PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Atob. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXII. St. 269 (6556)
TRST, torek, 22. novembra 1966
MORO NA POPLAVLJENIH^ PODROČJIH BELLUNA IN V TRENTU
Več sto hiš poplavljenih in porušenih na obsežnem področju delte reke Pad
Ponekod sega voda pet metrov visoko - Neumorno se nadaljuje utrjevanje in popravljanje nasipov - Se 50.000 sestradanih puranov na malem nasipu V Furlaniji se je vreme poslabšalo - Sodna preiskava v Firencah
Tisoči puranov so se rešili na malem nasipu, ko je voda poplavila področje ob delti reke Pad
*,Oiiiiiiiii|||||||,nxiiiiiiiiilrt|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilHiiiiiiiiiiliii„iiiiii„„,iiiiiiiiliiiil„llllll|1|liilullllllllllilllillimillimlllmlalliiillllillimiiiiil
nova zaostritev na sindikalnem področju
Včeraj stavka pristaniških delavcev danes kovinarjev zasebnih podjetij
Pred stavko tramvajev in avtobusov ter zahteve pomorščakov Sestanek na ministrstvu za proračun o pomoči poplavljentem
. RIM, 21. — Sindikalni položaj se je po krajšem premoru, ki so ga Proglasili sindikati v zvezi s poplavami, ponovno zaostril. Danes je bila stavka vseh pristaniških delavcev, ki je zajela okoli 40 tisoč delavcev, tako da so bila vsa pristanišča paralizirana in so delavci razkladali samo blago namenjeno poplavljenim področjem. Stavka se je Pričela ob 6. uri zjutraj in se bo zaključila jutri ob isti uri. Stavko j*o enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije, ker med razgovori na ministrstvu za trgovinsko mornarico ni prišlo do sporazuma 'n ker se nadaljujejo poskusi, da se čim obsežnejša področja pristanišč predajo v zasebno upravo.
•Jutri pa se prične prva od treh vsedržavnih stavk, ki so jih proglasile sindikalne organizacije kovinarjev zasebnih podjetij in ki zanima okoli milijon in pol uslužbencev. Naslednji vsedržavni stavki bosta ‘4. novembra in 1. decembra, v razdobju od 21. novembra do 3. decembra pa bodo poleg tega še stavke po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij, ki bodo trajale skupno 16 delovnih ur.
Jutri se bodo v Rimu sestali sindikalni predstavniki uslužbencev tramvajskih in avtobusnih podjetij, ki zastopajo skupno približno 150 tisoč uslužbencev in ki bodo razpravljali o napovedi nove stavke, ker se pogajanja za obnovitev de-mvnih pogodb ne premaknejo z mrtve točke.
, Sindikaln organizacije mornarjev PILM-CGIL, FILM-CIbL in UIM-UIL so pozvale vlado, naj zagotovi, da bodo na prihodnjem zasedanju vlade vključili v dnevni red odobritev zakonskega predloga o ureditvi socialnega zavarovanja za pomorščake. Sindikalne organizacije so že pred dnevi napovedale stavkovno gibanje, da dosežejo ureditev pokojnin za vse pomorščake in to tudi za tiste, ki so že upokojeni.
Danes so na ministrstvu za proračun nadaljevali posvetovanja o 'zvajanju vladnega zakonskega odloka o pomoči poplavljencem in minister Pieraccini je sprejel delegacijo obrtnikov. V poročilu ministrstva se še posebej poudarja, da so govorili o nujnosti nagle pomoči, k* bo omogočila obnovitev obrtniške dejavnosti, za kar so predvide-pi ugodni krediti z jamstvom dr-zave. Minister Pieraccini pa je u-gotovil, da so ti sestanki potrebni Prav zato, da se z zainteresiranimi Proučijo vsa vprašanja, ki nastajajo ob uveljavljanju zakonskega odloka.
Predstavnik levice v PSI-PSDI Lombardi je izjavil v zvezi s potrebo izrednih finančnih posegov za Pomoč poplavljencem, da taki u-krepi niso bili potrebni pri prvih oveh fazah, ko je šlo za takojšnjo bujno pomoč odnosno za takojšnjo obnovo. Potrebni pa bodo, ko bo s'o za tretje razdobje in torej za breditev voda in za pogozditev. Tu gre za zelo obsežna sredstva in bombardi je v tej zvezi govoril ali 0 davku na premoženje ali pa o obveznem posojilu, ki bi se izplačalo s plačevanjem davka na premoženje. Osnova pa mora biti proučitev vrhovnega sveta za javna uela, ki mora upoštevati potrebe, ?aj je treba finančna sredstva izjemoma podrediti potrebam.
Občinski tehnični urad v Agrigen-tu je izdelal odločbo o porušenju 20 hiš, ki so bile poškodovane z Usadom 19. julija. Odločbo bodo ju-
tri sporočili lastnikom.
V bližini žage Raimon Aukentha-ler na pokrajinski cesti doline Pfitsch (Vizze) so našli dinamitni naboj iz kg in pol dinamita, poleg pa urni vžigalnik, ki je bil napravljen iz ure avstrijskega izvora in električne baterije. Na istem področju je bilo v zadnjem razdobju več dinamitnih atentatov.
Preprečen poskus državnega udara v Togu
LOME, 21. — Preteklo noč je skupina civilistov napravila poskus državnega udara. Pridružil se jim je le majhen del vojske. Poizkus pa ni imel uspeha.
Več tisoč demonstrantov je v zgodnjih jutranjih urah demonstriralo pred predsedniško palačo in so zahtevali odstop predsednika Grunickega. Vojska je palačo obkolila in zaščitila. Ob šesti zjutraj je tajni radio pozival prebivalstvo, naj demonstrira po ulicah in zahteva nove volitve.
Predsednik Grunicki je včeraj odstavil vse ministre in je poveril podpredsedniku vso izvršilno oblast. Izjavii je, da je kriza nastala zaradi «prevratnega poskusa, ki se vodi od zunaj, da bi zrušili vlado«.
V prvih jutranjih urah je radio trdil, da je vojska prevzela oblast ter odstavila predsednika in njegovo vlado. Napovedovalec je tudi izjavil, da je vojska sklenila razpustiti parlament in razpisati nove vo-
litve pod vodstvom začasne vlade. Ob 6.30 pa je radio nenadoma prenehal oddajati in telefonske zveze s tujino so bile prekinjene. čez eno uro je začel radio spet oddajati in to pot izjavo predsednika Grunickega. Grunicki je izjavil, da je vojska ostala zvesta vladi in da so sprejeli odločne ukrepe za konec neredov.
Grutn Grunicki je postal predsednik republike leta 1963, ko je bil med državnim udarom odstavljen tedanji predsednik Olimpio in ubit.
Demonstracije v Jordaniji
AMAN, 21. — Jordansko notranje ministrstvo javlja, da so v nekaterih delih mesta Nablus v severozahodnem delu države določili policijsko uro, ker so tu bile danes demonstracije. Demonstranti so vzklikali proti Izraelu in proti izraelskemu napadu in so zahtevali represalije. Uradno sporočilo pravi zatem: «Nekaterim prevratnim elementom je uspelo pomešati se med demonstrante in izvršiti sabotažna dejanja, toda zaradi nastopa varnostnih sil je bil v mestu vzpostavljen red.» Sporočilo govori o «izgu-bah« med demonstracijami, toda ne daje drugih podatkov.
Sirski list «A1 Beat» piše, da je bilo ubitih ali ranjenih 50 oseb med spopadi, ki so bili v soboto v Nablusu, mnogo drugih pa je bilo ubitih ali ranjenih v nedeljo med pogrebom prvih žrtev.
ll■llllll■IUUUIIIllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||ltllllllllIHIII||ll||||||||IIIIIHIIIIIIIIIII||||||||||llllllllllll||||
VRSTA GOSPODARSKIH DELEGACIJ
Razgovori Italija-SZ o gospodarskem sodelovanju
Razgovori se nanašajo predvsem na znanstveno in industrijsko sodelovanje - Italijanski gospodarski delegaciji v Aziji in Poljski
MOSKVA, 21. — Danes je prispela v prestolnico SZ italijanska delegacija, ki bo sodelovala na prvem zasedanju mešane italijansko-sovjetske komisije o gospodarskem, znanstvenem, tehničnem in kulturnem sodelovanju. Komisija je bila ustanovljena na osnovi pogodbe, ki so jo podpisali med obiskom sovjetskega zunanjega ministra Gromi-ka v Rimu 23. aprila letos.
Komisiji predseduje posl. Polchi in jo sestavljajo funkcionarji ministrstva za zunanje zadeve, za zunanjo trgovino, za industrijo in za znanstveno raziskovanje. Proučili bodo predvsem možnosti sodelovanja pri izmenjavi informacij in sodelovanju glede mirne uporabe a-tomske energije, kemije, kemije nafte, kibernetike, avtomobilske industrije in kmetijstva.
Današnje prvo zasedanje Je bilo posvečeno uvodnima govoroma predsednikov obeh delegacij. Za SZ je spregovoril podpredsednik državnega odbora za znanost in tehniko Germen Gvišani, ki je ugotovil, da gre za nrvi tovrstni sporazum, ki ga je SZ popisaia z zahodno državo, in da je ta sporazum koristen za okrepitev sodelovanja med obema državama, s čimer bosta Italija in SZ laže razvijala svoji gospo-
darstvi. Sovjetski predstavnik je nato omenil naravno nesrečo, ki je prizadela Italijo, in ponudil pomoč ter v tej zvezi pozval delegacijo, da sporoči najboljše oblike.
Folchi je v svojem govoru omenil, da prispeva sodelovanje obeh dežel k splošnemu tehničnemu napredku sveta.
Iz Rima je popoldne odpotoval minister za zunanjo trgovino Tollojr na daljše potovanje na Daljni vzhod. Tolloy bo v Bangkoku prisostvoval italijanskemu dnevu na tamkajšnjem azijskem mednarodnem velesejmu in si bo ogledal o-brate, ki so jih postavila italijanska podjetja Sestal se bo tudi s predstavniki vlade. Nato bo obiskal Hong Kong, kjer bo prisostvoval razgovoru krajevnih predstavnikov italijanskih podjetij. V Indiji pa se bo ustavil v Novem Delhiju in v Bombaju.
Z letališča Fiumicino je danes odpotovala gospodarska delegacija na Poljsko, kjer bo poglobila vprašanja tehničnega, industrijskega in trgovskega sodelovanja. Delegacijo vodi posl. Russo in jo sestavljajo predstavniki ministrstva za zunanjo trgovino. ICE, številnih bančnih za-vadov, ENI, Finmecanice in Mont-edison.
ROVIGO, 21. — Stanje na področju delte reke Pad je nespremenjeno. Veter je pojenjal in morje se je umirilo. Gladina vode se še dviga. Ponekod je dosegla višino približno pet metrov. Več sto hiš je poplavljenih. Mnogo se jih je porušilo, druge pa so močno poškodovane.
Na stotine ljudi je bilo danes ves dan na delu. V največji naglici skušajo zadelati veliko razpoko, ki je nastala ob nasipih. Razpoka v nasipu Boccara je široka nad 70 metrov in globoka 10 metrov. Nasipu, ki brani še nepoplavljeno področje Casella, skušajo v vsej naglici utrditi. Iz previdnosti pa so evakuirali številne kraje na tem področju. Tehniki se zavedajo, da zadostuje nekoliko močnejši veter, da se nasip poruši.
Danes so zopet na delu tudi potapljači, ki obvezujejo v poplavljenih hlevih živino, ki je utonila, in jo nato nalagajo na tovornjake, mečejo v jame z živim apnom in jih zakopljejo.
Prav tako skušajo rešiti vprašanje puranov, ki jih je redilo neko podjetje na tem področju in ki so se rešili pred povodnjo na majhen nasip. Gre za približno 50 tisoč pu. ranov od skupnih 150 tisoč. Mnogo se jih je rešilo tudi na strehe poplavljenih hiš.
BELLUNO, 21. — Predsednik vla-de Moro je obiskal danes razne kraje na področju Belluna. Zjutraj je obiskal nekatere kraje področja Comelico, ki so bili najhuje prizadeti, in se je sestal z župani raznih občin.
Zvečer pa je prišel v Trento, kjer je predsedoval sestanku v vladni palači katerega so se udeležili predstavniki deželnih oblasti, predstavniki industrije, trgovine, obrtniki in predstavniki turističnega sektorja.
Predsednik deželnega odbora Dal-vit je podal naslednjo sliko o škodi v bocenski in tridentinski pokrajini: kmetijstvo 12 milijard, gozdovi poldrugo milijardo, gozdni bazeni 10 milijard 500 milijonov, skrbstvo in zdravstvo 300 milijo-
Izidi volitev v koroško Kmetijsko zbornico
CELOVEC, 21. — Volitve 13. t.m. v deželno in v okrajne kmetijske zbornice ter v krajevne odbore so pokazale kljub katastrofam, ki so v zadnjih tednih opustošile velike dele Koroške, razmeroma visoko volilno udeležbo. Od 38.362 volilnih upravičencev je šlo 30.526 oseb na volišče. Le-ti so oddali 29.172 veljavnih glasov. Bauernbund (ČJVP) je dobil 15.449 glasov, za 153 manj kot pri volitvah leta 1961. Najbolj prizadeta je Freiheitliche Bauem-schaft (FPO), ki je od svojih 6286 glasov v letu 1961 dobila zdaj samo še 5656. Nazadovala je za več kot 10 odstotkov. V glavnem je te glasove pridobil AUgemeiner Karntner Bauemverband, ki je dosegel, čeprav je tokrat prvič kandidiral, 1636 glasov in odvzel peti svobodnjaški mandat v deželni zbornici, tako da je ((Freiheitliche Bauernschaft« zastopana samo še s štirimi mandati. Bolj pa gotovo prizadene to skupino dejstvo, da je morala oddati tudi v prezidjju mesto Bauembundu, tako da bo v prezidiju ČJVP zastopana s tremi (doslej z dvema) in socialisti z enim članom (kot doslej). Poleg Bauernverbanda so tudi socialisti številčno pri volitvah pridobili; za Arbeitsbauembund je bilo oddanih 6286 glasov (doslej 5656) Skupnost južnokoroških kmetov je sicer številčno nazadovala, vendar je obdržala mandat v deželni kmetijski zbornici.
Razdelitev mandatov je sledeča: Bauernbund 13 (1961: 13) Freiheitliche Bauernschaft 4 (5) Arbeitsbauembund 5 (5) Skupnost južnokoroških kmetov 1 (1)
Allgemeiner Bauemverband 1 (0) Tudi v okrajih so Slovenci mogli obdržati svoje mnadate, v velikov-škem dva, v celovškem enega; v beljaškem so mandat izgubili.
NEVAREN RAZVOJ V ZAHODNI NEMČIJI
Nov neonacistični skok pri volitvah na Bavarskem
Dobili so celo več glasov kakor liberalci m bodo prišli v bavarski deželni parlament Krščanski socialci in socialni demokrati so v glavnem obdržali prejšnje položaje
MUENCHEN, 21. — Pri včerajšnjih deželnih volitvah na Bavarskem je Straussova krščansko socialna stranka dobila 48.2 odstotka glasov, dočim jih je leta 1962 dobila 47.5 odstotka. Socialni demokrati so tudi rahlo napredovali. Dobili so 35.8 odst. glasov (leta 1962 pa 35.3
odst.). Skrajno desničarska ((narodno demokratska stranka« je dobila 7.4 odst. glasov in je celo prekoračila liberalce, ki so dobili 5.1 odst., to je manj kakor leta 1962 (5.9 odst.).
Krščanski socialci bodo obdržali večino v deželni zbornici s 101 poslancem od skupnih 204. Socialni demokrati bodo imeli 79 poslancev, desničarski narodni demokrati pa Ib sedežev, ki so jih prej imeli liberalci (10) in bavarska stranka (5).
