol drogem pa snel !4 Ni duda torej, ce ae valed tega poiivinijo in zdivjajo.
Taki nemarneli veckrat po cele nodi ne dado pokoja. la ne zadosti, da kale spanje dnigim po&tka potrebnim, zaLo6 ae potlej ie na korajzo klieaU in pretepati — lop, kamer priloti! In to ae ^odi po-sebno, ko jib kaj tii6t v zepu, ko je ,pla6il»i dan.** (!e ima tak par krajcarjev v zepu, pa misli, da je vea svet njegov. Beseda svecentkova pooiaga — tear pomaga! Ztipanatro tudi ne vzrnaga, da bi ukrolilo poiivinjeno mladtno. In tako se godi pri oas mar-aikaj, kar sramoti nai kraj.
A nai objiinski predatojnik boce si zdaj drugafio pomagati. Naprositi boce na pomo5 — orolniko, da ae zaoranijo taka divjaStva. 0 priliki bodem poroial, kak bode vspeb. Dal Bog, da bi mogel redi: fantje— iki so moiki; niso divjaki, ao poitenjaki, naj bi bili drugi taki! Dajte tvarino v bvaljt>njel Jaz pa za ae ostanem pri avojem I Kruh in aol jej, pravioo povej! _____________                 T — ir.
12 hlibOV, 4. avgasta. — Tesele dneve smo do-iiveli hribovci. Obiskal nas je vitiji pastir. V Tolmin doiel je 17 pr. in., odkodar je odpotoval 23 pr. v Podmelec. L&po oktncan in okraien bil je Podmelec tisti dan, kakor nevesta, ki pri6akuje ienina. Ko ae je nadikof prikazal vrhu Semerioga, po domadv Hu-ma jeli so topifii pokati in z*onovi ozoanjevati ieljeoi prihod. Solaka mladina in ljadstro z dahovijino pri. cakovali so doile pri slavoloka. Vsem se je bralo ve-selje na obraza, ko jo Skof stopit raz voz in podelil prvikrat svoj blagoslov zbraoema ljudstva.
Popoldne bila je vizitacija pri bliznjej poddruinici na Kaezi. Knezani hoLejo imeti svojega gospoda; v ta namen so sezidali ze pokopaliice, se ve bres do-voljenja duhovske oblaati. Pa njih ielje ao aplavale po vodi — ati kakor je nekdo rekel, ojih gospod je iet v Toii&e,
24.  bilo je av. opravilo na Qrahovem, kjer je bil sprejem slovesen ; vae v sastavah io cretlicab. Tako so pokazali Grahovci, da tr*\o poiastiti tadi oni, ako bo^ejo.
Popoldne bila je migratio in regionea snbalpi-nas, potovanje v goriiko Svieo, v nemikt Rat. Cas v vozu, das jafaaje ila je maU draiba v visoke kraje. Ze od daleS nas je pozdravljal sv. Lambert. Kedor posna pet v Rut, mora pripoznati, da je teiavna in nevaraa, pa Cerberus nai, Rose z Grabovega, jo je dobro iz-peljal. Poaebno dopadlo je t Rata lepo petje; tako eistib, lepih glasov ne dobii kjer si bodi, ampak aamo Ratarji in Striiidani ae % njimi labko ponaiajo.
25.  zveier ob petih bit je odhod v Strinide, ae ve pel. dve uri dnleS po kozjih atezieab. Pa za ves trad je clovek poplaean, ko ae ma pred otmi ras-proatre lepa planjaviea pod Unto pretjo, kjer Icii Striate. Zarea lepo je gledati to v veLernem hladu. Nasproti hiti Ijadttvo pozdravljat avojega viijegi pastirja, od daleS se glaai prijetno in railozvocoo petje novih zvonov, eerkev raz hrib vabi bliie, pod cerkvijo farovz a alamo krit, kakor atarodaven grad — vae to napolnqje arce nenavadnih dntov ter je povzdigoje nad vsakdanje redi.
Dragi dan je bil odhod v niiavo do Prangarja, od kodar je iel sprevol po proda kakor zelezniea v — Podbrdo. Podbrdo se je pokazalo dostojno velike 5astt. Zveeer vse raavitljeno, nmetni ognji itd.
T sredo bila je birma v Oblokah, kjer ni du-
aiiMpi in Jiajdaajeaaab jataafa
^E^1
hovna. Obed bil je v Hudijuzini v velikem Uotelu pri Tejiei! Pad v rosnici napredujemo! Popoldne bil je odhod na Bakovo v cerkljansko dekanijo. Topi6i iz Bakovega pozuo v noc so nam naznanjali, da je vi-sji pasiir tje doiel sre6no.
Nam pa ostanejo ti daevi vedno v prijetnem spomina, poaebno tudi prijaznoat in dobiotljivoat na* iega metropolita. Bog ga ohrani ie mnogo let, da bi aa ie videli v naiih hribih.
