58
Ozir na Ogrsko.
Lj. Leto bo že kmalo prešlo, kar je po cesarstvu našem zadonela dolgo pričakovana beseda „ustava". Mislili bi, da so se izpolnile želje vseh onih, ki so polajšanja želeli. Vendar poznamo človeško slabost. Jeden ne da rad toliko, kolikor mu dati gre, drugi bi rad zgrabil celo roko, ako mu prst podaš. Naj Magjari še tako po svojih starih listinah stare prava izizkujejo, to je gotovo, da tudi vsi drugi narodi tako imenovane ogrske krone po pravici zahtevajo za se svoje pravice. Časi so pretekli, ko je le en narod gospodoval, vsi drugi pa so mu sužni bili. Ako je to veljalo pred, ne more veljati več vprihodnje. Res da je navada železna srajca, in da je teško sleči to navado, kažejo nam Nemci, pa kažejo nam tudi Magjari. Magjari so za-terali narodnost družili narodov, kjerkoli jim je mogoče bilo. Vedo nam povedati o tem vsi narodi, ktere je objemalo ogrsko gospodstvo. Naj toraj tudi mi izgovorimo svoje mnenje zastran magjarske politike v duhu ravnopravnosti. Treba se nam je pa najprej ozreti na ogrsko deželo in nje prebivavce.
Ogrska zemlja šteje na 3123 površnih miljah 8 milij. in 146.000 prebivavcov.    Med  temi   prebivavci   živijo   Ma-
gjari ob levi strani Donave na sredi ogrske zemlje po plodnih nižavah. Na severozapadni meji se široko razprostirajo Slovaki od Požuna (^Pressburga) do Košic (Ka-schau) in zgoraj do Vislinih in Dunajcevih izvirkov. Med Munkačern in Sigetom na severoizhodni meji prebivajo Rum i do Tisnih izvirkov. Odtod pa za Erdeljsko mejo do Moriš* (Maroš) so Rumu ni. Hrvati so v županijah: Mošun (VVieselburg), Šoprun (Oedenburg), Požun in Samogv. V železni in zaladski županii na štajarski meji pa prebivajo Slovenci, okoli 50.000 duš. Srbi so v županijah: Ba-ranja, Tolna in Stolni-Beiigrad na desni obali Donave. Nemci prebivajo med Donavo in Rabo, so pa raztreseni tudi po drugih županijah. K tem različnim prebivavcom do-števamo še zidove (jude) iu cigane, kterih je skoraj povsod dosta. Glejte, to je zmanjšana mnogojezična Avstrija! Med temi prebivavci je le komaj polovica Ma-gjarov, to so 4 milijoni; dobra četrtinka Slovenov, to je, čez 2 milijona, okoli 960.000 Nemcov, 570.000 Rumunov, Mizo pol milijona Židov in ciganov. Vidi se iz tega, da Magjari niso tako številni, kakor bi mislili po velikosti njih zemlje. So le en del, slaba polovica vseh prebivavcov. Oni so le bogatejša, toraj mogočnejša vrsta onih prebivavcov. kterim niso dopustili se ganiti dosihmai, kterih narodnost so žrtvovali na preoholi oltar vsemogočnega magjarizma. Casopisci in gotovo tudi vlada si vsi vkup belijo glavo, kako bi rešili ogrsko zastavico. Nam se to zastavico rešiti ne dozdeva tako težko. Naj avstrijanska vlada prijazno roko enakopravnosti poda celi drugi zametani polovici prebivavcov ogrskih — in razvezan je gordiški vozel. Tudi ta misel luka iz frankobrodskih časopisov; vendar se je odkritosrčno izgovoriti nikdo prav ne upa, morebiti zato, ker se ravnopravnosti ogibajo. Kako obilo obdarovana je ogrska zemlja! Ondi dajejo rude največ srebra; ondi rastejo najbolje vina cele Avstrije, če ne cele Evrope; ondi je domovina žitne rodovitnosti. Vendar dokler ena polovica tava v globoki nevednosti in stoka pod jarmom samosvojuosti magjarske, ni upati napredka v nobenem obziru. Ali tisto uro. ko bi se revni polovici dala ravnopravuost, bi tudi odkljen-kalo pošasti dualizma —  po ravu op ravnosti.