Na podlagi volilnega zakona, ki velja na Bavarskem, mora neka stranka dobiti vsaj 10,1 odstotka glasov vsaj v enem od sedmih volilnih okrožij, če hoče biti zastopana v deželnem parlamentu. Desničarska narodna demokratska stranka je dobila 12,6 odstotka glasov v Frankenu. Večina tamkajšnjih volivcev, ki je do sedaj glasovala za liberalce, je to pot glasovala za to neonacistično stranko. Liberalcem pa ni uspelo dobiti nikjer 10 odstotkov glasov.
Voditelji neonacistične stranke so izrazili zadovoljstvo in upanje, da
se bodo včerajšnji rezultati ponovili tudi v vsej državi. Glavni voditelj stranke je izjavil, da «je samo začetek«, In je pripomnil: «Svet se nas bo moral privaditi. Pokazali bomo svetu, kako se izvaja odločna opozicija. Upamo, da bomo vstopili v vseh deset deželnih parlamentov in mislimo, da bomo leta 1969 lahko dobili 40 sedežev v zveznem parlamentu.«
Predstavnik zvezne vlade von Ha-se je nocoj Izjavil, da uspeh neonacistične stranke na Bavarskem «ne sme veljati kot posebno velika nevarnost za demokracijo«, in da se je uspeh v tujini precenjeval. ((Narodni demokrati, je dodal, se ne bi smeli ne dramatizirati ne ignorirati, kakor da bi bili neškodljivi.« Zatem je izjavil, da so po letu 1945 bile v Nemčiji v raznih oblikah številne skrajno desničarske skupine. «Vrsta skrajnih struj je normalno dejstvo v demokratičnem sistemu.« Zatem je izjavil, da je po njegovem mnenju bistvena značilnost včerajšnjih Volilnih rezultatov presenetljiva stabilnost treh glavnih strank v primerjavi z volitvami iz leta 1962. Na zadevno
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiliiiiiinuiiiiiiiiiiniiiiiinm
V GLAVNI SKUPŠČINI OZN * v
Nadaljevanje razprave o kitajskem predstavništvu
Sovjetski delegat zahteva takojšnje priznanje pravic Kitajske in izključitev formoškega predstavnika - V varnostnem svetu se je nadaljevala razprava o izraelskem napadu na Jordanijo
vprašanje je von Hase odgovoril, da do sedaj ni znakov, da ima neonacistična stranka protižidovske težnje. Dodal pa je. da če bi se kaj takega dokazalo, bi bila prepoved stranke upravičena.
Ravnatelj nemškega židovskega tednika «Karl Marx» je izjavil, da izid bavarskih volitev ni presenetil tistih, ki so z zaskrbljenostjo gledali na razvoj v Zahodni Nemčiji. «Vsem je bilo jasno, pravi dalje, da bo vladna kriza v Bonnu povečala moč narodno demokratične stranke. Zvezna republika in posebno nova vlada bosta čim prej morala dokazati, ali je to pot nemška demokracija močnejša, kakor je bila med welmarsko republiko.«
Glasilo zmerne levice «Neue Rheln Zeitung« piše pod naslovom »Nov znak poplaha«, da se je opomin, ki so ga pred dvema tednoma dobili pravi demokrati z volitvami v Hessenu. včeraj ponovil na Bavarskem. Neonacistična stranka sl je zagotovila vstop tudi v muen-chensko deželno zbornico.
List ugotavlja, da je neonacistična stranka v Hessenu zmagala v škodo demokratičnih strank, na Bavarskem pa so se okrog nje zbrali desničarski glasovi, ki so bili poprej porazgubljeni v majhnih skupinah. Izguba liberalcev pa ni bila katastrofalna, ker ta stranka ni bila na Bavarskem nikoli močna. List pravi na koncu, da je težko oceniti posledice te hvolitev za vso državo, ker se odnosi sil med tremi glavnimi strankami v bistvu niso spremenili.
Agencija Tass označuje v svojem komentarju uspeh neonacistične stranke kot zaskrbljujoč znak in | dodaia, da so bavarske volitve po-j kazale povečanje vpliva neonacistov, ki pritegujejo vedno večje število Nemcev, ki so nezadovoljni z bonsko uradno politiko.
NEW YORK, 21. — Med današnjo razpravo o kitajskem predstavništvu v OZN sta med drugimi govorila ameriški delegat Goldberg in albanski delegat, ki velja za kitajskega glasnika. Danes so tudi razdelili delegatom načrt italijanske
jard, trgovina in javni lokali 4 mi- komisi ia
lijarde 200 milijonov, obrtništvo! Ameriški delegat Goldberg je
sporočil, da bo glasoval za italijansko resolucijo, albanski delegat pa
nov7”industrijaT in'~proinet" e"^h- devo^proučhaP polXa "iLdiiska jard. trgovina in iavni lokali 4 mi. I, vo. .Poučna poseDna studijska
lij£
milijardo in 100 milijonov, ribje bogastvo 190 milijonov, škoda, ki jo je utrpela deželna uprava 300 milijonov, turizem in razne naprave milijardo, javne naprave 15 milijard 150 milijonov. V tem seznamu ni škode, ki so jo utrpele železnice, ki se ceni na približno 5 milijard, škoda zaradi porušenih cest znaša 6 milijard in 400 milijonov, ENEL je utrpel milijardo škode. Prišteti je treba škodo, ki jo je utrpela telefonska in poštna služba, in škodo privatnikov zaradi uničenja njihovega imetja.
VIDEM, 21. — Na poplavljenih področjih Furlanije se je vreme poslabšalo. V hribih sneži, v dolini pa dežuje. V Esemonu di Sot-to še dalje grozi zemeljski usad, ki je že prizadel prve hiše. Več ljudi je zapustilo vas, drugi pa čistijo blato in kamenje. Karnija je davi vsa pokrita s snegom. Sneži do Tolmeča. Slabo vreme ovira čiščenje in popravljanje cest.
V spodnji Furlaniji se nadaljuje popravljanje cest in čiščenje trgovin. Vodo dobavljajo še vedno s cisternami, številne vodovodne cevi so pokvarjene in sedaj je treba šele iskati okvare.
Vas Bevazzana ni več poplavljena, toda polja okoli nje so še za več sto kilometrov pod vodo.
Na sedežu pokrajinske ustanove za turizem v Vidmu so imeli danes sestanek, da predlagajo škodo, ki jo je povzročila povodenj. Na podlagi dosedanjih podatkov znaša škoda na turističnem sektorju v Lignanu, Sabbiadoru, Forni di So-pra, Ravascletto, Trbižu, Pordenonu in drugih krajih nad 300 milijonov lir.
FIRENCE, 21. — Trije sodniki, ki jih je imenoval javni tožilec, nadaljujejo skupno s šestimi izvedenci tehnično-sodno preisvako v zvezi z jezovi severno od Firenc v pokrajini Arezzo, da ugotovijo, ali, kako in kdaj so odprli zapornice za odtok vode, ki so jih zadrževale.
Ravnatelj umobolnice in pokrajinski odbornik za umobolnice sta poslala pismo predsedniku senata in poslanske zbornice, ministrskemu svetu, parlamentarnim skupinam in drugim oblastem, v katerem ugotavljata, da so ukrepi, ki jih je določila vlada v zvezi s škodo zaradi povodnji, izzvali veliko zaskrbljenost, ker ni nobenega nakazila. ki bi lahko ozdravilo težavni položaj, v katerem so številne florentinske bolnišnice in še zlasti umobolnica v San Salvi, ki je utrpela za približno milijardo lir škode. Pismo zahteva, naj se vsaj med debato v parlamentu določijo dodatna nakazila v ta namen.
Trije delavci mrtvi pod zemeljskim usadom
NEAPELJ, 21. — V središču mesta sp je danes dogodila nesreča, pri kateri so zgubili življenje trije delavci. Zaradi deževja se je v neki ulici zemlja udrla v dolžini 20 metrov. Cesta je že dva meseca prekinjena. Ker so se pokvarile vodovodne cevi, so poslali skupine delavcev, da opravijo nujna popravila. Danes je skupina delavcev bila šest metrov pod površino in popravljala greznične cevi. Nenadoma se je udrl zemeljski usad in pokopal štiri delavce. Enega so rešili še živega in ga odpeljali v bolnišnico, druge tri pa so pozneje odkopali mrtve.
trenutek podpisala tudi Italija. Sporočil je, da bo glasoval proti albanski resoluciji, toda za italijansko resolucijo. Dejal je, da ta resolucija v ničemer ne prejudicira ameriškega stališča.
Vprašal se je, ali bo Peking zopet postavil ((nesprejemljive predloge« in ((nesprejemljivo zahtevo«, naj se Formoza izključi iz OZN. Dalje se je vprašal, ali «si bo Peking prevzel obveznosti listine, med katerimi je tudi obveznost, da se bo vzdržal uporabe sile ali grožnje s silo v odnosih s katero koli državo«.
Po mnenju opazovalcev je Goldberg prvikrat nakazal možnost, da bi njegova vlada bila pripravljena sprejeti vstop Pekinga v OZN z edinim pogojem, da se ohrani tudi sedež Formoze, t. j. da se sprejme teza o dveh kitajskih državah.
Albanski delegat pa je v svojem govoru poudaril pravico Kitajske do vstopa v OZN in ponovil zahtevo za izključitev Formoze. Glede italijanskega predloga pa je izjavil: ((Najmanj, kar se lahko reče, je to, da je neutemeljen in neupravičen. Vprašanje je nerešeno že sedemnajst let in ni potrebna nobena na-
je odločno nastopil proti njej. Italijansko resolucijo so podpisale še Belgija, Bolivija, Brazilija, Čile,
Trinidad in Tobago.
Pred začetkom seje je italijanski predstavnik Vinci obrazložil italijanski predlog na tiskovni konferenci.
Na seznamu govornikov je bil danes prvi kanadski delegat, ki pa je zadnji trenutek zaprosil, naj ga vpišejo za eno poznejših sej. Govoril je nato ameriški delegat Goldberg, ki je omenil tri resolucije, ki so bile predložene skupščini: ameriško, ki se tiče postopka, albansko in italijansko. Glede prve je Goldberg omenii, da jo je zadnji
iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiimiiiHiiiiiiimiiiitiiiiuiiuiiiiiiiii
TITOVE IZJAVE V BIJELJIM (BiH)
^Papirjem ne verjamem dosti* 0 vlogi ZKJ v prihodnosti
Koordinirana akcija gospodarskih podjetij in zadrug za pomoč poplavljencem v Italiji
ne varnosti in to prav s strani tistih, ki imajo, kot to pravi ljudstvo, maslo na glavi. Služba državne varnosti, ki je odigrala veliko vlogo med vojno in po vojni, je potrebna tudi danes,« je poudaril Tito in dejal, da je odločno proti temu, da se proti pripadnikom službe državne varnosti kot državljanom izvaja kakršna koli diskriminacija.
Predsednik ZKJ se je ponovno zavzel za dosledno izvajanje smotrov gospodarske reforme. Dejal je, da se mora prenehati oziroma odložiti graditev vseh objektov razen elektrarn, da se uvoz mora uskladiti z izvozom in likvidirati trgovski deficit ter je poudaril: «Vsem tistim, ki mislijo, da nam ne bo uspelo, povem, da bomo uspeli kljub težavam mi moramo uspeti.«
Člani jugoslovanskega dela jugoslovansko - italijanske trgovinske zbornice in odbor zvezne gospodarske zbornice za zadružništvo so razpravljali danes o pomoči jugoslovanskih organizacij poplavljencem v Italiji. Člani jugoslovanskega dela jugoslovansko-italijanske zbornice so sklenili, da v okviru zvezne zbornice organizirajo koordinacijski odbor za sodelovanje in pomoč. Podobne odbore bodo organizirali tudi v okviru vseh republiških zbornic. Te dni bo delegacija zvezne gospodarske zbornice odpotovala v Italijo in navezala ne-posredne stike z italijanskimi oblastmi in drugimi pristojnimi usta. novami. Akcija jugoslovanskih gospodarstvenikov zajema udeležbo pri obnavljanju poškodovanih in razrušenih italijanskih podjetij, partnerjev jugoslovanskih podjetij, kakor tudi neposredno materialno in denarno pomoč Odbor zvezne gospodarske zbornice za zadružništvo je prav tako ustanovil ustrezne organe, ki bodo zbirali prispevke za pomoč prizadetim zadružnim organizacijam v Itadji. Odbor je apeliral na zadružni tisk, da prispeva k akciji za pomoč italijanskim zadrugam.
B. B.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Predsednik republike maršal Tito se je včeraj popoldne na koncu svojega obiska v vzhodni Bosni v domu mladine v Bijeljini v kratkem govoru dotaknil vprašanja gospodarske reforme, sklepov brionskega sestanka CK ZKJ in reorganizacije CK in ostalih vodilnih organov zveze.
Tito je dejal, da je bila organizacija neobhodno potrebna, da bi Zveza komunistov lahko delovala bolj učinkovito. Odmiranje države, o čemer se je govorilo na šestem kongresu, je po besedah Tita daljši proces, ki se v sedanji fazi uresničuje s širšo udeležbo v samoupravljanju. ((Odmiranje Zveze komunistov pa sploh ne pride v poštev, niti slabitev njene vloge,« je poudaril Tito in dejal, da ni točno to, kar «nekateri naši prijatelji
v vzhodnih državah pripovedujejo, češ da hočemo spraviti partijo na vlogo navadnega prosvetitelja.« «Prav zato, ker je zveza v idejnopolitičnem pogledu imela premalo stvari v svojih rokah, kar je nekaterim omogočilo, da nam ovirajo proces našega političnega razvoja, smo se odločili za reorganizacijo.« Tito je dalje dejal, da je dolžnost komunistov usmerjati socialistični razvoj. «Mi ne odrekamo pravice nobenemu državljanu, da izrazi svoje mišljenje, da pove, kjer delamo napake. Konstruktivna in dobronamerna kritika je zaželena. Prav zato odhajam v naše kraje in kolektive, da na kraju samem slišim, kaj ljudje govorijo in kakšen je položaj. Brez tega ne bi mogel, kajti v papirje mnogo ne verjamem. Mene so nekateri papirji de-zinformirali.vi je izjavil predsednik ZKJ.
Tito Je dejal, da na četrti seji CK ZKJ na Brionih ni šlo samo za prisluškovanje, temveč za resne stvari, za stvari, ki bi lahko povzročile veliko škodo skupnosti in onemogočale izvajanje gospodarske reforme. «Toda mene skrbi gonja, ki se je začela proti službe držav-
daljnja proučitev. Stvari so zelo jasne. Kitajska republika je članica ustanoviteljica OZN in pekinška vlada je edina vlada kitajske republike. Ne gre za sprejem nobene nove članice, temveč samo za priznanje pravice pekinške vlade, da zastopa kitajsko republiko v OZN. Zaradi tega se ne sme postavljati nobeno vprašanje Kitajski, in Kitajska ni dolžna odgovoriti na nobeno vprašanje. Albanska vlada zavrača vsak poskus, kakršen je italijanski, da se zaplete zadeva, ki je sama na sebi zelo jasna.«
Sovjetski delegat Fedorenko je izjavil, da dejstvo, da niso bile do sedaj priznane Kitajski zakonite pravice, škoduje Združenim narodom, mednarodnemu sodelovanju ter krepitvi miru in n-ednarodne varnosti. Obsodil je ameriško stališče in se je izrekel proti vsakemu zavlačevanju, in torej tudi proti italijanskemu predlogu, ter zahteval takojšnje priznanje kitajske pravice v OZN ter izključitev Formoze.
Tudi predstavnika Burme In Konga-Brazzavllla sta zahtevala takojšnje priznanje pravic Kitajske, čilski delegat pa je podprl italijanski predlog. Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne.
V varnostnem svetu se Je nadaljevala razprava v zvezi z izraelskim napadom na Jordanijo. Jordanski delegat je izjavil, da se varnostni svet ne sme omejiti na sprejem resolucije o splošni obsodbi, temveč je treba Izreči odločno obsodbo proti Izraelu, ki je zakrivil napad in se ni oziral na prejšnje resolucije varnostnega sveta ter ogroža mir. Poleg tega Je treba uvesti proti Izraelu gospodarske sankcije. Kritiziral je ZDA, k ise še dalje razglašajo za prijatelja Izraela in mu pomagajo, s tem da mu dobavljajo tanke, ki jih je Izrael uporabil pri napadu.