I, d. avg. — Koncajmo pravdo o obli* kak Voice in Volcano. V tretje rado gre. Nobeden none nasprotovati v kakem dopiau, bom pa aam: ,Dobro I Ti dopiann trdii zavoljo laikega imena Volzana in ie iivega rediloika ^Ucan" v itev. 2B. ter zavoljo taaanovalnika in toiitaika .U^oii" v 2d. itev. tadi ie, da je Vtfleane opravicena oblika. A jaz ae sklieujem na aemiko fane woltschacb, da jo Voice prav, ker to ime je vender bliie VoISam nego Volfianam1*. Zdaj boate videli, kako jo bom zaaolit naaprotniku, ki ae drane oporekati mi. Sam Miklotic mi bo pomagal. Zadnje dni sem naletel naoj, ko aem prebirat ,Vod-nikov apomenik", katerega je na avitlo dal dr. Coat* teta 1859. Na atraoi 183. alavni Mikloaii niioe o imenu Ljubljana, Laibaeh, uti, da ao Slovenes mest-nike v ronozini kakor: Ooridanah, Polidanab, Lu6a-nah, Kledanih krnjiali v: (ioricab, Pottcah, Ltteab, Kfedah.
(lmenovalniki so: Oorioane, Policane, Luoane, Kledani). Nemci so te beaede v vatkdaoji rabi sliiali, na pr: na Qcricab, Polidah, v Lueah, Klecah ae je to alt ono zgodilo. Alo, ao ai mitlili, te vast ae ime* oujep tako in so piaaU tadi tako. Kar ao mogll, so v nemikt o in eu apremenili, in tako ao postal* imena Gortschach, Poitscbaoh, Leutachaeh, Kletachach. — Naii dedi so tudi meato Voicaaah govorili Voloah, kakor ie sedaj delamo njibovi otroci. Ker ae pa meat-nik najrelkrat aliit, ao aemiko izueeni birokrati me-aili, da tako je vaai into in nai meatnik je bil po-vzdignjen v nemikt inienovalnik Wottacbacb. Torej je Woltschacb ie le gotova imrt obltki Voice, pa iiv dokaz, da jo Volcano prav I
Jlogode, da bova Mikiosifi in jaz (ba t) propala a Volcaiiatni in nai av«t atort, kakor creda ovac, ki je poakakala za ovnom vodntkom, ko jo ta po nearest v brezdno pal, ter ae bo piaalo io vodno Voice. Zt* viol Ali imate ie proatora?
imam ie z Vami, g. urednik, roano bcaedo go-voriti, ker mi a opazko v 29. iter, atavljate Tolmia in Bole v eno vnto z besedo Kolk. Ali ntaem tarn ravno atavek prej omenil: ko bi bilo Tolmin prav, bi ljudje govorili Tumin (kakor Koikit reitjo Kttk, priataviin daneo) ? Kedo je pa ie altial Tumin, Buc f
Dalje (ker je aiiaon mort?\ g. urednik, kaj ate udioili ? Tolminci ao me obaodili v ,kooturoac", ker mislijo, da je zadnji odatovek dopiaa v 2S. itev., v katerem atoji Tolmin v eni vrati a Parizom in Bero-linom, sad moje hudobijo. Ali sem res tako .ileht" f Uumilite ae me in zabeleiito, da ao v tern nedoline .jotkova sfrune".
(Op. uredn. — Vaia razpravit o Voldah je v jczikovnem in rgodovinakem oriru prava, .% koto casa se za to ne zmeui ter gre rrojo pot in piie Vol-do kot prej. — Slovka ot ae isgov,trja v obrojjenih oblikah kot po!ugiasni 6, u. pr. Bee, Kek, Temin, V zadnji beamli je poraglasni e celo popolnoma od» padel, ker ima nnslednja slovka naglaa. Kdor piie Tomin. more pi*ati z enako pravico tadi Temin all Tmio, fcajti o more znatiti v tem aiaeaji k veejemu poluglasnik, ki ac tadi popolnoma opoioa. — Oiej o teh obklikah Letopia Malice atov. lata 1882 in 1883 atr. 239 ter leta           atr.          — Tulmioci   Vaa po
k ivcm doliijo, kakor bi bili Vi nadidkati one atavk«4 ki atavijo gorako metropolo v ©no vrsto a Parizom ia Beriinom. Ker je bila dotiena v«at prekratka, da bi jo bili sprejeli kot poaeben dopia, pritokniH amo jo Vaiemu sestavka, v kateri je prtila kot Pilat v .Credo*).                 ___________J
Pod GlaVO, dne 2. avguata. — (Naia Stica-naia graniea.) Naie gorako okotjo poataja vedno bolj imeuitno. Uie par let ga obiskaje vrH Oeh, alikar Ha»!»cck. Se avojtmi slikami tukajiojih krajev, ki jib je bil v Trata uloiil, pridobil si je uie dober glas, in zdaj ima uie delo po Trata. Pa tadi lotos nas obiiio, kaker iajem. Bog i Slovani! — Vrba tega bil je uie dve lett pri naa fotograf Lergetporer z Bleda. Tudi njegovi aritlopiii so ttcni; nabralo ae jib je uie lepo itevilo. PodpUi so ae ve da le hohujc! Kedor bi ae sa to xanimal, more jib dobiti v Bold.