Ameriški delegat Goldberg Je izjavil, da ZDA ((hočejo samo mir na Srednjem vzhodu ter spoštovanje suverenosti in ozemeljske celovitosti vseh držav tega področja«. Izraelski delegat je izjavil, da živi Izrael v 18 letih v obsednem stanju ter da pravica veta, ki jo imajo nekatere države v varnostnem svetu, omogoča samo sprejem resolucij. ki so po volji arabskim državam.
Tudi Liu Šao Či «nosi!cc buržoazne linije»
PEKING, 21. — V kitajski prestolnici so danes razmnožili lepake, ki obtožujejo Madžarsko in Bolgarijo.
Madžarsko obtožujejo, da je neupravičeno izgnala kitajske študente s svojega ozemlja, Bolgarijo pa obtožujejo diskriminacije proti dopisnikom agencije Nova Kitajska v Sofiji. Lepaki obtožujejo komunistične voditelje obeh držav, da sledijo sovjetskemu revizionizmu.
Včeraj so se pojavili v Pekingu tudi lepaki, ki so pozivali na zborovanje «za dokončno razkrinkanje buržoazno reakcionarne linije Liu šao Cija, Teng Hsiao Pinga in Li Hsueh Fenga. Prvi je predsednik republike in eden od petih podpredsednikov CK KP Kitajske, drugi fe glavni tajnik CK KP, tretji pa prvi tajnik pekinškega mestnega komiteja. Danes se je večje število rdečih gardistov zbralo na področju okoli univerze.
Glasilo rdečih gardistov pekinške univerze objavlja danes sklep centralnega komiteja KP Kitajske, ki pravi, da so vsi akti proti osebam, ki so bile označene za ((reakcionarne in protipartijske elemente« in ki so bili sestavljeni po letošnjem 16. maju, naveljavni in da jih je treba javno sežgati.
Pekinški radio je danes javil, da je bil kitajski minister za zunanjo trgovino Jeh ši Cuang razrešen v
okviru ((kulturne revolucije« in nje-	__	_____
govo mesto je prevzel njegov po- obisk v SZ”in oba sta vabilo spre-močnik.	jela.
Na področju delte reke Pad voda še narašča in je dosegla ponekod višino petih metrov. Potapljači nadaljujejo odstranjevanje potopljena živine. Predsednik vlade Moro ja včeraj obiskal področje Belluna in Trento, kjer mu je deželni predsednik orisal veličino škode. V Florenci pa sodišče nadaljuje preiskavo v zvezi z jezovi severno od mesta, da bi ugotovilo, kako in kdaj so odprli zapornice za odtok vode, ki je poplavila glavno mesto Toskane.
V	smislu predloga italijanskega delegata Piccionija glede sprejema Kitajske v OZN je bila včeraj formalno predložena resolucija, ki so jo poleg Italije podpisali še delegati Belgije, Bolivije, Brazilije. Čila, Trinidada in Tobaga. Ameriški delegat je sporočil, da bo za resolucijo glasoval, kar se komentira kot ameriško pripravljenost, pristati na vstop Pekinga v OZN s pogojem, da se ohrani tudi sedež Formoze, tako da bi bili v OZN dve kitajski delegaciji. Albanska vlada pa — kot glasnica pekinške — zavrača «vsak poskus kakršen je italijanski, da se zaplete zadeva, ki je sama na sebi zelo jasna«.
V	Evropi pa spada med včerajšnje najvažnejše politične dogodke izid deželnih volitev na Bavarskem, ker je neonacistična stranka, ki se imenuje «narodno demokratska«, prejela 7,4 odst. glasov in bo imela v deželnem parlamentu kar 15 sedežev na račun desetih liberalcev in bavarske stranke. Sicer pa sta Straussova krščansko-sociaina stranka ter socialdemokratska stranka rahlo napredovali. Uspeh novih nacistov pomeni vsekakor že drugi o-pomin, ker so novi nacisti doživeli prvi uspeh že na zadnjih volitvah v Hessenu. Kljub temu pa se levo usmerjeni tisk tolaži s tem, da se v vsej državi v glavnem odnosi sil med tremi glavnimi strankami niso spremenili. Tudi predstavnik zvezne vlade je izjavil, da nacistični uspeh ni «posebno velika nevarnost za demokracijo«. Nacisti pa pogumno trdijo, da bodo čez tri leta imeli v zveznem parlamentu kar 40 mandatov.
Sovjetska delegacija, ki se je vrnita iz Kitajske s proslav oktobrske revolucije, je povedala, da so jo «rdeči gardisti« povsod nadlegovali s protisovjetskimi gesli in grožnjami. V Pekingu pa z letaki napadajo Madžarsko in Bolgarijo ter pozivajo na dokončno razkrinkanje «buržoazno reakcionarne« linije predsednika republike, glavnega tajnika in pekinškega tajnika KP Kitajske. Glasilo «rdečih gardistov« pa objavlja sklep CK K P Kitajske, da se vsi akti proti osebam, ki so bile označene za reakcionarne in protipartijske elemente javno sežgejo. Skupine, ki so te akte sestavljale, je razpustil sam Mao-cetung in zaradi tega se trdi. da gre za diskreditiranje nekaterih članov v CK, ki so s temi skupinami sodelovali.
V	glavnem mestu afriške države Togo je v noči med nedeljo in ponedeljkom skupina civilistov poskušala izvršiti državni udar. Toda predsednik republike Grunitcki je na tiskovni konferenci izjavil, da so nekatere organizatorje upora že zaprli, druge pa da iščejo.
Nikolaj Podgorni, predsednik pre-zidija vrhovnega sovjeta ZSSR. je zaključil svoj obisk na Dunaju z uradnim poročilom, v katerem se predvsem poudarja važnost, avstrijske nevtralnosti. Podgorni je povabil predsednika republike Jonasa in kanclerja Klausa na uraden
Vrem« včeraj; naJvUja temperatura 9.5. najnižja 5, ob 19. url 7; vlaga 84 odst., zračni tlak 1029.9 raste, veter 7 km vzhodnik, nebo 5 desetin pooblaieno, padavine 1.7 mm, morje mimo, temperatura mor. ja 14.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 22. novembra
Cecilija
Sonce vzide ob 7.13 im zatone ob 16.29. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 14,17 in zatone ob 1,04 Jutri, SREDA, 23. aovembra Klemen
ZADNJA PREDVOLILNA NEDELJA
Stvaren govor De Martina o Slovencih in gluha javna debata med KPI in KD
Foa (PSIUP) kritiziral gospodarsko politiko vlade ■ Vidali obsodil direktno vmešavanje kurije v volilno kampanjo - Zborovanja Slovenske skupnosti v okolici
v l\H II N Oti 1 ■ 7HAi%AifaiMa	Na povabilo prosvetnega društva gVesna$ iz Kriza	1		
DANAŠNJA ZBOROVANJA	1	J Slovenski	1 l£SPI23BMEHRP9ril
Zadnja volilna nedelja pred volitvami je bila precej živahna. Poleg tega, da je nastopilo več govornikov iz vsedržavnih vodstev, je za živahnost poskrbela tudi javna debata med KPI in KD o tržaSkih gospodarskih vprašanjih glede na sklepje CIPE, ki pa seveda ni prinesla nič bistveno novega.
Za združene socialiste in socialdemokrate je v nedeljo govoril v kinu Ritz njihov osrednji tajnik poslanec De Martino. Ko je v svojem, govoru omenil tukajšnja vprašanja, je izrekel tudi tehtne, pravične in dosledne besede o naši manjšini. Rekel je, da so socialisti prepričani, da so delovali v interesu našega mesta in v interesu vse države, ko so zavzeli pravilno stališče do reševanja vprašanj slovenske manjšine v tem mestu, kjer žive različna ljudstva. Socialisti so se borili proti nacionalizmu in njegovi zgrešeni in pogibni politiki, politiki hujskanja in mržnje, politiki ljudi, ki pozabljajo, da smo že v letu 1966 in da so daleč za nami povojne strasti. Rekel je, da je skrajni čas, da se zavrže politika nacionalističnega spopada med Italijani in Slovenci med staro šaro, saj spada to v preteklost, mi pa moramo gledati naprej. Socialisti se potegujejo za pomirjenje in sožitje s slovanskim svetom. Prizadevajo si da bi se vsi otresli preteklosti, ki je bila posledica pogubne fašistične politike, katera je prizadela državi toliko nesreč in zla. In v tej luči je treba obravnavati tudi vprašanje slovenske manjšine.
Izhodišče te politike mora biti to, da je treba pridružiti Slovence vsedržavnemu življenju, tako da se priključijo vsedržavnim strankam po svojem svetovnem nazoru, in delujejo v njih za razvoj demokracije «Mi socialisti smo s tem modro ravnali«, je pribil govornik in odločno dodal ((zavračamo vsakršne diskriminacije med prebivalstvom obeh narodnosti, kajti vsako nacionalno ločevanje je škodljivo in treba je delovati na tem, da postane Trst tu na meji most prijateljstva.«
V	začetku svojega govora je De Martino izrekel solidarnost prebivalstva poplavljenih področij ter zagovarjal vladne ukrepe, češ da ni bilo druge poti. Rekel je, da pr-tijo sedaj vsi krivdo vladi levega centra, medtem ko gre za vprašanja, ki bi jih morali reševati vsaj že desetletja in za katera je odgovoren predvsem italijanski desničarski vodilni razred.
De Martino je zagovarjal tudi potrebo preustroja v gospodarstvu in s tem tudi v ladjedelstvu, pri čemer Je pripomnil, da so morali tudi v socialistični Jugoslaviji upoštevati stvarno dejstvo, ali so podjetja donosna ali ne, ter tista, ki niso donosna ukiniti.
V	začetku je spregovoril tajnik tržaške federacije PSI Pittoni, ki je dejal, da se socialisti ne bodo pustili poriniti ob stran od demokristjanov in komunistov, marveč da hočejo postati važna politična sila. Tudi on je dejal, da je treba vzpostavljati med Slovenci in Italijani odnose vedno boljšega sožitja ter je prebral poslanico podpredsednika vlade Nennija tržaškim volivcem.
Debata, ki je bila v nedeljo med KPI in KD v dvorani kina «Nazio-nale« in katere sta se za komuniste udeležila tajnik tržaške federacije Šema in senator Vidali, za demokristjane pa tajnik pokrajinskega odbora Botterl in poslanec Belci in vnesla v razpravo o gospodarskih vprašanjih mesta in zlasti o ladjedelstvu, nič takega, kar ne bi že večkrat slišali. V dvorani se je zbralo okrog 1000 ljudi, polovico komunistov in polovica demokristjanov, kar Je bilo tudi razvidno iz odobravanja ali pa zavračanja argumentov, ki Jih je eden ali drugi govornik poudaril.
Kljub temu pa Je bilo nedeljsko Javno srečanje med Komunisti in demokristjani pozitivno dejstvo, ker je pokazalo predvsem zrelost prisotnega občinstva, zlasti komunističnega, ki se ni pustilo sprovocirati tedaj, ko sta demokristjana uporabljala izraze, ki gotovo ne spadajo v javno obravnavo o tako resnih vprašanjih.
Debato Je odpri in vodil univerzitetni profesor Pio Montesi. Šema in Vidali sta za komuniste poudarila to, kar so KPI in sindikati že ugotovili, da bodo namreč sklepi CIPE o preureditvi ladjedelstva, ki predvidevajo zaporo ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev Sv. Andreja, hudo prizadeli tražško gospodarstvo in da napovedana na-domestilna podjetja ne bodo niti krila sedanjega števila zaposlenih delavcev v ladjedelskih in strojnih obratih, ki Jih bodo zaprli.
Na te ugotovitve Botteri in Belci nista niti omenila njihovega dosedanjega gesla o ((Velikem Trstu«, namreč sta zagotavljala, da se z napovedanimi ukrepi CIPE (ki bodo uresničeni v prihodnjih petih letih) sedanje število zaposlenih ne bo zmanjšalo, kar gotovo ne jamči nobene perspektive tržaškemu gospodarskemu razvoju.
V kratkih odgovorih, ki so sledili poročilom, Je Vidali med drugim dejal, da bodo demokristjanski voditelji odgovarjali pred sodiščem za njihove izjave v zvezi z napadam na krožek ACLI pri Sv. Jakobu.
Za PSIUP Je v nedeljo govoril tajnik CGIL Foa, ki je kritiziral vlado zlasti v pogledu gospodarske politike in predvsem gospodarski načrt Pieraccini ter dejal, da bodo morale prihodnje upravne volitve izraziti željo prebivalstva po globoki spremembi gospodarske politike v Italiji. Glede ladjedelstva je Foa grajal dejstvo, da program levega centra predvideva zaporo nekaterih ladjedelnic, med katerimi tudi Sv. Marko v Trstu. Potem ko je negativno ocenil združitev med PSI in PSDI, je govori! o nedavnih poplavah in poudaril, da mora biti vprašanje ureditve rek tesno povezano z demokratično preureditvijo italijanskega kmetijstva.
Dr. Pincherle pa Je včeraj ponovno obravnaval delovanje dosedanje občinske uprave in grajal pomanjkanje zadružnih pobud, ki je prišlo
do izraza zlasti ob pomanjkanju ustanovitve občinskih lekarn. Dr. Pincherle je tudi sporočil, da je PSIUP izročila oblačila, ki jih je nabrala med svojimi pristaši za po-plavljence, neposredno prizadetim v Latisani in v spodnji Furlaniji. Prof. Monfalcon pa je polemiziral z De Martinom in Botterijem ter jima očital, da se opirata na analizo krajevnega gospodarskega položaja, ki je brez vsake resne znanstvene osnove.
Med številnimi zborovanji, ki so jih imeli včeraj komunisti, je bilo najvažnejše zborovanje senatorja Vldalija na Trgu Goldoni, kjer je govoril predvsem o krajevnem gospodarstvu ter zavrnil vladni načrt CIPE, kot načrt, ki nasprotuje koristim Trsta. Poleg tega je Vidali obsodil tudi vmešavanje kurije v volilno kampanjo. Glasilo kurije «Vita Nuova« Je namreč v svoji zadnji številki objavilo poziv škofa na volivce, naj glasujejo za krščansko demokracijo.
Združena socialistična stranka PSI-PSDI sporoča, da je kandidat Catanzaro govoril o potrebi, da se zagotovi občinskemu odboru stalno večino, da se prepreči komisarska uprava.
Slovenska skupnost je imela včeraj shode na Ponterosu, na Trgu Stare mitnice, na Oberdankovem trgu, na Padričah, v Podlonjerju, na Opčinah, v Ul. Brandesia, Lonjerju in v Trebčah. Govorili so Saša Rudolf, dr. Rafko Dolhar in dr. Alojz Tur.
Dr. Rafko Dolhar je govoril o slovenskem narodnem, delavskem in gospodarsko - socialnem programu Slovenske skupnosti ter grajal odnos združenih socialistov in komunistov do slovenskih vprašanj. Ko je obravnaval gospodarske probleme Trsta pa je govornik poudaril, da je zaprtje Sv. Marka političen sklep za ravnovesje med Jadranskim in Tlrenskim območjem. Torej politično morda razumljiv, toda gospodarsko Trstu škodljiv, tako za akumulacijo kapitalov, kot za zaposlitev. Z ekonomskega vidika Sv. Marko more in mora ostati pri življenju, ker po indeksih rentabilnosti tekmuje z Ansaldom v Genovi, ter je daleč pred ladjedelnicama v Neaplju in La Spezii.
Seja deželnih komisij
Prva deželna komisija je včeraj pod predsedstvom svetovalca Co-ciannija končala splošno razpravo o deželnem proračunu za leto 1967. Včeraj so spregovorili Bertoli Renato, Morelli, Morpurgo, Maschione, Pellegrini in Skerk. Komisija se bo zopet sestala jutri, ko bosta odgovorila diskutantom odbornik za finance Tripani in predsednik deželnega odbora Berzanti, nakar bodo začeli razpravljati o posameznih postavkah in členih proračuna.
Dr. Skerk je najprej omenil zadnje poplave in dejal, da so nujni posegi potrebni tudi, kjer je treba dati ljudem možnost za gospodarski obstoj in zajeziti izseljevanje. Ti kraji so bili predolgo in preveč zanemarjeni, je rekel dr. Skerk. Treba je popraviti zamude in napake na gospodarsko-socialnem in narodnostnem področju.
Dr. Skerk je nato govoril o mednarodnem poslanstvu dežele in njenih stikih s sosednimi državami in o mednarodnem poslanstvu Trsta. Dotaknil se je politike do Slovencev na Trza kem ter v goriški in videmski pokrajini. Ugotovil je, da deželni proračun nikjer ne omenja Slovencev. Zahteval je novo politiko do slovenske narodne manjšine tako v deželnem okviru kakor v odnosih med deželo in državo. Dežela naj izposluje izvršilne določbe k statutu, ko govori o Slovencih in zahteva izvajanje zakona 1012 o slovenskem šolstvu. Potreb-
ni so večji deželni prispevki za slo. venske kulturne, športne in dobrodelne organizacije. Moralo bi biti v proračunu določeno, koliko naj dobe slovenske organizacije. Za primer. je dr. Skerk navedel Slovensko gledališče in slovenske športne organizacije.
Slovensko gledališko delovanje v Trstu se je začelo leta 1848. Prva slovenska gledališka predstava je bila 22. marca 1850. Nekaj časa so bile predstave v gledališču Fenice, 1. 1904 pa smo si Slovenci zgradili Narodni dom. Tu je bilo živahno delovanje, dokler ga ni zadušil fašizem. Slovensko gledališče se je obnovilo po vojni. Od 1. 1945 do 1966 je imelo okrog 2.500 predstav, katere je obiskalo okrog 800.000 gledalcev. L. 1965 je dalo 122 predstav in Je imelo okrog 22.000 obiskovalcev, medtem ko jih je imelo Tržaško stalno gledališče 72 z okrog 16.000 gledalci. In vendar je to gledališče dobilo velike javne podpore, medtem ko je Slovensko gledališče dobilo za leto 1966 prvič skromno podporo 1 milijona lir od dežele. To diskriminacijo je treba v bodoče odpraviti, je izjavil dr. Skerk. Govornik je omenil še, da je na Tržaškem 11 slovenskih športnih organizacij, na Goriškem pa 4. V CONI je vpisanih okrog 500 slovenskih športnikov. Na slovenskih športnih igrah jih je letos
Slovenska skupnost: ob 18. v Praprotu, ob 18. na Trgu Stare mitnice (kino Massimo), ob 19. v Sliv-nem, ob 19. na Katinari, ob 20. v Borštu, ob 20. v Saležu.
PSI-PSDI: ob 10. na Trgu Tra i Rivi (Kervin-Apih), ob 11. na Trgu Garibaldi (Pierandrei), ob 10.45 na Trgu Belvedere (Kervin-Apih), ob 12. na Trgu Stare mitnice . pri gradbišču (Pierandrei), ob 16. na Trgu Gioberti (Varin-Hreščak), ob 16.30 na Rotondi Boschetto (Roma-ni-Benvenut), ob 17. na Trgu Vo-lontari Giuliani (Varin-Lonza), ob 17. na Trgu S. Giacomo (Balzano-Ghersi), ob 18. na Drevoredu XX Settembre - Standa (Boniciolli).
KPI: ob 11. v Ul. Castaldi . Mo-lino a Vento (Mario Jurisevic), ob 11. na Trgu Stare Mitnice (Šema), ob 12. v Ul. Economo, ob 12. na Rotondi del Boschetto (Jole Bur-lo), ob 12. na Drevoredu XX Settembre - Standa (Calabria), ob
Koncert zbora iz Trbovelj v Križu in v Kulturnem domu
Zbor je izvajal zahteven in nekonvencionalen program - Topel sprejem gostov v Sv. Križu
V soboto in v nedeljo smo imeli v gosteh mešani pevski zbor Delavskega prosvetnega društva «Si'obo-da» iz Trbovelj. Zbor je kot gost kriškega prosvetnega društva «Ves-nq» nastopil najprej v soboto zvečer v Ljudskem domu v Križu, v nedeljo popoldne pa v domu v Trstu.
Križani so pevce iz slovenskega1 rudarskega središča sprejeli z vso
_	_	. - - 16. 1 prisrčnostjo in domačnostjo v želji,
v 'pes.ia™ * S. Mauro (Inž. Cuffa- da bi se čim dostojneje oddolžili ro), ob 17. v Devinu ■ Ribiško na- za sprejem, ki so ga bili deležni
ob svojem gostovanju v Trbovljah Naredili so vse, kar je bilo v
selje (inž. Cuffaro), ob 16.30 na Proseku . Naselje S. Nazario (Seri 5* ’ ( Dario? "supandehh ^ob^Sj?81 v h°vi močiL da. “ ™ gostujoči pev-Dolini (Kanel.j-Lovriha)	ci m pevke dobro imeli m da bi
PSIUP: ob 10 na Colu ob 10 v obcutllt. kako se mi, tukaj ob slovi. Vergerio (Pincherle),’ ob 10 30 venskem morju, čutimo nedeljivi na Repentabru, ob 11. v Ul De A- del slovenskega naroda in kako se micis (Pincherle), ob 1130 na Pro- j zavedamo, da so nam kudurno pro-seku, ob 12. na Kontovelu, ob 12. ' svetni stiki koristni m potrebni' v v Industrijskem pristanišču - go- naših prizadevanjih za naš narodni
stilna Scrignar (Francesco Franco), ob 15 v Sv. Križu, ob 15 na Trgu Goldoni (Pincherle), ob 15.30 na Opčinah, ob 16. v Ul. Svevo (Monfalcon), ob 16.30 pri Banih, ob 17. v Ul. Montorsino (Franco), ob 17. na Padričah, ob 18. v Trebčah, ob
18.	na Furlanski cesti . Rumena hiša (Franco), ob 19. v Bazovici, ob
19.	na Trgu della Libertk (Luches).
“ Vladni komisar dr. Cappellini
je včeraj ob 12.20 sprejel na poslovilni obisk francoskega konzula
sodelovalo 1200. Deželna podpora je ! za Benetke in Trst g. Charlesa H.
bila letos prvič dana, a je izredno skromna. Treba jo je povečati. Nato je svetovalec Slovenske skupnosti še protestiral, ker je deželna uprava nastavila odločno premalo slovenskih nameščencev, zahteval, naj dobi pri razlaščevanju besedo dežela in ne država, naj se že končno uredijo jusarske pravice, naj se preuredi zemljiškoknjižni urad, kjer morajo biti tudi Slovenci, in naj dežela ustanovi vrtnarsko-zele-njadarsko poskusno postajo.
Lesco, kateri mu je tudi predstavil novega konzula.
Slovenska kulturno gospo-. darska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10 do 15. leta.
Vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 16. do 19. ure v Ul. Geppa 9.
obstoj. Vse to je prišlo do lepega izraza tudi med večernim koncertom v Ljudskem domu, kjer je gostujoči zbor najprej v imenu društva pozdravil Vojko Devetak, nato pa se mu je ob izmenjavi daril zahvalil v imenu Križanov Viktor Bogateč za lepo izvajan program in izrazil željo, da bi se bratski odnosi med obema društvoma, katerih člani so v glavnem delavci, nadaljevali uspešno in vladno.
jevanju naše kulturne nedeljivosti z matičnim narodom. Za besede se mu je zahvalil predstavnik trboveljskega društva, ki je zlasti izrazil zadovoljstvo, da je bilo zboru omogočeno nastopiti v našem Kulturnem domu in prinesti nam, trža-Kulturnem škim Slovencem, bratske pozdrave delovnih ljudi iz Trbovelj ter njiho-pesem, ki jo gojijo z ljubeznijo, kar je za Trbovlje v ostalem že stara tradicija.
Zbor, ki ga vodi prof. Stane Ponikvar, je nastopil s precej zanimivo izbranim programom, ki se je nji-! znatno razlikoval od programov večine amaterskih slovenskih zborov. Prav v tem se odraža očitna težnja zbora in njegovega dirigenta, vnesti v koncertno dejavnost več svežine. Tako smo v prvem delu poslušali manj izvajano Gallusovo «Per multos liceaU, za nas precej novo Foersterjevo «Z glasnim šumom s kora», Šivičevo domoljubno uDomovina je vse* na Župančičevo besedilo, Gobčevo »Hrast* na besedilo slovitega slovenskega fizika Jožefa Stefan (po katerem nosi ime slovenski fizikalni inštitut v Ljubljani), hrvaškega skladatelja Devčiča «Ognjeni vlak» na besedilo padlega partizanskega pesnika Gorana Kovačiča, skladbo albanskega manjšinskega skladatelja Mila-ia «Vještaško» ter Simonitijevo
klub priredi
danes, 22. t.m. ob 20.30
predavanje dr. Borisa Kuharja ravnatelja Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani o temi:
«S POTI PO ZAHODNI AFRIKI — PLEME DIOLA IN SENEGALSKI RIBICI«
Predavanje bo ilustrirano z barvnimi diapozitivi in barvnim filmom.
nje prispevalo k nadaljnjemu utr-
................................'""O...................................................................
Tudi koncert v Kulturnem domu fr?Pr°ste besede* V drugem deje bil zelo dobro obiskan, kar je ,r }e zb?r uvVal Lekičevo koroško še eno potrdilo več, da pevski zbo- «j'7aijmci so 21* zalene», Bučarjevo ri vedno pritegujejo naše ljudi, zla-	Srebotnjakom «Vesna»,
sti še, če prihajajo v goste iz ma- ^Lnelcicevo «J am v dolu*, Foster-tične dežele. V imenu prirediteljev f®uo ^Jns^° ,duhovno «Globoka reji) tržaške ljudske prosvete se je c’pjj >n a Pahorja primorsko tu gostom zahvalil za obisk in na- j * ,7	, ,	......
stop Miro Kapelj, ki je v svojem	deiuJmo Pos,us?,h
kratkem nagovoru poudaril potre-1 °Perne odlomke. Mizerere iz Verdi-bo po takih medsebojnih stikih zla-1 ]e,vL °?ere *7^badjir*, Habanero sti na kulturno prosvetnem polju in \z Hizetove ?Pere Karmen* m Ko-
.......... - -	lo iz Gotovčeve opere «Ero z one-
svetas>.
Zbor je številčno in glasovno pre-
GLASBENA MATICA
PRIREDI V NEDELJO,
4. DECEMBRA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU
VOKALNI
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Slovensko planinsko društvo Trst
vljudno vabi člane In prijatelje na proslavo ob 20-letn-i-ci obnovitve društva, ki bo v petek 25. novembra od 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Darovi in prispevki
Ob 10. obletnioi smrti nepozabnega moža, papana in brata Silvestra Pre-garca daruje družina 4CG0 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok, Friderika Žnidarčiča darujejo za Dijaško matico: Viktorija Sloka 1000, Vida Martelanc 500. Zora in Marta 1000, Olga in Nini Pertot 1000 '.d družina Pertot-Jankovič 1000 lir.
Namesto cvetja na grob nok. Fride-rika Žnidarčiča darujejo Marca S., mama in Alma	"-
Diiaško matico
Reschitz 1500 lir za
ponovil željo, da bi tudi to gostova-1
PO NAPOVEDI VSEH TREH SINDIKALNIH OKGANIZACIJ
Popolnoma ustavljeno delo v luki zaradi stavke pristaniščnikov
Danes stavka in zborovanje ladjedelskih delavcev C H DA 'Eri dni stavke v zasebnih kovinarskih podjetjih
Včeraj je bila po vsej državi in tudi v Trstu stavka pristaniških delavcev, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije. Danes ob 6. uri zjutraj se delavci zopet vrnejo na delo. Zaradi stavke je počivalo vse delo v pristanišču, kjer je bilo 16 ladij, ki so čakale na nakladanje in razkladanje blaga. Stavko so napovedali pristaniški delavci, ker ni ministrstvo trgovinske mornarice upoštevalo njihovih zahtev.
Danes opoldne pa se prične stavka vseh delavcev ladjedelske industrije IRI, to je v ladjedelnici Sv. Marka, v Tovarni strojev, v Tržaškem arzenalu in na ravnateljstvu CRDA. Delavci se vrnejo na delo jutri zjutraj. Stavko sta napovedali Nova delavska zbornica CGIL in Delavska zbornica, medtem ko se ji CISL ni pridružila. Sindikata sta napovedala stavko, ker niso sklicali na ministrstvu za državne u-deležbe sestanka, ki bi se ga udeležili tudi predstavniki IRI in sindikatov in na katerem bi nadaljevali razpravo o ukrepih CIPE v zvezi z ladjedelstvom, kot se je ministrstvo obvezalo. Zato bodo delavci s stavko protestirali proti temu neizpolnjevanju sprejetih zadolžitev. Delavci, ki delajo v izmeni, pa
IlllinilOIIIIIIIIII lllll IIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIf 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SPOROČILO POLITIČNEGA URADA KVESTURE
5 napadalcev prijavljenih zaradi napada na Mocchija
Štirje so obtoženi fizičnega napada, eden pa groženj - Preiskava se nadaljuje - Ustanovitev univerzitetne komisije za ugotovitev krivde za nasilna dejanja fašističnih elementov
jpodci zapustili delovna mesta po | de padale na krsto je bilo vsem tesno ob zavesti, da je za vedno odšel od nas človek in borec, kakršnih bi v naših časih še in še potrebovali, da bi bili v celoti uresničeni cilji, katerim je posvetil vse svoje življenje. Se posebno težko pa je bilo Barkovljanom, med katerimi je živel in jim tudi na svoja stara leta bil vzornik' in buditelj k večji delavnosti na narodnem področju.
štirih urah navzočnosti na delu. Ob 13. uri se bodo delavci zbrali na zborovanju na Trgu Garibaldi če bo deževalo, pa v kinu «Alabarda».
Danes, v četrtek in v soboto pa bod stavkali po 24 ur delavci vseh zasebnih kovinarskih podjetij, ki še niso pristala na delovno pogodbo, sklenjeno v Rimu med sindikati in Confapi. V Trstu bodo stavkali delavci ladjedelnice Giuliani, Stabilimenti Meccanici Triestini itd.
Politični urad tržaške kvesture je prijavil sodnim oblastem pet oseb v zvezi z napadom na univerzitetnega študenta Giampaola Mocchija. Prijavljenci so univerzitetni študen ti 26-Ietni Enrico Rocca, 24-letni Bruno Ait, 22-letni Fabio Tolani, 25-letni Mario Zandegiacomo in 26-let-ni Enzo Marši. Prve štiri obtožujejo povzročitve telesnih poškodb, Marsija pa groženj. Rocca in Ait pripadata skupini Goliardia Nazio-nale Tradizionalista, oziroma Fronte di Azione Nazionale. Prijavljen ci bodo čakali na proces v prostosti. Nadaljuje se preiskava, da se ugotovijo še nadaljnji krivci zločinskega napada. Mladega Mocchija so včeraj premestili z ortopedskega oddelka bolnišnice na nevrološki oddelek.
Rektor tržaške univerze je ustanovil s svojim odlokom raziskovalno komisijo, da ugotovi krivdo za nasilna dejanja, povzročena 18. novembra na univerzi proti študentu Gimpaolu Mocchiju, ki je vpisan v drugi letnik fakultete za gospodarstvo in trgovino. Komisija bo raziskovala v univerzitetne disciplinske namene. V njej so profesorji Antonio Serevello, Ottavio Rondini in Livio Paladin.