Granicarji amo — aa mejt avatrijake driave. Za to pa rastejo pri naa trdnjave jedna za drugo. Zdaj bo kmalu koncana ona pri rabeljsketn jezern. — Okolo 20. t. m. (po drugih 7. aept) tmeli boao voja — ki topnicarji svoje vaje tit okrog; gromelo bo, da bo kaj. Z vojaki pride nekda nadvojevoda Viljem s drugimi visjimi castniki. Govorilo se je, da dojde tadi Nj. eesarak* Viaokoat preatolonaslednik; a zdaj ae to zanikuje.
Na Predetu imajo izslreliti 24 atrelov. Tarda bode na Planji nad Strmeem. Vrhn tega vriejo ie jedse gran*t# r Ponjai^ j gotd fod K*y**> akr-
bino. Ta dan se ima neki odlo&ti osoda predelske trdajave. Ce prestane ta strah, potlej bode Se dobra za oelih 5 lei; in v tem 5aau dcaelajo Se drugo trdnjavo za Fredelom uad jczerom. Ako bi trdajava zdaj ne vsfrajaia, poderejo jo takoj in zacaejo z nova.
Nil, mi niniamo nit proti temu!-------Na Kluzah pa
izatrelijo 80 strelov, in jedno grauato poSljejo v Mozaico v Rttjav zleb. —
Tako Bern kupil pred nekim Lasom.            N.
Politi6ni razgled.
Na dnevnem redo so zdaj shodi in sestanki mogoteev, ki vodijo in odlocajo osodo narodov, namrec vladarje? ia njihovib ministrov. Ni dolgo tega, kar je na§ minister vnaujih zadev grof Kalnoky dogovarjal se v Kissingcnu z vse-ntoinim Bisraarkom, ki je zdaj prisel y Gastein, kjer it da!j gasa biva ncmski cesar start Viljero, Tudi na§a Cesarica je ze nekaj dnij v teh gvetovnoznanih kopcljih in prihodnjo nedeljo priftakujejo tjekaj uasega cesarja, z njim pride grof Kalnoky in napovedan je tudi ruski minister vnaujih sfadev grof G i e r s. 11 krati pa biva naiega ceaarja starejsi brat, nadvojvoda Karoi Ludovik se svojo soprogo v Petrovem Dvoru kot gost ruskega cesarja. Temu pobodu pripisnjejo vsi political, zlasti pa ruski listi ve-lik pomen, mislijo namret, da otrdi vsaj za nekaj casa zvezo mej Avstrijo in Kusijo, in da se pojasnijo mnoga nesporazumljeuja, ki so nastala tema dvema drzavama zarad balkanskega polu-otoka. To so pa se ve da samo casuikarska u-gibanja. Kaj prav za prav pomcnijo ti shodi, razkrijejo nam se le bliznji dogodki.
Generata Janskega dogodek je tako sit* no razbnrkal vrocckrvni madjarski narod, da se se zdaj ne moie umiriti. Skrajna ievica sklicala je preteklo nedeljo v Budimpestt ljudski shod, katerega se je pa udelvzilo jedva 5000 ljudij in se mej temi je bilo mnogo ienstva. Jedro vseh govorov je bilo: Vojska ne smc biti dr-zava v drzavi; avstro-ogerska vojska ni avstrij-ska, ker Avstrije na vsem svetu ni; vojskajvza-me mladtni, katero dobi pod hvojc zustavc, na* rodni jezik in priseg«ti mora na dvoglavega orla, na drno-rumeno zasiavo. Zmago I. 1849 izvoje-vala je samo tnja pomo6* Vzrok tem neuspeiiom je v vojski vladajoci dub. Vojski se ue pravi, bojuj se za domovino, temvec le za cesarja. To se mora nredrugaCiti in kedar bodemo imeli madjarsko vojsko, ne bode se nam treba ozirati na neznatne majhne generate. Naposled vzprijela se je resolucija: Xajnovejse objave in naredbe najvisjih vodilnih krogov skupnevojske zalitcso cast madjarskega naroda in njegove astavne pra-rice. Ljudski shod proti temu slovesno prote-staje in ieli, da se diiavno-pravna samostojnost Ogerske in zgodovinsko vtsoko dostojaustvo o-gerakega kralja tudi v vojski odkritosrcno in jam© prianava in s trajnimi uredbami utrdt.
V kratkem priono se z nova dogovarjati obe vladi zastran obnovljcnja nagodbe mej obe-ma driavnima polovicama.
Za Radeckega spomenik ubralo se je U 110.000 gold.
Srbska skap&ina konfa svoje delo 8. ali 10. tega meseca. 7, neznatnimi izpremenami odobrita bode menda vse vladine predioge, samo moitopo! na sol je fiuancni odsek zavrgel, a mo-goce je, da ga skup&ina vender se vzprejme.