Akcija za poplavljence
Zbirna akcija za poplavljence v Italiji se je nadaljevala v Trstu tudi včeraj. Do 18. ure so na zbir-
nem središču Rdečega križa (CRI) nabrali 6 milijonov in 280.380 lir. Pri poštni upravi pa so zasebniki dali svoj prispevek za poplavljence na poseben tekoči račun pri predsedstvu vlade v znesku 158.700 lir. Ta podatek velja za preteklo soboto.
Zelo visoka je vsota prispevkov, ki so jih nabrali na zbirnem središču RAI do 18.30 včeraj: 24 milijonov in 820.000 lir. Včeraj zjutraj je pariška zavarovalna družba «La Concorde* izročila temu središču s posredovanjem tržaške zavarovalnice »Assicurazioni generali* 1 milijon lir. Na vladnem komisariatu pa je Giovanni Parovel izročil prispevek 100.000 Ur.
£ Občinsk i odbornik za davke prof. Lucio Lonza bo danes ob 19. uri v občinski palači Costanzi govoril o delovanju svojega resorja v štiriletnem razdobju 1962-1966.
POTOVALNI URAD AURORA
prireja za božične in novoletne praznike izlete in zimovanja v Kranjski gori, na Pokljuki, Jezerskem, v Ljubljani, Umagu, Opatiji in drugod.
Podrobnejše informacije dobite pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cioerone, 4, telefon 29-243.
Zadnja pot Friderika Žnidarčiča
V nedeljo popoldne smo pokopali Friderika Žnidarčiča, zaslužnega borca za delavske in narodne pravice. Kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik ne samo v Barkovljah, temveč med naprednimi tržaškimi Slovenci sploh, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila velika množica, da bi poslednjič izkazala čast človeku, ki je vse svoje dolgo življenje posvetil delavskemu razredu in svojemu na rodu tu ob slovenski barkovljanski obali, kjer se je rodil, delal, trpel in umrl m pragu 90. leta.
Pogrebni sprevod je od hiše žalosti v Ul. Bonafata krenil najprej v župno cerkev, kjer je verski ob red opravil kaplan g. Žerjal, od tam pa so pogrebci spremili pokojnika na barkovljansko pokopališče, kjer se je v imenu Barkovljanov in barkovljanskega prosvetnega društva najprej poslovil od njega Stanko Pertot. V svojem nagovoru ob odprtem grobu je dejal, kako se je pokojni Friderik Žnidarčič — Riko Sardo po domače, ob svoji nedavni 89-letnici z zaskrbljenostjo izražal o naši bodočnosti, kako je prisotne rotil in hrabril, naj vztrajamo v borbi za naš narodni obstoj m za uveljavitev naših kulturnih, prosvetnih in socialnih pridobitev in kako naj se z večjim elanom predajamo kulturno-prosvetnemu delu. Poudaril je, kako se je pokojnik že od mladih let politično udejstvoval in boril za napredne politične in socialne cilje in kako je v tej svoji borbi bil dosleden in neizprosen kljub fašističnemu preganjanju in mučenju. Prav tako je omenil, kako ni šla mimo njega nobena obletnica, da je ne bi pokojni Žnidarčič počastil s prispevkom v dobrodelne namene, čeprav je s svojo pokojnino živel skromno in tiho življenje. Dejal je še, da je bil pokojnik nesebičen, pošten in odkrit in zgleden poglavar ter vzgojitelj v sveji družini.
V imenu komunistične partije 1-talije se je od Friderika Žnidarčiča poslovila nato še Marija Berne-tič, ki je med drugim dejala, da je bil pokojnik skupno z Regentom, Malalanom, Wilhelmom in Vidali-jem med ustanovitelji komunistične partije v Trstu in kako mu je borba za delavske pravice in za uveljavitev naprednih idej bila življenjski cilj, kateremu pa kot zaveden Slovenec nikoli ni podrejal borbe za narodne pravice svojega naroda.
Mešani pevski zbor delavskega prosvetnega društva «Svoboda» iz Trbovelj je pokojniku zapel presunljivo žalostinko in ko so mokre gru-
SL0VENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
priredi
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
ki obsega dvanajst vaj po dve uri. Tečaj bo od 20. do 22. ure v Gregorčičevi dvorani
Prijave sprejemajo še danes in jutri, ko bo prva vaja.
V	počastitev spomina pok. Erne Hlavaty darujejo Alma in mama Re-scltz in Marica S 1500 lir za Glasbeno matico.
V	počastitev somina pok. Friderika Znidarčrča daruje druž, Bolko 5C00 lir za Dijaško matico
V	počasMtev spomina pok Frderl-ka Žnidarčiča daruje druž Ivan Maria Kralj 1000 lir za Di'aško matico.
V	počastitev spomina pok Friderika Žnidarčiča daruje d’-i-*!na Blaž® 2000 lir za .Cri-'»-‘nn 7d-"*rne Bor.
SOZ \ L.I E
Uprava in uredni tvo Primorske-j ga dnevnika izrekata ob nenadni l smrti svojega marljivega razna al-( ca v Nabrežini, Ivana Giustija svojcem iskreno sožalje.
TEATRO STABILE
«Sior Tonin Bellagrazia»
Danes zvečer op 20.30 v Avditoriju za red B ponovitev Goldonijeve komedije «Slor Tonin Bellagrazia« (Ii Frappatore). Režija Giuseppe Maf-fioli. glasba Lino Toffolo. Izvajajo člainii Teatro Stablle.
Zaradi programskih potreb (1. predstava Macbetha s Tlnom Buazzellijem v glavni vlog; Je najavljena za 7. dec.) in ker se bo predstava preselila na deželo, bodo ponovitve Gol. donijeve komedije omejene. Zato so vsii abonenti vabljeni, da čim,prej potrdijo svoje prostore pri prodajalni v Galeriji Prottl.
Nazionale 16.00 «Un uomo, una don-na» Technicolor. Anouk Aimee, Jean Luis Tintrlgnac. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Excelsior 16.00 »Le calde bambole dl Hong Kong« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «SSS — slcario servlzio specialen Technicolor.
Eden 16.00 «La calda preda« East-mancolor. Jane Fonda. Prepovedano mladini pod 18. letom Četrti teden.
Grattaclelo 16.00 ((Fahrenheit 451» Technicolor. Julie Christie, Oskar VVerner.
Ritz (Ul. S. Francesco 10)	16 00
((Missione speciade Lady Chaplin« Technicolor. Ken Clark, Daniela Bianchi.
Alabarda 16.00 «ll papavero e ariche un fiore« Technicolor. Yul Bryn-ner. Marcello Mastroianni, Nadia Tilier,
FHodrammatlco 1630 «Glochi dl not. te« Ingrid Thulln. Prepovedano mladimi pod 18. letom.
Cristailo 16.00 «Kiss, kiss.. bang bang« Technicolor. Giuliano Gem-ma.
Aurora 15.30 «La caccla«.
Garibaldi 16.00 »Agente spazlale K I« Technicolor. George Nader. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capltol 15.30 »Nevada Smith« Technicolor. Steve Mac Queen, Suzan ne Pleshette. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 »Per qualche dollaro ln
piti«.
Moderno 16.00 «Un’idea per un dellt-to» Jeff Hunter, Anne Francis Prepovedano mladini pod 14 letom
Vlttorio Veneto 15,30 «Detwtive3 'sto-ry» Technicolor. paui Newman, Lauren Bacall, Pamela Tiffin. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Dadla fcerra alla luna« Technicolor, Debra Paget, George Flander.
Astra 16.30 «L’uomo dl R-lo» Teehni-color.
Abbazla 16.00 «1 due gladladorl« Rl. chard Harrlson, Giuliano Gemma Motra Orfel.
Skedenj 16.00 »Ca Ira — tl fiume della rivodta« Dokumentarni film Prepovedano mladini pod 14 letom.
cej močan in na dostojni amaterski ravni, pri čemer je treba seve-d upoštevati tudi dejstvo, da ga sestavljajo v pretežni meri rudarji (med moškimi), katerim že njihov poklic prav gotovo ne nudi najboljših pogojev za študij in kultiviranje glasovnih zmogljivosti. Prav zato pa je treba toliko bolj ceniti njiho-i > prizadevnost, ki sc zlasti odraža v dokaj zahtevnem in vse prej kot konvencionalnem izboru. Nekatere pesmi, zlasti Mihelčičevo «Tam v dolu» (s solističnim ženskim triom) in Pahorjevo «Pa se sliš» v drugem delu, je zbor izvajal zelo lepo in tudi Devčičevc. «Ognjeni vlak» je prida lepo do veljave, žal pa nekatere druge, vključno z opernimi odlomki, niso prišle do polnega izraza predvsem zaradi netočne in-tmacije, za kar je treba skoraj gotovo iskati vzrok v utrujenosti in, morda v premraženosti pevcev (pe- i Ii so le dobre tri ure prej na po-1 kopališču v Barkovljah), če ne tudi v neuglaš snem klavirju in za! zbir v povsem novem ambientu.\ Toda tudi mimo tega je zbor poka-z ' lep smisel za vokalno oblikovanje.
Precej številno občinstvo je pevce nagradilo s toplim aplavzom.
j. k.
Slovensko gledališče v Trstu
V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Jutri, 23. t. m. ob 20. url (študentski abonma)
Slatvomir Mrožek
STRIP-TEASE
Prevod:
ZDENKA ŠKERLJ-JERMANOVA Gospod I. — Stane Starešinič
Mali oglasi -
KRZNA vseh vrst. elegantna, boljša vrsta plašči, krzneni šali in kute ter okraski i n klobuki. Izredno nizke cene Pellicceria CERVO. ul XX Settembre 16
URARNA in zlatarna Plson, Via Ta-
rabocchia 1 — prodaja zlato 18 kara-tov-čistina (titolo) 750.


Tragično je preminil naš dragi
Peter Boštjančič
Pogreb bo v sredo, 23. t m. ob 15.30 v Slivnem.
Žalujoči: oče, sestra Lidija« svak in drugo sorodstvo
Slivno, 22. novembra 1966
TRŽAŠKA KNJIGARNA
I rm - Ul. »V. IrnnčltkH 20 j< li'iiin tll-7112
Novo:
Herneck:
ALBERT EINSTEIN 750 lir
SOŽALJE « r,u n
Prosvetno društvo Ivan Cankar izraža Elviri Kompare in družini iskreno sožalje ob smrti očeta Josipa.
20. novembra Je preminil
Nazarij Basezzi
Pogreb bo danes, 22. t. m. o11 15.45 uri naravnost v škedenjsko cerkev in od tam na domače P°* kopališče.
Globoko užaloščeni sporočajo lostno vest žena ANGELA, brat ANDREJ in sorodniki.
I T.F. Ul. Zonta št. 3, tel. 38006
Gospod II
Alojz Milič
ČAROBNA NOČ
Prevod: UROŠ KRAIGHER Osebe:
Dragi gospod kolega —
Alojz Milič
Gospod kolega —
. Stane Starešinič Tretja oseba —
Lidija Kozlovičeva Režija:	BRANKO GOMBAČ
Scena: MITJA RACE
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno zapustil naš dragi m »ž, oče, tast in stari oče
ALOJZIJ SUC
Pogreb bo v tovelu - Proseku.
sredo, 23. t. m. ob 13.30 od cerkve na Kon-
žatojoča žena Marija, hči Marica, sinova Karlo in Silvester, nevesta Lidija in vnuka žarko in Robi ter drugo sorodstvo
Briščiki, 22. novembra 1966.
domaP°zapusth n^fdragf1' ^ Je V Star°Stl 45 let nena'
IVAN GIUST
brežtaiglSb Kn° „daiieS' “■ t- “• °,b 15-30 iz hiše žalosti v Na-Drežini st. 60 na domače pokopališče
Svak2ai0vSatnn0i„VeS„tečSaPki.r°eaj0:	Ana in Lo^ka’
Nabrežina, dne 22 novembra 1966
	
	
ROJSTVA. SMRTI IN POROK k
Dne 21. novembra 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 12 oseb,
UMRLI SO: 59-letnl Guglielmo Fe-keza, 79-letnt Albino Silvestri, 78 letna Maria Kichengast vd. Monta-gna, 70-letna Maria Dedek por. Jaz bec, 59-letnl Giuseppe Kompare, 62-letnl Nazario Basezzi, 49-letmi Francesco Novak, 5 mesecev stara Tere-sa Fabris, 85-1-etna Air el i a Taucer vd. Borri, 89Jetni Friderik Žnidarčič, 86-letni Oreste Miriani, 63-1 etn i Francesco Kogoj.

21. t. m. je preminila naša: draga
FRIDA BARETT0
Pogreb bo danes, 22. bolnišnice.
žalostno vest sporočajo
Vera, Darja in Marta.
P 1 Z, 'b I m reniam a 28
t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice glavne sestra Angela Lozej in nečakinje
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Viale XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deUTstria 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S Plero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN ' (Od 19.30 do 1.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14; Plz. zul-Clgnola, Korzo Italla 14; Prendi-nt. Ul. T. Vecelliio 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih
dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
zahval
Toplo
bridki
zahvaljujemo vsem, ki izgubi
šega dragega
so z nami sočustvovali
in se na kakršen koli način spomnili na-
FRIDERIKA ŽNIDARČIČA
Posebna zahvala darovalcem cvetja, govornikoma, odboru prosvetnega društva in ljudskih organizacij v Barkovljah, par. tijskim tovarišem ter pevskemu zboru za ganljivo slovo.
Žalujoči svojci
Trst, 22. novembra 1966
ZAHVALA
Srčno poti mojo
se zahvaljujem predrago ženo
vsem, ki so spremili na zadnji
MARIJO DEDEK por. JAZBEC
dr. Delamiju in
Posebna zahvala čast. gospodu župniku, vsem darovalcem cvetja.
Žalujoči mož Pepi in drugo sorodstvo
Konzorciji začeli popravljalna dela
Po nedavnem obisku, ki ga je opravil na poplavljenem področju v Furlaniji minister za kmetijstvo Restivo in po sestanku na deželnem odborništvu za kmetijstvo so položili temelje za takojšnji poseg za obnovitev javnih melioracijskih del.
Minister za kmetijstvo je namreč takoj proučil predloge za čimprejšnjo obnovitev javnih del, kakor so nakazali razni konzorciji za melioracije prek deželnega odbor-ništva za kmetijstvo. Ministrstvo je pooblastilo konzorcije, da takoj začnejo z delom, kakor hitro dobe privolitev tehničnega urada.
Delo lahko takoj začnejo naslednji konzorciji: konzorcij za bonifikacijo in kmetijski razvoj v spodnji Furlaniji za 350 milijonov; konzorcij Ledra-Tilment za 30 milijonov; melioracijski konzorcij Cel-lina-Meduna za 50 milijonov; melioracijski konzorcij v Huminu 900 tisoč lir; konzorcij Rotta di Pri-miero-Gradež 80 milijonov; konzorcij Brancolo-Acque Agro Monfalco-nese-Ronke 20 milijonov; melioracijski konzorcij Moščenice-Tržič 5 milijonov.
Za gorsko melioracijo konzorcij Alto-Tagliamento-Fella (Tilment-Be-la) za 150 milijonov; konzorcij Cel-lina-Meduna 150 milijonov; konzorcij Prealpi Giulie 10 milijonov. Komaj so ti konzorciji prejeli pooblastilo, so že začeli s pripravljalnimi deli.
v
Štipendija za pridnost
Včeraj ob 12.30 je bila v mali dvorani na tržaški občini, razdelitev štipendij «Gabrielle Foschiatti® trem najboljšim tržaškim visokošol-cem na naši univerzi, ki so se letos izkazali v študiju. Štipendije je razdelil občinski odbornik za šolstvo Babile, ki je najprej orisal lik pok. Foschiattija, nato pa izročil štipendije trem visokošolkam in sicer: Luizi Tolma, Nerini Depangher in slovenski visokošolki Mari Debeljuh, ki je to štipendijo dobila že drugič. Na sliki odbornik Babile čestita Mari Debeljuh
NE SAMO ŠKANDAL S SUPERLIKVIDACIJO ...