Ruski poslanik v Carigradu prinesel je sultana svojerodno pismo ruskega carja in mo tudi izrodil dragoceno darilo od krznine. To bi bilo znamenje, da Rusija ieli ohraniti prijatelj-stvo s Tordijo. Zatrjuje se, da Rusija nikakor ne misli posesti Bo?garije, Se tudi je car ne-voljen na kneza. Rusija je nekda priila do spo-znanja, da je najbolje, ako pusti stvari naj se razvijajo v Bolgariji same po sebi. Ako bode knez le Rusiji nasprotoval, dobi se ie pozneje prilika odstraniti ga. Rusje ieli prijateljstva s Turtijo tudi zato, ker so na Angleskem priSli na krmilo konservativci, ki so Rusiji sovrazni, in Rusija postopa le previdno, ako si o pravem Sasu zagotovi prijateljstvo Tur&je. V vojni mej Rusijo in Anglijo imela bi Turiiija  zarad Dar-
Francoski vojni minister predlozi! je francoski zbornici nafirt za novo vojno organi-zacijo, po katercm bi seznat-j pomn^ila vojna moc francoaka, Vsakoletni vojaski kontingent zvisal bi se na 192.000 moz. Ncmfiija gleda to pomnozitev jako sumljivo in obliaja jo neki strah temved, ker se dogajajo tudidruge refii, kiBis-marku niso po volji, sosebuo neko priblizavanje Francoske k Rusiji.
Volitve v generalnc sovete na Francoskem, ki so se vrSile !. avgt| niso skoro nifi izpreme-niie razmerja mej strankama, Uepublikanci so izgubili 1 departement, kjer so poprej imeli 1 glas ve&ine, a zdaj so z 1 glasom ostali v manj-fiini. Republikanci imajo v 79 deparfcmeutih ve-tiino, monarhisti pa v 11. V 177 okrajih je treba ozjih volitev.
Domafie in razne vesti
Vabilo. Gospodje drufitveniki Blovcn&kega na-rodoega politiinoga diufitva „S!oga" vabijo se uljudno k obfinemu zboru, ki bo v ponedeljek 23, avguata t. 1. ob 11. uri zajutra v proatorili gorUko iitalnice v Marziuijovi hifit z naslednjim dnovnim redom: 1, Nagovor predsodnikov. 2. Porofiilo tajnikovo, 3. Po-roiilo blaKajnikovo, oziroma raJSua drufitva BSlogaH aa leto 1835 tor otroSkega vrtu ia dekliske Solo za ioUko lelo 1885(86 tor prora<5un za 1880, oziroma za iolako leto 1880(87. 4. Petioijo fu nicer: a. za matorni kot mini jezik v Ijudekih in srodujili Solah n-i Gorifikom; b. za posobuo e. k. okrajno Bodnijo v Gorioi za okoiioo jrorisko; c. za zcavnjonje in po* pravo drzavno ceste iz Gorice v AjdovSCino, zafien&i a kbincom na Ajaovioi; d. za doiolno hiralnioo; o. da bi diiava provzola sililiti^no bolniko na svojo •trolko; f. za uatanovo do^olnoga Solskog.i zaloga; g. proti povidanju iolnino na driavnih Hi-odnjih solah. 6. Vonovor v aadovi o. k, kmotijuko drtiibo. 6. Mo-rebitni uasvoti gg. diuitvenikov, ki bo mor&jo vsaj tri dni pred zborom javiti druitvenemu odboru. 7. Volitov novoga odbora. Ker jo doovni rod ob6nega ¦bora ob&iren in vaien, uadoja se podpiaaui odbor, da so ga drufttvtmiki udelei6 v obiluem itevilu. V Goiici, 5. avgueta 1886.                                 Odbor.
Radodarni doneski za otroSki vrfc in za do-kliSko solo v Gorki. Dugulin Janez v Ajdov^ini 3 gld. — Kodolja Josip v Oornbergu 1 gld. — Goriski mladi rodoljubi 1 gld. 54 kr. — Fraoo L. v R. 4 gld.
—  Joief G. na K. 2 gld. — G. P. v K. 4 gld. — T. & v Gorioi 2 gld. — Franc K. v 6. (sopetni dar) 76 kr. — Andrej F. v K.  (sopetni dar) 60 kr.
—  po g. Mat. Koraidi: I. B. 1 gld. 50 kr. — A. &. 2 gfd. — Podfi. 4 gld. — dr. F. K. 8 gld. Hvala ˇsera blagim rodoljubom in podpirateljem narodne omike. 8 pridetkom bodo^ega Solskega leta doda se dekliaki soli Se <nt razrod, da se bodo mogle apreje-mati tudi nove dekltce.
Mature delalo je na c. k. gimnaziji v Gorioi 22 dijakov. Izmed teh odtognita sta se mod izpitora 2f sa eno leto so padli 3, za dva meseca tudi 3, oetalih 14 naredilo je i/.pit s. dobrim vspehom, nam-re6: BaUgrlj Iran, Blumberg Henrik (privatist), Ce-sciutti Yiktor, Dolschein Gvidon, Fcrjandid Frano, pi. Herzfeld Maks, Luzzatto Viktor, Maninoor pi. Freie-cke Siltij, Morpurgo Gvidon, Pmaucig Peter, Povii6 Anton, Primos Izidor, Stubelj Filip, Visintin Jurij.