Sedaj še po 5 milijonov letno za strokovne nasvete pri hranilnici
Interpelacija pokrajinske skupine KPI o stališču pokrajinskih zastopnikov o upravnem svetu hranilnice ■ Stališči KD in PU
UiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTtiniiiniiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiit
IZJAVE DELEGIRANEGA UPRAVNIKA DRUŽBE SNAM
Plinovod iz s. Italije do Trsta naj bi speljali do konca 1.1968
Plinovod bo lahko kril tudi potrebe industrije, upoštevajoč njen razvoj v prihodnjih letih - Dolg bo 160 km, z vsemi odcepi pa nad 300 km
Po besedah delegiranega upravni, ka poldržavne družbe SNAM ing. Giulia Sacchija, ki se zdaj mudi v našem mestu, se bodo dela za Priključitev naše dežele na mrežo ENI-jevih plinovodov začela v jeseni prihodnjega leta. Ing. Sacchi, ki ga na potovanju po naši deželi spremlja drugi strokovnjak s področja ogljikovodikov ing. Meanti, je dejal, da se bo priključitev izvedla v Pordenonu, od koder bodo raztegnili plinovod najprej do Vidma in nato še čez Gorico do Trsta. Do našega mesta naj bi speljali vod v teku leta 1968.
Na sestanku, ki sta ga imela omenjena strokovnjaka s predsednikom tukajšnje trgovinske zbornice dr. Caidassijem, s predstavniki in strokovnjaki deželnih odborništev za Promet ter industrijo in trgovino, m z zastopniki videmskega in gotskega podjetja za dobavljanje mestnega plina, je ing. Sacchi po. vedal, da je podjetje SNAM v zadnjih tednih zaključilo temeljito študijo in pripravilo podrobnejši načrt ža raztegnitev plinovoda na naše Področje. V tem pogledu so strokovnjaki rešili bodisi vprašanje trgovinske narave, ki je povezano * dobavljanjem plina za tukajšnje Potrebe, bodisi tehnično vprašanje, ter so pri tem tesno sodelovali s Predstavniki deželnih oblasti in prizadetih gospodarskih operaterjev iz Furlanije - Julijske krajine. Na podžgi omenjene študije je mogoče računati, da bodo dobave zemeljskega plina za potrebe dežele Furlanije . Julijske krajine znašale že v začetku 200 do 250 milijonov kub. m goriva na leto. Ker pa tahtevajo bela za raztegnitev plinovoda na naše področje približno investicijo 18 milijard lir, so tehniki pripravili takšen načrt, da bo plinovod lahko zagotavljal zadostne količine Zemeljskega plina tudi za potrebe tukajšnje industrije v bolj oddaljeni dobi, ko bo tudi pri nas potreba po cenenem gorivu občutno višja od sedanje. O nadaljnjem razvoju v to smer pričajo, po besedah omenjenih strokovnjakov, težnje po čedalje močnejši industrializaciji dežele Furlanije . Julijske krajine.
V svojem poročilu je ing. Sacchi Poudaril prizadevanje državnega za-v°da za ogljikovodike ENI, ki v zadnjem času skrbi za čedalje popolnejšo raztegnitev obstoječe mreže plinovodov tako v severni kakor tudi v južni Italiji, kamor mreža Pravzaprav še ni prispela. Plino-v°d za naše področje bo povezan
z mrežo, ki je last podjetja SNAM, nekje pri Mestrah. Skozi našo deželo bodo plinovod speljali vzpored. no z avto cesto Benetke - Trst do Palmanove. Tu se bo odcepil manjši plinovod za Pordenone in še vrsta manjših vodov v različne kraje tega področja. Približno v višini Palmanove se bo plinovod razdelil na dva odcepa, od katerih se bo eden nadaljeval proti Vidmu, drugi pa proti kraju Villesse, kjer se bo ponovno cepil z eno vejo proti Krminu a z drugo proti Gorici, glavni vod pa se bo nameril proti Trstu čez kraško planoto. Nekje pred Stivanom pa se bo odcepil plinovod za Tržič. Na trasi od Mester do Trsta bodo postavili v jarek cevovod s premerom 40-30 cm, vod pa bo dolg 160 km. Upoštevajoč tudi vse odcepe, bo skupna dolžina plinovoda dosegla dolžino 300 km.
Strokovnjaki so se pri svojem delu držali načela, da ne sme plinovod motiti dela in zlasti gradbeništva v zaselkih, ki jih bo srečaval na svoji poti proti Trstu. Zaradi tega so ga speljali, kjer se je le dalo, mimo obljudenih središč a vendarle le v najmanjši razdalji od industrijskih obratov, ki jih bo napajal.
Po mnenju ing. Sacchija bo zemeljski plin zadobival zlasti v prihodnosti čedalje večji pomen v gospodarskem razvoju prizadetih področij. že precej od začetka bodo industrije, ki bodo uporabljale zemeljski plin kot gorivo, lahko občutno skrčile svoje proizvodne stroške. Toda tudi s porabo zemeljskega plina v civilne namene bo skupnosti omogočena precejšnja šted-nja. Upoštevajoč dejstvo, da bo SNAM dobavljala po cevovodu zelo prečiščen in homogen zemeljski plin, predvidevajo strokovnjaki, da bo to priklicalo tudi na naše področje vrsto preciznih industrij, ki potrebujejo gorivo višjih kakovosti, kot so na primer kovinomehanične, keramične, steklarske industrije, o-brati za proizvodnjo posebnih prehrambenih izdelkov itd.
Kar se tiče datuma, ko naj bi se začela uresničevati opisana zamisel, je ing. Sacchi poudaril, da se pripravljalno delo strokovnjakov bliža koncu in da bo zaradi tega mogoče pričeti z delom v doglednem času. Kakor znano, je o zamisli po raztegnitvi obstoječe mreže plinovodov iz severne Italije na naše področje spregovoril prvi preteklo poletje sam predsednik ENI prof. Boldrini, medtem ko je o
pripravljalnih načrtih za uresničitev te pomembne zamisli spregovoril pred kratkim v našem mestu tudi glavni ravnatelj ustanove ing. Girotti.
V Rimu sestanek o finančni družbi
ministr-
minister
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih in srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN URARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA št. 22
URARNA IN ZLATARNA
T. TREVISAN
CORSO GARIBALDI i - l'EL. a«782 (Ob avtobusni postaji na TRIESTE — TRST	Trgu Barriera Vecchla)
Ure svetovno znanih znamk od 5.000 Ur dalje Zlati in srebrni okraski za vsako priložnost Zlato, 18-karatno po konkurenčni ceni.
Zlato, 22-karatno v ploščicah za zobe
JUGOSLOVANSKI KUPCI IMAJO IZREDNE POPUSTE Govorimo vse Jugoslovanske Jezike.
lil KO «1 K1S» PBOMBIi
predvaja danes, 22. t.m. ob 19.30 uri barvni film Walt I)isneya:
Pipo, Pluto e Paperino allegri masnadieri
(Pipo, Pluto in Paperino, veseli rokovnjači)
Filmu je dodan dokumentarni film:
«IL CAVALLO VOLANTE« (Leteči konj)
Včeraj so se v Rimu na stvu za proračun sestali Pieraccini, podtajnik Caron, predsednik deželnega odbora Berzanti, odbornik za industrijo in trgovino Marpillero in predsednik IRI Pe-trilli.
Na sestanku so razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo u-stanovitve deželne finančne družbe «F. R. Iulia« in o prvih pobudah glede posegov, ki jih bo treba storiti. Sporazumeli so se tudi o potrebi, da se finančna družba vključi v deželno načrtovanje na podlagi potreb teritorialnega razvoja ter socialnih in gospodarskih izbir furlanskega in julijskega prebivalstva.
Pred tedni smo objavili vest o izplačilu «superlikvidacije» bivšemu direktorju goriške Hranilnice ob njegovi upokojitvi, ki je znašala 189 milijonov lir. Ob tej priliki smo navedli resolucijo občinskih svetovalcev KPI v Gorici, ki zahtevajo diskusijo o tem vprašanju.
Včeraj pa je komunistična skupina v pokrajinskem svetu vložila interpelacijo na pokrajinskega predsednika, v kateri ugotavlja, da so bivšega direktorja goriške Hranilnice dr. Monteno znova zaposlili kot svetnika za nadaljnji dve leti s 17 plačami na leto po 300.000 lir Pokrajinski svetovalci sprašujejo, kakšno stališče so zavzeli na seji upravnega sveta goriške Hranilnice predstavniki pokrajine, izvoljeni na seji pokrajinskega sveta, katerih naloga je skrbeti za ekonomsko -upravno delovanje ustanove, in kako je bilo mogoče izplačati tako visoko odpravnino. Nadalje želijo izvedeti za stališče pokrajinske u-prave in če ne namerava pokrajinski odbor začeti diskusijo o mo-ciji, da bi se v takšnih primerih, kot je bil primer dr. Montene, ne izplačala več pretirana visoka odpravnina, ker bi bila njegova pokojnina več kot zadostna za zagotovitev svobodnega in dostojnega življenja upokojenega funkcionarja.
O «superlikvidaciji» bivšega direktorja goriške Hranilnice sta razpravljali tudi pokrajinski politični tajništvi krščanske demokracije in liberalne stranke.
Krščanska demokracija je o tem vprašanju sprejela resolucijo, v kateri pravi, da so tolikšne odpravnine ob upokojitvi privilegij nekaterih visokih funkcionarjev in «žalitev čuta pravičnosti nasproti številnim kategorijam, ki prejemajo minimal. ne pokojnine«. Obenem poziva svoje zastopnike v krajevnih ustanovah, da poiščejo vsa primerna upravna sredstva za preureditev pravilnikov in določil, da se prepreči ponovitev nesprejemljivih razmer. Obenem poudarja neodložljivo nujnost parlamentarnega in vladnega posega po uvedbi točnih določil, ki naj odpravijo privilegije visokih funkcionarjev, ter zahteva hitro zagotovitev socialne pravičnosti v naši državi, zlasti zagotovitev zadostne minimalne pokojnine z blokira-
njem maksimal, ki niso v skladu s splošnimi razmerami v državi, še celo pa ne z manj premožnimi sloji. Pokrajinsko tajništvo PLI je o «su-perlikvidaciji« izdalo tiskovno sporočilo, v katerem se ne dotika osebnih bolj ali manj znanih primerov, ampak obravnava to vprašanje kot sestavni del naših navad in razvad, kot dejstvo, ki je posledica statutarnih določil.
Skupna izjava mladinskih gibanj o fašističnih izgredih
Predstavniki mladinskih gibanj političnih strank na Goriškem so na skupnem sestanku obsodili fašistično nasilje na tržaški univerzi, med katerim je bil ranjen sin socialističnega občinskega odbornika v Trstu. Gianni Devetag (PSU), Giuseppe Zavertini (KD), Valentino Duca (KPI) in Rinaldi Rizzi (PSIUP) so podali izjavo, v kateri izražajo zaskrbljenost zavoljo pogosto se ponavljajočih primerov politične nestrpnosti do demokratičnih ustanov in uporabe nasilja za manifestiranje svojih političnih idej. Fizično in moralno nasilje nad visokošolskimi dijaki prvega in nadaljnjih letnikov, kakor tudi zadnjega ter hude poškodbe, ki jih je zadobil visokošolec Mocchi, so najjasnejši primer necivilnih metod, ki jih gibanja desničarskih dijakov uporabljajo, da bi se izognila osamljenosti, na katero jih je obsodila zgodovina.
Spričo takšnega nestrpnega stanja je neopravičljivo stališče rektorja, ki je nasproti odločnim protestom študentovskih organizacij zavzel nedemokratično stališče, ki je bilo voda na mlin sedanjemu stanju.
Izražajoč svojo solidarnost z demokratičnimi dijaškimi zvezami ter obsojajoč vzdušje nestrpnosti in po. litičnega nasilja, ki predstavlja pravi atentat na ideje in ustanove, vznikle iz odporniškega gibanja, izkoriščajo zgoraj omenjena gibanja priliko, da obsodijo neprikladnost sedanjega univerzitetnega ustroja v Italiji ter se obvezujejo vztrajati v
politični borbi, ki naj se vrši v demokratičnem ozračju.
Prometna nesreča pri Podbonescu
Pri Podbonescu sta včeraj trčila osebni avtomobil videmskega trgovca Angela Linde in pa Jeep karabinjerjev. Pri trčenju se je najhuje ranila trgovčeva žena, ki so jo odpeljali v bolnišnico v Čedad in jo pridržali na zdravljenju za več tednov, Linda se bo v isti bolnišnici zdravil 30 dni zaradi udarca v glavo in drugih poškodb, eden izmed karabinjerjev pa 20 dni.
OB DNEVU KRVODAJALCEV
Pri 690 transfuzijah so dali 172 litrov krvi za krvno banko
Odlikovanja in diplome za najbolj zaslužne člane
V nedeljo so v Gorici praznovali krvodajalci z Goriškega VI. dan krvodajalcev. Zbrali so se v dvorani bivšega Ljudskega doma v Ul. Petrarca, kjer so imeli ob prisotnosti predstavnikov oblasti uradno svečanost. Med drugimi so se je udeležili deželni odbornik dr. Tri-pani, predstavnik prefekture dr. Palisi, predstavnik nadškofa in kvestorja, pokrajinski zdravnik dr. Montagna, preds. EPT Peternel in drugi.
Prisotne je pozdravil deželni tajnik organizacije Pezzali, ki je poudaril koristno sodelovanje članov s področja Gorice, Tržiča, Trsta in Vidma. Sledili so še nekateri drugi pozdravi, nato pa je predsednik goriških krvodajalcev Mongado poda! svoje poročilo.
uuuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiitvtiiiiiiitimiHiiMiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
SLABO VREME SE NADALJUJE
V	ravnini že dva dni dežuje v hribovitih predelih pa sneži
V	Kanalski dolini se pripravljajo na povečan obisk smučarjev - Lokve so se dobro pripravile za zimsko sezono - V nedeljo cesta na Oni vrh ni bila prevozna
SMRTNA NESREČA NA TRBIŠKI CESTI PRI GOSTIŠČU «WEEK END»
S parkirnega prostora zavozil na cesto in se silovito zaletel v motociklista
Nesrečni Peter Boštjančič iz Slivnega je bil na mestu mrtev - Avtomobilistu, znanemu hotelirju Sternu iz Trsta, s takojšnjo odredbo prefekture odvzeli šofersko dovoljenje za 9 mesecev
Na trbiški cesti približno kilometer od Proseka v smeri proti Križu, blizu gostišča «Week end», se je včeraj ponoči nekaj minut po eni uri pripetila huda cestna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 30-letni kamnar Peter Boštjančič iz Slivnega št. 14, avtomobilist, ki je podrl nesrečnika se je v notranjosti svojega avta hudo ranil.
Ob tisti uri je 47-letni hotelir Ro-dolf o Štern iz Ul. Ghega 17 s svojim avtom giulia TS 88458 baje privozil z nekega parkirnega prostora pred gostiščem in začel zavijati na levo, da bi se vrnil proti Trstu. Štern je s svojim avtom privozil na trbiško cesto s precejšnjo naglico in se ni zavedel, da je tedaj Boštjančič na motorju claverda* TS 31718 vozil proti Sesljanu.
Trčenje je bilo neizbežno, sunek pa je bil tako močan, da je Boštjančiča vrglo z motorja nekaj metrov daleč na cestišče, kjer je mrtev obležal zaradi številnih zlomov in hudih notranjih poškodb. Pri nesreči se je v notranjosti svojega avta ranil tudi Štern, ki je zadobil udarce in rane po glavi, po čelu z verjetnimi kostnimi poškodbami, po obrazu, prsih in levi roki.
Nekaj minut kasneje so na kraj strašne nesreče prihiteli bolničarji RK, dežurni zdravnik dr. Pincetti in agenti cestne policije. Zdravnik je pregledal Boštjančiča, za katerega pa ni bilo nobene pomoči več, Sterna pa so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja od 8 do 15 dni.