Mestna dedka sola v Gorioi skleoila je 31. pr. m. ioUko leto 1885*86 a naraduo aveoanostjo. Zaietkom solskega leta se je vpiaalo 340 otrok, do-bro jib je napiedovalo 182, med letom jih je iwto-pilo 34, neklasifikovanih je 18, nmrl ni nobeden. Pri-hodoje iokko leto zadne se a 1. oktobrom. — V dekliSko meatno iolo bilo je rpisanib 432 deklic. Konec leta so bila razstavljena ro6na dela in se je pri tej priliki lepo polo in deklamovalo in izmed mestnih stnraiia in udov o. k. mestoega Solskega sveta ni bilo nikogar sraven razen prrega meicana dr. Mau-rovieba in lekarja Jakopa Cristofolettija.
Osebne vesti. Andrej P a v 1 e t i 6, vodja de-ftslae glahonemnioe v Gorict, umrl je 2. avgusta in je bit pokopan na dezelne strofike 3. avg. z veliko sveeanostjo. Vei o njem ima danaSoji dopis iz Go-rice. — Janez od Boga Sob el, prijor tukaj&ojega kpnventa usmiljenih bratov, dobil je v priznanje svojih zaslug za trpetie 6lovestvo naslor cesarakega svetOTalea. — Dr. Nikotaj Tonkli, odretnik v Tolminu, porooll se je 4. t. m. v Solkanu z gospo-di6ao Marijo Lenassi-jevo, S 1. novembrom preseli se g. odvetnik v Gorico. Novoporocenoema prcarfina voMila. — Pre6. gosp. Andrej Jekse, iupnik in dekan v Koboridu, dobil je od Nj. Yel. presvitlega cesarja v priznanje svojih mnogih zaslug viteiki kriz reda Franca Joiefa. Cestifamo. — V Vedrijanu bila je X, **L. mm nw*»; katero je pd & $. Fwuo
Man niL dubovmk krske 8ko6je. (Dopis, to mo-go6e, pnhodnjrf.) - Frano Carli dav«ni nadzornik v Porefii jmenovan je dav^ni viSji nadzornik s se-aezem v Kopru.
Za slovensM te5aj sloveoskim ljudskim u«i-teljein, katen bi se imol vrSiti na slovenakem oddel-ku dc^loo kmetijske Iolo v Gorici o letosnjih po-Sitnicah dovolilo je c. kr. ministerstvo poljedelstva 500 gld. podpore; odbor c. kr. kmetijskoga drustva prosil je pa na predlog podpredsednika g. Janeza uolie-ta, naj se namosto slovonskoga usfcaaovi ifcali-janski teCaj in to ne samo na deSelni kmetiiski Soli, arapak dolouia na tej, doloma na o.k. poskuSevaliiSi za svilorejo. — Uoitelji, kateri so se udele2ili v pro-Siem letu slovenskega kmetijskega tedaja na o. kr poRkuSovaliWi, apominjali se bodo gotovo tistih dnii in se ne bodo iudili, ako lotos g. Bolld sam predlaaa, naj so na poskuievalisii ustanovi italijanski teiaj,
nta;Dr0^ne aovi0?; Udifce,il goriskega Solskega okraja imeh so preteklo srodo 4. t. m. v Wesden-bergovem poslopjf v Gorioi svojo lotoSnjo k on fere nco od 9. ure zajutra do poludne ia od 9Va popolttdne do 7; zvefier. Razgovori bill so baje preeej *ivabni. Naslednji dan v oetrtek 5. t. m. til Je pa v iBtih prostorih obdni sbor udi'teliskega druitva za goriSki okraj. -. Vsakovrstoi vojaki, brambovci in rosemflti, ki stauujejo na Prlmorskem, oproSfieni so lotos vojaikih vaj radi zdravstvenih razmer, da bi se ne Sirila kolera. Tudi goriSka poeadka, ki je bila namenjena k vajam v St, Peter, outala jo doma. r C. k. kmotijska drusba v Gorioi vohla je protekli ponedoljek 2, t. m. zaitopnike v osroduji iijo odbor za mosto Gorioo in za vie slo-vonske okrajo. To bo zastopal dr. vit. Toukli, ono pa: dr. Vorzegnassi, dr. Venuti, dr. Marani,dr. Mau-rovich, dr. Perco, J, Strochel ia A. Nigris. Slovene! imanw todaj v vsem odboru Onega samoga caitop-mka. — AU so snide lotos deselni sbor go-riski, »i So gotovo; prod dooorabrom, zdi so. ni prl-oakovati ga. - Dno 23. avgusta popoludue wCnojo v gonSkom somenisai duhovne vajesa duhov-niko. .- 0 St. Forjanski zadovi dobili imo daliso porodilo. Ilvala dopisniku. Po mogoooitl pri-bodnjio.
Kolera straii Se vedoo na Primonkom. V Tratu oboli na dan po 5 do 6 oseb in umrjejo 8 do 4. Na Reki bolezen nekoliko ponchuje. Prikazala se je v Ricmanih pri Trstu, v Plomiau, Sofiorgi In v Kor* tab v Istri. Na herpeljskl ioloznici w deb ustavili. T-idi na otoku Gradu prikazal se je en sluoaj. Tsled tega odila je veSina tujoev, ki so se onde kopali. V Gorioi prepovedan je sejem sv. Joraeja radi aevarao-sti kolere. Tako so sejmi tudi v Sezani za^asno ustavljeni.
Razglas. Na dvorazredni slovenski privatni do-kliSki Soli v Gorici razpisana je sluLba uditeljice vo-diteljice z letno plata 400 gld. in z odfikodnino 50 gld. za stanovanje ter aluiba u^iteljice z letno plafo 300 gld. in z odSkodnino za stanovanje 50 gld. ProS-nje naj so oddajo do 28. avgusta 1.1. po c. k. okrajnih fiolskih Bvetih predsedniStvu narodnega puliticnega druitva *Sloga" (dr. J. vitezu Tonkliju, via Aecoli 1) t Gorici, ako je prosilka v sluibi, sioer pa neposredno. Dokazati se mora sposobnost pou6evati v slovenskem jeziku z navadnimi sprifievali. Slu2bi se oddaste s pofietka zacasnoza eno loto. V Gorioi, 5. avgusta 1886. Odbor druStva „Sloga".
PoddraLnioa Dru2be sv. Oirila in Me-toda v Sempasu bode imela dne 8. avg. ob 9. uri zjatrsj svoj ob6ni zbor. Daevni red tega sborovanja je sledefii: 1. Nagovor. 2. Pretftajo inodobrijose do-tifina pravila. 3. Voli se naSelniStvo. 4. Pregleda se radun. 5. Pobirala se bo ustanovnina in letnina. 0« Posamezni nasveti. 7. Volitev poddruSnidnega zaBtop-
Zahvala.
Slavnemo deielnemu odboru pokueleiie grofije goriSko-gradiS6anske, izrekamo najtdplejSo zahvalo za voliko dast, ki jo je skazal ranjkema
ANDREJU PAVLET1C-U, Todji dezelne gluhonemnioe, so svojo navzodnostjo pri mrtvaSkem sprevodu in s tem, da mu je oskrbel tako veliSasten pogreb, kakor tudi za clovakoljubo akrb, a katero je, posobno deielni glavar vzviSeni gospod Frano grof Coronini, ves 6as predolge bolezni vse mogo&e storil, da bi lajSal bolnikovo stanje. Hvala tudi raznim dostojanstveuikom, uradom, druStvom, korporacljam, odliiSnim po?ameznikom in vsem blagim ilovekoljubom, ki so spremili truplo ranjoega do zad-
Izjava.
Doe 14. jnlija i. 1. poklicala sva y nagljci tu-
aa je oirojc duhjjw uimjioi s* angina ««•Y»>»«. «-.»— teenih proatoroT nt bilo mogoge lociti bolnika od dru gib naii* ofiok, »YetoYaJ nama je, naj ga pdjeYa ˇ bolnifinico k nanrifienim sea tram. Ko jo otrok dne 19. jul&a y bo|iii$nici z* di&eriko wurl, bUa jo najina gabs* nepopfsljiva in v tej veiiki svoji ialoab izgo-Tarial* »Ya" Yoriee drugih IjadU reaJaljife besede o g. dr; A. lM$%u, «» kar ga tntoy javno odpniSenja proaiTA, jnie mu ie labvaJjujeY*, da nama je so svojim tvetom in popoloo poatavmm ravnaojera, da je dal otrok* lociU, <aj f» oaUle otroke reiil. V Gprfoi, 4, aTgnaU 1$86.
Matej in Aotonija Korai&
«eqt. Fragaerja y ]»ragi! - U«o bliiu 6 let trptl sew ¦• i«lo*»H da ntaaaa mogal ni jesti in apati. PosT«tovd sm h o tun i bmv mnogimi zdwrniki mi ciil preveliko xdraril pa brez rspeka. Po naavetu tu-kajsnjega fekaria, gosp. SchaTa-e, poakasil aem dr. Ro-aa-e xi»ljtMki balzam. Vie! seat 5 ateklescic in bole-Ota* j» popomoma «gim»», mogel seat aopet apah is jeati, Ob eaeat priporoftil sen U iivljeaaki balzam prut maogim, ki «o bili mrstUtai, is tdraratireni vspeh bil je ta, da mnutca jetginH*.' U tega azroka itejem si t dolcaoat, da ae Vara praertao zabvalim za ii.najdbo dr. Ro>a*e zivUenskoga balaaaa, ttr iclim, da bi vsi bolniki zatekti ae k tenia zdnmlaenia ia oaivljejoCemu pomo&n.   Z odlitnim spo&tovanjeia.