Policisti so se na kraju nesreče zadržali dolgo v noč, da so opravili vse potrebne formalnosti in šele ob 3.40 so truplo nesrečnega Boštjančiča odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Poškodovani vozili so odstranili s pomočjo premičnega žerjava.
Boštjančič je od rojstva sam živel v Slivnem v majhni hišici, delal pa je v kamnolomu v Nabrežini. Zapustil je bolnega očeta in sestro, ki živi v Zgoniku. V nedeljo zvečer je okrog polnoči bil še doma, videli so ga v vaški gostilni. Potem se je na svojem motorju oddaljil, toda nihče ne v c, kam je šel. Morda se je Boštjančič zadržal kje na Proseku in se nat ) vračal proti domu. Toda usoda je hotela, da je nanj
je? o*	lA^cCj
t i m m Vi /	•'■■J
na trbiški cesti prežala smrt.
Prefektura je v večernih urah sporočila, da je vozniku avta TS 88458, Rodolfu Sternu, ki je smrtno povozil Petra Boštjančiča, odredila takojšen odvzem šoferskega dovoljenja za dobo 9 mesecev.
Železničar podlegel nesreči na openski postaji
NesreCnl 49-letni kretničar Fran-cesco Novak z Vrdelce Timlgnano 1605, id je prejšnji petek zvečer postal žrtev hude nesreče na železniški postaji na Opčinah, Je v soboto zvečer, kljub naporom zdravnikov, da mu rešijo življenje, podlegel poškodbam.
Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, odkoder se je včeraj popoldne razvil pogrebni sprevod. Novak je zapustil ženo ln tri nedorasle otroke.
Nezavesten je ležal v javnem prenočišču
Bolničarji RK so predvčerajšnjim zjutraj hiteli v Ul. Pondares 5, kjer so v javnem prenočišču nekateri gosti opazili, da na postelji leži nezavesten 56-letni delavec Romeo Marcon. Gostje v prenočišču so se Marconove nezavesti zavedli okrog
8.30,	ko so opazili, da mož še ni vstal. Stresli so ga, toda Marcon ni dajal znakov življenja.
Marcona so v predsmrtni nezavesti prepeljali v bolnšinico in ga s pridržano prognozo sprejeli na četrti medicinski oddelek. Niso znani razlogi nesrečnikove nezavesti.
no besedo pa bodo imeli sodniki.
« » «
Kazensko sodišče je včeraj sodilo dvema Jugoslovanom^, ki sta zagrešila nekaj tatvin v našem mestu. Na razpravi pa je bil prisoten samo 25-letni Koso Jasarevič iz Leskovca, ker njegovega pajdaša, 54-letnega Rabadana Ismailoviča, niso mogli izslediti in so mu zato sodili v odsotnosti.
Dvojica je zagrešila vrsto tatvin na škodo sodržavljank, ki so prihajale v naše mesto. Navadno sta se možakarja predstavljala ženskam pred glavno postajo, ko so prihajale iz Jugoslavije in se ponujala, da jim menjata dinarje. Ženske so nepridipravoma verjele in jima izročile denar v menjavo, toda potem so zaman čakale na tatiča, ki sta izginjala brez sledu.
Javni tožilec dr. Pascoli je za oba obtoženca zahteval zelo strogo kazen; 3 leta in 6 mesecev zapora ter plačilo 150.000 lir globe za vsakega. Sodniki pa so bili bolj mili m so Jasareviča ter Ismailoviča obsodili pogojno na 9 mesecev zapora in na plačilo 35.000 lir globe ter odredili takojšnjo izpustitev obtoženca.
Iz tržaških sodnih dvoran
Govori branilcev na procesu o menicah
Dolgotrajen proces o tmenicah« se je nadaljeval tudi včeraj dopoldne, ko so govorili trije odvetniki obrambe. Na včerajšnji obravnavi je prvi govoril odvetnik Kostoris, sledil mu je odvetnik Uglessich, nakar je prevzel besedo v obrambo obtoženega Crala odvetnik An-tonini. Slednji je imel precej dolg govor, ki je trajal do poznega popoldneva in je skušal na vse načine razbremeniti obtoženca, za katerega je javni tožilec zahteval strogo zaporno kazen.
Proces ni še končan. Po glasovih, ki krožijo v sodnih dvoranah, bo sodišče po vsej verjetnosti izreklo obsodbo šele jutri. Nastopiti mora še nekaj odvetnikov obrambe, konč-
Lastnik je presenetil avtomobilskega tatu
Včeraj ponoči, nekaj po polnoči, je hotel neznanec šiloma odpreti vrata avtomobila Alfa Romeo 1300, ki ga je pustil parkiranega v Ul. Crispi v Gorici njegov lastnik Livio DalFOrco. Gospodar pa je še pravočasno opazil njegovo namero, stekel za vlomilcem, ki je skušal ubežati in ga izročil nočni policijski straži. Ta ga je aretirala ter ugotovila, da gre za 29-letnega Romana Conta iz Krmina, Ul. Kapriva 16.
Na vprašanje policije, kaj je hotel pri avtomobilu, se je Cont izgovoril, da se je hotel v vozilu malo odpočiti. Ker pa je že star znanec policije, njegovega opravičila niso vzeli resno ter so ga pridržali v zaporu, kjer se bo prav tako lahko odpočil. Prijavili so ga sodišču.
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15. leta.
Vpisovanje v Ul. Ascoli 1 pri SKGZ.
Se vedno prevladuje slabo vreme nad našo deželo. V nižinah Je v nedeljo in včeraj skorajda neprenehoma deževalo, v višjih legah nekaj nad 600 metrov pa je snežilo. Vsi vrhovi hribov v Beneški Sloveniji so pobeljeni, snežilo je tudi v Kanalski dolini. Na Višarjih Je za-melo nekaj nad 60 cm snega in še sneži, tako da bo po nekaterih napovedih prihodnjo nedeljo dovolj snega za smuko, ki ga bodo vojaki-alpinci poteptali, da bodo smučarji, katerim bodo na voljo vlečnice, imeli pripravljena smučišča. Turistični delavci, gostinci in lastniki vlečnic se zavedajo, da bo dotok smučarjev večji kot lansko leto, ker so ceste proti Kamiji in Dolomitom pokvarjene, in se bodo ljubitelji zimske narave iz naše dežele usmerili predvsem na Kanalsko dolino.
Na Matajurju Je snežna plast de-bela 80 cm, v Dreki v Kolovratom pa pol metra, tako da je prekinjena cestna zveza med to občino in dolino.
Sneg Je pobelil tudi vso Trnovsko planoto. Na Lokvah so že v soboto popoldne pognali žičnico, ki je delovala tudi v nedeljo. Cesta je bila vseskozi odprta, dasiravno je naneslo nadaljnjih 15 cm snega. Pristojno podjetje Je v nedeljo večkrat s plugom očistilo cesto in Jo posulo s peskom.
Cesta na C mi vrh Je bila v nedeljo zaprta, ker je niso odprli. Več desetin avtomobilov iz Trsta ni prišlo dalj kot do Cola, dasirav-no so potniki nameravali v Cmi vrh na smučanje. Neprevoznost poti je povzročila precej prikrih pripomb na račun službe za pluženje cest.
ministrstvo v sklopu drugih ukrepov v korist poplavljencem.
Pri naglem zaviranju avta si je potnica zlomila nogo
Kaj nenavadna prometna nesreča se je pripetila v nedeljo okrog 13. ure na državni cesti med Farro in Gradiško. Ob tisti uri je vozil 35-letni Luciano Santini iz Modene avto fiat 1300, ko je pri gostilni «Alle viole« verjetno zaradi mokre ceste izgubil kontrolo nad krmilom, da je avto zavozil s ceste. Vozilo se je ustavilo tik ob cementnem stebru elektrovoda.
Vozilo je utrpelo le malo škode, pač pa je bil ranjen eden izmed štirih potnikov, ki so bili na vozilu. Bila je to mati voznika 77-letna Cesira Rinaldi, ki je sedela od zadaj. Pri stresljaju se je namreč Udarila ob sprednji sedež s tako silo, da si Je zlomila desno stegnenico. Odpeljali so jo v goriško civilno bolnišnico, kjer so Jo pridržali za mesec dni na zdravljenju.
Poudaril je, da se z današnjim dnem zaključuje še eno leto dejav. nosti organizacije prostovoljnih krvodajalcev na Goriškem. Od decembra 1966 pa do decembra letos so izvedli 690 transfuzij krvi, pri katerih so pridobili 172 litrov k™-ne plazme; v tem letu se je vpi-salo tudi 40 novih članov. Postavili so temelje za ustanovitev še dveh novih podružnic v Gorici in predsednik je izrazil željo, da bi lahko obe začeli čimprej delovati. Omenil je tudi družabni krožek in sedež na Komu, ki so ga otvorili pred nekaj meseci. Odprt je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure in izkazalo se je, da služi svojemu namenu, to je zbliževanju in združevanju članov.
Sledila je podelitev diplom tistim članom, ki so se v zadnjem času najbolje izkazali. Med temi je na prvem mestu družina Furlani, katere trije člani so opravili 84 trans, fuzij in dali skupno 21 litrov krvi za krvno banko. Priznalne diplome in bronaste kolajne so dali tudi številnim drugim članom, med ka-terimi so bili tudi Andrej Abbuja, Danilo Blažič in Anton Devetak. Svečanost so zaključili po starem običaju s kozarcem vina.
Včeraj ponoči pri Ajdovščini
Mladenič iz Štandreža zavozil z avtom s ceste
Včeraj nekaj po polnoči se Je peljal 27-letni Anton Volčič, doma iz Štandreža, Ul. Livenza 10, ki je zaposlen kot steklar pri podjetju Koren v Gorici, z avtom po državni cesti po vipavski dolini proti Gorici. V avtu se je peljala z njim tudi Verica Mačus doma iz Kromberka. Pri Ajdovščini pa je zaradi mokre ceste izgubil kontrolo nad vozilom, ki je krenilo v jarek na levi strani ceste. Ker je vozil precej naglo, je zadrsal še kakih 20 metrov po jarku ter treščil v opornik mostiča. Pri tem sta bila oba potnika ranjena.
Volčiča so odpeljali z avtom jugoslovanska RK v bolnišnico v Šempetru. Na kraj nesreče je prišla jugoslovanska prometna izvidnica, ki je ugotovila na vozilu za okrog 200 tisoč lir škode, ker je bil ves prednji del razbit.
Volčič si je šele pred kratkim napravil vozno dovoljenje. V Stan-drežu je znan kot prosvetni delavec in pevec. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje.
iiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuitiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiMi
V NEDELJO V ŠTEVERJANU
Traktoristu Komjancu podelili zlato kolajno
Zaslužil si jo je pri tekmovanju dne 29. oktobra
V parku dr. Formentinija v šte-verjanu so preteklo nedeljo na krat ki uradni svečanosti podelili zlato kolajno kmetovalcu iz števerjana Karlu Komjancu z Valerišča, ki se je izkazal pri tekmi v motornem oranju v soboto 29. oktobra v Šte-verjanu. Komjanc je pri tem dosegel zelo lep uspeh vkljub dejstvu, da je tistikrat ves dan deževalo. Tekmovanje je organiziral poseben odbor na pobudo UMA in pod predsedstvom dr. Marsana.
Odlikovanje je Komjancu pripel
Pomoč kmetom oškodovanim ob poplavi
Pristojen urad na županstvu v Tržiču obvešča tiste kmetovalce svojega področja, ki so utrpeli škodo pri živini ob priliki zadnjih poplav, da lahko samo še danes vložijo prošnjo, za nakup živinske krme po znižani ceni za tisto živino, ki je bila v hlevih na poplavljenih področjih in so jo morali evakuirati.
Kot rečeno je danes 22. novembra zadnji dan, ko sprejema omenjeni občinski urad take prošnje, ki jih bo potem poslal pokrajinskemu kmetijskemu nadzomištvu v Gorico ter bo obenem obvestil tudi prefekturo.
Tako pomoč za nakup krme po znižani ceni je odredilo notranje	________________
aiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMMiiiiiitiiuiiiiuiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiimiiiiiiiiiiiiM
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Stroj za luščenje koruze mu je zmečkal levo roko
Trije ranjeni prvi dveh prometnih nesrečah
V nedeljo sta se v Steverjanu poročila
IVICA GABROVEC in
ALOJZ GRAVNER Nevesta je bila dolgo let aktivna članica domačega prosvetnega društva «BriSki prič«. Člani društva in prijatelji želijo novoporočencema obilo sreče na skupni življenjski poti.
Včeraj dopoldne ob 11.30 so z zasebnim avtomobilom pripeljali v goriško civilno bolnišnico 33-letne-ga kmetovalca Bruna Cabasa iz Romansa, Ul. Latina 86. Zdravniki so ugotovili, da si je zmečkal levo roko in tudi zlomil nekaj kosti v njej. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. Cabas je povedal, da se je poškodoval malo prej, ko Je imel opravka pri stroju za luščenje koruze na svojem domu ter je po neprevidnosti vtaknil roko med valjarje.
Včeraj popoldne nekaj po 13. url se je peljal 18-letni dijak Stanko Figelj, ki stanuje v Gorici, Ul. Sco. gli 55, z vespo v smeri od Trga Catterini proti Ul. Montesanto. V bližini uršulink pa Je podrl pešca, 16-letnega dijaka Piercamilla Isel-bertija iz Angorisa, ki je v tistem trenutku prečkal cesto. Pri padcu sta se oba poškodovala in sosedje so poklicali avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v bolnišnico. Tam
so ugotovili Iselbertiju odrgnjenja po obrazu in verjeten zlom nekaj reber na levi strani ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Bolj srečen Je bil Figelj, ki je dobil samo nekaj odrgnjej po obrazu in obeh kolenih. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh.
Prejšnji večer pa Je v Ul. Leoni avtomobilist Emil Brlsco, 26 let, doma iz Gorice, Trg Tommaseo 8; podrl v Ul. Leoni 79-letnega upokojenca Andrea Perca iz Gorice, ki živi sam ter je nastanjen v hotelu Unione v Ul. Garibaldi. Pri nesreči je dobil Perco poškodbe in ob 21.10 so poklicali avto Zelenega križa, ki ga je odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam pa so mu ugotovili samo udarec na levem bo. ku in odrgnjenje na lasišču ter so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v nekaj dneh. O nesreči Je napravila zapisnik izvidnica cestne policij«.
Giorgio Lamborghini iz Centa ▼ pokrajini Ferrara, ki ima tovarno traktorjev in ki se Je s svojimi traktorji tudi udeležil omenjenega
tekmovanja, odnosno razstave.
Ljudska prosveta
Jutri, 23. novembra bo otvoritveno predavanje kluba «Simon Gregorčič« na Verdijevem korzu 13 v Gorici. O »Sodobni dramatiki in letošnjem repertoarju Slovenskega gledališča v Trstu* bo predaval prof. Josip Tavčar.
fiortca
VERDI. 17.00: «L’ultimo tentativo«, S. Marc Queen in L. Remick. Ameriški film.
CORSO. 17.00: «Le colline brucla-no», Tab Hunter in Natalie Wood. Ameriški kinemaskopski in barvni film; zadnja ob 22. uri.
MODERNISSIMO. 14.30—22.30: «Co. me imparai ad amare le donne«, R. Power in R. Hoffman. Italijanski kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17—21.30: «1 maghi del terrore«, V. Priče in P. Lorre; ameriški barvni kinemaskopski film.
CENTRALE. 16.30: »Operazione Co-rea«, J. Leslie in F. Tucher, ameriški film.
Tržič
AZZURRO. 17.00: «Per un pugno dl dollari«, C. Eastwood in M. Coch, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Arrivano 1 russi«, Eva Marie Saint in Karl Reiman, v barvah.
PRINCIPE. 17—22:	«11 poliziotto
202», Diana Dors, v barvah.
S. MICHEDE. 20.30:	Cineforum
Pelle viva di Giuseppe Fina«.