Baita (a* Romunskem), 23. nnTembra 1880, Jakoa Mendelsohn, profesor.
Nagla in jotova ponio5 za ieloiHtoe bolezni in njib nasfepke.
OkraniteY xdraYja odvisna je lo od okrani-tve ia peaaekvaaja dohr«K« pTekavl|aiiJa,kcrto,ie Qlav-mI Defo} idravjti uirtelemna ia dulaaaiu dobremn ciita -   > '  potrjeao DOHACEZORAVlLO.ki
Jijybolj___________r_„_______    ____
di, <Ui»e2» primerno neiaRJo krvi in odpravt nokvar-jeae MMrftve krvae dele, je nze vet let, aatoim zaaal ia priljubfyoni
ir.EOSl-ni?liBDsKlbaizai
NaprAT\jen ia najkopfc, zdravstveio Bajkrcekejilh Zdravllalk zeliia, potrjen je poaebno kot gotova po-mot pri slakeai prebavlJaajU pri preMdanll, po kialeai dUtitni rigaak eawjaW Mra*)*, P" bbleoitiah v te-leaaiar 2ei««io(, ItMimm krSr prenpoSMiJi ialodca z }ad«l, zaaliieaji, krvaeai nv*1p, benereiitab, lea-aklb btlezatm t«tezaib v Lrevi», MpakaadrQi in welaaiw-HJI (vsled slabefa preaavljaaja); on oiivlja prebavlJaBje, dela zdrava ia ctata krv in bolao tela dobiva poprej-iaj* ate in Zdrayie. Yaied te izvratne modi postal je gotoTo in potrjeno Ijidsko danaSe zdravilo ter act je aploh razgiriL
I stekfeniqa 50 kr, dvojna steklenica f gt.
Na tisoie pohralnih pisem labko Tsak pregleda. Pogilja se na fraakiraaa p!s«a proti povietju zaeaka na vae atranl.
Svarilo! Da se izognejo neljubim napakam, pro* aim vbo p. n. gg. narotnike, naj zahtevajo, pornodi izrecno dr. Rosa-e iivjjenski balzaoi iz lekarce EL Fragner-ja rPragi, kajtiopazil sem, da so narofiaiki na xei krajib dobili neospeano zmea, ako so zahteTali 8amo zivljenski balzam, in no izrecno dr. Rowt-e iirljen-akega balzama.
Pravi dr. Rosa-c iivljeuski balzam
dobi sc sarao v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, t lekarni nk drncmn orlu" r Pragi, Kcke der Spor-nergasao Nr. 205—3. — V GOBICI: 6. Cristofoletti, 6. B. Pontoni, R. Kfinter, A. de Glroncoll lekarji. V OSLBJI; Damase 4'RlSi. - V TRSSXT: F. Breii-dini, C. ForaboscbJ, J. SerraYalle; Ed. de lei-tenburg, G. S. Manzonj, Karl Zanetti, Ant. Smtt tina lekarji. — V ZAGREBF: C Arazin, lekar. t ; Vae lekarne in veSie trgovifie z materi-jalnim blagom v Avstro-iOgewkej imajazalogo tegaaivljenajkega, balsama.
TAM SE TtH)IDOBI:
Pra2ko domade mazilo zoper bule, rane in vnefje vsake vrste.
Ako ae ienam prsa mamejo, ali strdiio, pri bu-lab vaake Tistev pri tarik^gaojnik tekib, pri irro t prata m pri nontaaji, pri ulezab, otektinab, pri zmaieenji, pri morski [mrtri] kosti zoper rermatidne otekline in patiko, zoper kronicno Tneije t kolenih, rokab, v ledji fie sikdo nogo spabne, zoper kttrja oceaa in potne ao-ge, pri razkopai.ih rokab, zoper liiaje, zoper oteklino po piku mrLeBOT, zoper tekece rane, odprte npge, zo> per raka in tneto Loze ni boljsega zdravila, ko to mazilo.
Zaprte bale in otekKne w hitro ozdratiio; kjer pa ven tefie, potegne mazilo Y Icratkem ybo gao-jico na-ae^u rano ozdrarL — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker ae po njem raxui urej liex zaeeli, do^lern* Ysa bolna gaejaica Yea pi^t gnena. Tudi zabrani rast.diTJega mesa ia obTaraje pred anetonX (crniih prisadom); tudi bofecine to irfadi!-=50 mazilo poteSi.— Odprte in tekoce rane ae morajo z mlatoo Todo mniti potew §e le ae mazilo na nje priiepi.
Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam  z.a  u h o.
Skaseuo in po mnogih poaknsili kot najzaneslji-T^¦JF**W, znftIM> •*»»»»> B*Kno8t,po 0jemae d«jbi tudt popolflo nze Jgabgea alnJt. 1 skfenwa J gTI r.
M              0/n«nilo.              M
Iiyudno  podpiaani  gcati!ni6ar   gostiloe Tm
,. 'ALL A    LIIMA.!
j]           pod kosarno v Croi-ici           M|j
^1 naznonja svojim ccnjenitn gostom, da je do- jL J] zidal k dosedanji SttiH Se novo, ki Una pro-Si* stora za 20 konj, da bi priSe! y okom po-M manjkJjivqsf!, o kateri so mnogi tos&HL Ker [§] in?a raavljivoga in issvedenoga hlapca, more M ugotOYttt   one,  ki  bi pa obiskali,  najboljse
I
[jj] ziibvaljuje  so pray  prcsicno  svojiu   gostom yd uio nnpipj.
ANTON CADORINI.

Todpisani naznanja slavnemu obcinstvut da je dne 1. t. m. odprl nn Trgu sv. Antotia [ starega tik ceckve skladiSco (magazin), y katerem more postreci slavnemn obciostvo s prav dobrim ogljem, leaom in drvmi za kurjavo in to po priiaemih cenah. Z odlicnim spoitovanjem. Gorica, 1. avguata 1886.
T. DOLENC.
Jntrevo olje
proti stanicam, deluje hitro in se rabi po Iah-kom. Priporo6a je: A. HEItMANEK, drogar v Gorici, Magistratne ulice, st. 5.
V GORICL
Obilna in ranogovrstna zaloga
wiiRi, gilutoijji, mi m it igjis
na debelo in na drobno.
NajveCi izbor blaga za raznostfcke   (havzi-
rarje), kramarjo, Crcvljarjc in krojafie, pofcem
raolkov, svetih podob itd. disav, mil ltd.
Posebnost;
VRTIf A SEMENA
najodlicnejSih piemen.
PRODAJALNICA: Goricn, via Rastello §U 7 na> sprpti c. k. loterijai kelcktari.
St. 20&tO. V.
Oznanilo.
Ravnateljstvo zistavljavnice (Monte di pi eta), nstanovijeuc po grofu Tliurnu v Gorici, nazpanja, da bode dne 13. sept. t.l. zaccla javna drazba (kant) nereSenih zastav H. cctrt leta 1885, t. j. tistih, ki so bile zastavijenc aprila, maja in junija 1885.
Kavnatfilj: D. LOVISONI.
fb'celi-eva esen'_
lOzdmvlja kakor je nuvidnn \t zahvalnih pifem
Ii» zdravnliklh tprlfitvaf boleznl v Zeiodcii iu ItrelMilm, bodeaje, kr6, Jelodefina In premin-¦javna wMllne, zaaMnnJt, himertjldi, zlalenloa, ¦ mlgreno itd. in je najboljli pripomoJek zop«r 1                      gliste pri otroclh,
¦Po&ilja izdelovateU po poSti v Skatljlcah I   po 12 steklenlc za 1 gld. 36 novo. I Pri veSent Itivlfu debl ae prltnaren odpust.
Gosp. GabrieluPiccoli-ju, lekarju v Ljubljanf
Na ziihtovarije polrjujoui, da sem Vas cvot za iolo-dec, tojega deli so mi dobro znatii, v velikih Hliifiajih vapesno rabil proti boleznim v /vlodcu in zlati zili.
Ljubljai^.meHcc jnnuvar 1881.
l)r. Emil rittt Stiickl, c. k. Tl»dnl »Tf.toT*l«o la di>2elnu-»«nit«tnl puroiofolee.
Uspu&noat toga izvratnegn zdravila spridujojo tudi gg. dr. D. Agostini, dr. Cambou, vittz dr. Ooracuchi, dr. Pardo — sloveci trzafiki zdraroiki.
Podpisani potrjujc, da ima zelodecna csenca Ijnb-Ijanskega IeknrJA Piccoli-ja hitro in predudnc ;tdra?ilne njo ozdravolo je innogo ljudi mojs in-aoaedse Supnije; komaj prctefio dan, da no bi kdo priSel k meni, ki me prosi zr jedno stoklenico zclodeLne esonce, kojih imam vedno nckoliko priprayljenih.
A. Wlassich, zupnik-kanonik. Plomin, Primorako.
Po 15 kr. steklenieo prodajs v Gorici lekarna Pon* toni, v TohmiiU Palisca, v Korininu Fran«oni, ? Ora-diaci Coasiitii, » Gradeii I'asqualis in nahaja se vedi-nom v vseh lekarnah na Tiroiekem, t Trsiu, latri in Dalmaciji.
¦                       TIVM\
}M (izlec>k, ki   daie  lasem   rast),   Eau de IS w Hibe (tekoce mazilo za kozo)  in Hay- [ffi iit Milkon   (mleko,   ki   pomladi    lasevje). W fJJfZalogo   ima  A.   HEIOIVNEK,  drogar tiii Y Gorici v M.igistratnih ulicali.
I
l2*av*4e^ i

I
pri Soskem mostu, Via lordaiuoli st 4, V GORICL
izdeltijc vsakoYrstne vrvi (Strike) in vr- "t cice z roko iz same konopnine, moine, ok trpezue, po , najaizjih cenah, ki se ne \ bojijo tckmecev.
«reat»»: ^WW. — Wok; ,m^^tm^^ f flow.------------. J '