K on ko
EXCELS!OR. Zaprt. RIO. 19—21.30: «317.0 d’assalto».
battaglion«
DE2URNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna DTJDINE, UL Rabatta št. 18. tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ
V Gorici najvišja 6,6 stopinje ob 11.15 in najnižja 3,6 stopinje nad ničlo ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga 95 od sto; dežja Je padlo $,4 mm.
Sedaj se republikancem v ZDA obrača na boljše
DENVER, novembra. — Poglavitni »konjiček* Američanov v teh dneh je gledanje televizijskih programov, in sicer tistih, ki ocenjujejo nedavne kongresne volitve. Vsaka lokalna televizijska postaja, vsi programi, ki uživajo ugled, vse radijske postaje, analizirajo volilne rezultate, ki so po splošnem mnenju pretresli Belo hišo. Oseminštirideset novih republikanskih članov kongresa, trije senatorji in osem guvernerjev je čista zmaga republikancev. Republikanski voditelji menijo, da je napočil čas za dokončen obračun z demokrati.
<Velika opozicijska stranka* — v tem primeru republikanci — je znatno okrepila svoj položaj v kongresu. Republikanci imajo enega guvernerja več kot demokrati, boljši položaj v nekaterih lokalnih upravah itd. Najvažnejše pa je, da optimizem preveva stranko, ki ji je Lyndon Johnson pred dvema letoma zadal hud udarec. Opogumljeni republikanci si razlagajo volilne rezultate kot dokaz o razpoloženju oziroma, bolje rečeno, o nerazpoloženju volivcev. Zato že zdaj računajo z enakopravnim bojem za Belo hišo. Boj se bo vnel čez dve leti.
V Burlingtonu v državi Iowa je ognjemet pozno v noč slavil zmago. Katero, pravzaprav nismo mogli zvedeti, ker so se lokalni kandidati ene kot druge stranke skoraj enako odrezali. V državi Io-wa sta zmagala guverner demokrat ter senator republikanec. V majhnem Burlingtonu, katerega prebivalci se bolj ukvarjajo s koruzo in z industrijskimi načrti kot pa z notranjo in zunanjo politiko, pa je prevladalo prepričanje, da so republikanci to pot czares u-speli*.
Toda le malo je držav, kakršna je Iowa, kjer bi dali «Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega*. Veliki Chicago, ki smo ga obiskali po Burlingtonu, ko so že objavili volilne rezultate, je slavil zmago republikanca Percy-ja nad starim senatorjem demokratom Douglasom. V Kaliforniji je igralec Reagan premagal zaslužnega in izkušenega demokratskega guvernerja Browna. New-yorški guverner Rockefeller je slavil svojo tretjo zaporedno zmago, na jugu, v Alabami pa so gospo Wallace, ženo rasista Wal-lacea, izvolili za guvernerko. Za zdaj pa še ni znana usoda ultra-rasista Maddoxa, kandidata za guvernerja Georgie.
Na vseh najpomembnejših toriščih, kjer se je bil najhujši boj, so republikanci, kot je splošno mnenje, dobili važne točke. Ponekod so glasovali za programe, drugod za osebnosti, včasih pa je glas pomenil odkrito nezadovoljstvo tako s programom kot tudi z vodilnimi osebnostmi. Tako na primer ocenjujejo, da je v Den-verju «mladost» premagala skoraj
■iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
FILATELIJA
Uprava
uM&4j|P1
in telekomunikacij je pripravila za 4. december novo znamko za 20 lir v počastitev 8. «dneva znamke*. Znam ka bo v veljavi do 31. decembra 1967. Slika na znamki predstavlja močno stilizirani kompas, v sredi pa je star poštni sel na konju.
tj I OH N ATA 061 i
vse znane osebnosti. Stari izkušeni politiki in politikanti, ki so prekrižali meče z mlajšimi, so doživeli poraz.
Toda v tej gorski državi, v kateri je sneg že zametel ceste in je zima ohladila najbolj goreče novembrske navijače, menijo, da je za zdaj težko odgovoriti na vsa vprašanja, ki so nastala ob tem merjenju sil. «Bela zarota* je ponekod slavila zmagoslavje, zlasti v inlustrijskih mestih, zato pa so prvič v zgodovini države Mas-sachutts izvolili prvega senatorja — črnca z imenom Edvvard Broo-ke. Jug je «obrnil hrbet Johnsonu*, govorijo v Denverju. toda tudi tam so izjeme. Tudi glede liberalcev in konservativcev, republikancev in demokratov, «golo-bov* in «jastrebov» je težko izreči sodbo. Tako ima na primer novi senator iz Chicaga Percy, čeprav je republikanec, izrazito liberalne poglede itd.
V Washingtonu in po vseh ZDA menijo, da bosta za predsednika Johnsona prihodnji dve leti do novih predsedniških volitev precej težavni. Mnogi republikanci v kongresu zdaj nadzirajo nekatere najvažnejše odbore, njihov o-krepljeni položaj pa je novo obzidje, za katerim se bodo lahko močno uprli Johnsonovemu programu cvelike družbe*. V prihodnje bo od kongresa veliko teže dobiti potrebne kredite. Kongres v svoji prejšnji sestavi je namreč tesno sodeloval z Belo hišo.
Republikanski voditelji od člana Kongresa Forda pa do nekdanjega podpredsednika Nixona in že prej poraženega predsednika kandidata Barryja Goldvvaterja menijo, da se je naposled «odpr-lo* tudi republikancem. Republikanski krogi razlagajo zmago kot jasno znamenje za pravilno politiko stranke in kot spodbudo za dokončni obračun, ki ga tukaj imenujejo dvostransko ravnotežje. Se več! Na republikanskem nebu so močno zasijale nekatere nove in nekatere stare zvezde, tako na primer Nixon, čeprav ni neposredno sodeloval pri volitvah, guverner Romney, kalifornijski guverner Reagan, Rockefeller iz New Yorka in celo senator Per-cy. Republikanci bodo torej za predsedniške volitve imeli precejšnjo izbiro med »novimi silami*.
Demokratski voditelji zelo zadržano ocenjujejo vse to. Predstavnik Bele hiše pa je izjavil, da demokrati ne bodo imeli hudih težav v novem kongresu.
Čeprav so odgovorili na nekatera vprašanja, pa so zamolčali odgovor na poglavitno vprašanje — vietnamsko. Tako namreč meni večina tukajšnjih komentatorjev. Republikanski kandidati so bili v glavnem ostrejši v svojih zahtevah glede Vietnama kot demokrati. Niti v volilnem programu republikanske stranke niti v izjavah njenih prejšnjih voditeljev ni bilo niti najmanjšega dvoma o tem, ali je treba vojno v Vietnamu okrepiti in se prikopati do hitrejše vojaške rešitve. Zato bi bilo nerealno, opozarjajo tukajšnji komentatorji, razlagati si uspeh republikancev kot plod njihovih teženj po nekakšni novi oziroma drugačni politiki do Vietnama ali kot pritisk na Belo hišo. da zavzame milejše stališče.
V Denverju pa na primer menijo, da bi bilo prav tako napak sprejeti mnenje Barryja Goldvvaterja. Novembrske volitve so po njegovem, pokazale, da je «kon-servativizem poglavitna ameriška politična struja*.
(Tanjug)
«Ferrari 365 P Berlinetta Speciale*, trisedežni, volan v sredi, 12-cilindrski motor, 4400 kem. Karoserija Pininfarine (Turin), ki bo predstavil ta avtomobil (poleg prototipa «Dino») na avtomobilskem salonu
v San Franciscu.
V slovenščini Remarquova Nemška trilogija
Mariborska založba Obzorja je izdala prvikrat v slovenskem prevodu tri znane romane nemškega pisatelja Ericha Marie Re-marque in sicer romane Na zahodu nič novega, Črni obelisk in Ljubi svojega bližnjega, ki tvorijo skupaj Nemško trilogijo. Gre sicer za tri romane, ki so vsebinsko in tematsko različni, ki so nastali v različnih časih in so tudi napisani vsak drugače, oz. vsaj druga dva drugače kot prvi, ki pa imajo vsi eno skupno črto:	prikazujejo	nemški svet.
Svet nemških ljudi v prvi svetovni vojni, v času gospodarske stiske po prvi vojni in svet nemških emigrantov, ki so se v času nacizma raztepli po Evropi. In v prikazu teh nemških ljudi se pisatelj omejuje predvsem na prikaz intelektualnega človeka, ki je odločno usmerjen proti vojni, proti fašizmu, proti patetiki in proti vsem negativnim pojavom v gospodarstvu, umetnosti in politiki, ki se bori za nekaj miru, toplote, za delo in košček pro-
...........................................................................................im........m...........................................................1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111......imiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TUDI NOČNI PARIZ SE SPREMINJA
Boites na Saint - Germain - des - Preš namesto kabaretov na Plače Pigalle
Moulin Rouge, kamor je zahajal Toulouse-Lautrec, je danes samo še kinematograf
Francis Carco, ta Villon za malomeščanstvo v začetku stoletja, je umrl skoraj osemdeset let star pred štirimi ali petimi leti, ko njegovih knjig, ki so izhajale v skoraj neverjetni nakladi, nihče več ni čital. Neki film, v katerem je bil protagonist Jesus La Caille, najbolj slavna osebnost njegovih romanov, je šel mimo popolnoma neopazno. In vendar je njegov odhod istočasen z upadanjem Plače Pigalle, pariške četrti, v katero je pisatelj postavil skoraj vse svoje zgodbe.
Dandanes Plače Pigalle ne obiskujejo več niti provincialci, ki so bili zadnja klientela po sijaju imenitne belle epoque. V času Toulouse-Lautreca so zvečer prihajale vojvodinje v spremstvu gospodov v frakih v Moulin Rouge, ki je sedaj postal kinematograf. Pozneje je Picasso z vso svojo skupino pesnikov in slikarjev odšel z griča Montmartra, da je prisostvoval predstavam cirkusa Medrano.
Pa tudi če ne gremo tako daleč nazaj, je Pigalle ohranil še dolgo časa svojo nočno nadoblast. Sloves njegovih truands, potepuhov, ki jih je opisal avtor v L 'Home traque, je bil privlačen za meščanstvo: do nekoliko let nazaj je imel namreč večer na Pigallu privlačnost vstopa v podzemlje, za bogate ljudi je pomenil pustolovščino in nevarnost.
Pierrot Le Fou je bil zadnji tolmač legende, ki ni imela samo literarnih izvorov; ni mogel imeti naslednikov, kajti slavni bandit bi bil danes nepomembna osebnost po ropu na vlak Glasgow-London. Majhni žeparji so dolgo vztrajali v četrti, toda sedaj so tudi ti izginili, zakaj postalo je preveč
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 - Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 1L30 Šopek slovenskih pesmi - 11.45 Popevke treh rodov 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Gianni Safred - 17.20 Italijanščina po radiu - 17.35 Glasba za vaš transi-stornik - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Iz niza javnih koncertov radia Trst -18.55 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na temo - 20.00 Šport - 20.35 Giuseppe Verdi:	«Don Carlos*,
pera v štirih dejanjih; v odmoru (približno ob 21.35) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.35 Italo Sve-vo: «La coscienza di Ženo: — 3. nadaljevanje - 14.15 pianist B. Bidussi.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 13.30, 14 30,
15.30,	19.15 — Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Operna panorama - 15.00 Za oddih in razvedrilo - 15.45 Slov. narodne pesmi - 16.00 Za mlade poslušalce -16.20 Skladatelj Ivan Brkanovič -
17.00	Tretja stran - 17.15 Glasba ■ 17.40 Pevci - 18.00 Prenos RL -
19.00	The Three Suns - 19.30 Prenos RL - 22.15 Kvintet iz Prage in poljski kvartet 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranji pozdrav -
TOREK, 22. NOVEMBRA 1966
9.00	Operetni motivi - 9.20 Strani iz albuma - 10.05 Operna antologija - 10.30 Radijska šola - 11.00 Popevke - 11.30 Jazz - 15.10 Nove pesmi - 15.45 Orkester Puccio Roe-lens - 16.00 Spored za najmlajše -
16.30	Komorna glasba - 17.10 Koncert komorne glasbe - 18.05 Glasba Johanna in Josepha Straussa -18.55 Znanost in tehnika - 19.18 Oddaja za delavce - 19.30 Lahka glasba - 20.20 Rosso di San Se-condo: «Le esperienze di Giovan-ni Arce, filosofo* — komedija -
21.40	Orkester Gina Pegurija -
22.00	Glasbeniki našega stoletja: Alberto Casella.
II. program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila - 8.40 Poje Dalida - 9.20 Dva glasova, dva stila - 9.40 Nove pesmi - 9.55 Vesela glasba -
10.35	Detektivske uganke - 10.55 Plošče - 14.05 Pevci - 14.45 Glasbeni coctail - 15.00 Nove pesmi -15.15 Glasbeni vrtiljak - 15.35 Koncert v miniaturi - 16.00 Rapsodija - 17.25 Oddaja za avtomobiliste -
17.35	Ljudska enciklopedija - 18.35 Enotni razred - 18.50 Vaši izbranci- 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Nove angleške plošče - 21.40 Nun-zio Rotondo in njegov ansambel -22.10 Glasba v večeru.
///. program
18.30	Francko ve skladbe - 18.45 Ital. kultura - 19.00 Franco Dona-toni: Serenada - 19.15 Vsakove-černi koncert 20.40 J. M. Le-clair - 21.25 Felice Guardini: komorna glasba - 22.20 Glasba danes.
Slovenija
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, ]£.00,
19.30	— Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola -9.25 Narodne pesmi iz Dolenjske -
9.40	Iz glasbenih šol 10.15 Ij francoske romantične oporne lite-
rature - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Dopoldansko glasbeno popotovanje - 12.05 Zadovoljni Kranjci in trio Janeza Svečnika - 12.30 Kmetijski nasveti
-	12.40 Iz romanskega glasbenega repertoarja - 13.15 Zabanva glasba - 13.30 Priporočajo vam... -
14.05	Viktor Mihelčič: Jesenski večer - 14.25 Jugoslovanska lahka orkestralna glasba - 15.20 Zabavni intermezzo - 15.40 V torek na svidenje - 16.00 v^sak dan za vas -
17.05	Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja... - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Iz naših relejnih postaj: Radio Koper -18.50 Na mednarodnih križpotjih -19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Koncert zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane - 20.20 Radijska igra: Nepomucene Jonquille: Nenavadna prigoda gospoda Bicha - 21.40 Iz fonoteke radia Koper - 22.00 Poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan
-	22.10 Glasbena medigra - 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd - 23.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
Od 8.50 do 11.50 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za najmlajše - 18.45 Nikoli ni prepozno
-	19.15 Koncert v miniaturi - 19.45 Športne vesti in ital. kronike -
20.30	Dnevnik - 21.00 Cagliostro — film - 22.40 Filmske kronike -23.10 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Sprint -športni tednik - 22.00 Tajnosti glasbe.
Jug. televizija
18.40 Torkov večer s Tonetom Kozlevčarjem 19 DO Španija po 30 letih - 19.40 Obzornik - 20.00
21.30	Kultumf panorama . 22.10 Poročila.
tvegano delati v predelu Pariza, ki je po policiji najbolj zastražen. Še pred petimi ali šestimi leti so pometači, ki so ob zori pometali ulice okrog Trga Pigalle, našli vsak dan mnogo praznih torbic, ukradenih ponoči in odvrženih, ko so bile izpraznjene; danes se zelo redko zgodi kaj takega.
Toda dekadenca Pigalla ni samo v tem, da je izginil mali kriminal: spremenili so se tudi okusi in to, kar je lahko bilo včasih privlačnost, danes nikogar več ne privlačuje, niti tistih ne, ki pridejo za teden dni v prestolnico z najbolj izgubljenega podeželja Bretagne ali Auvergne. «Popolna nagota*, ki jo naznanjajo črke ob vhodu v lokale na trgu, sedaj nikogar ne vznemirja, in nekateri kabareji z mrliško krsto, svečami in zavesami urejeni kot kaka mrtvašnica, z mrtvaškimi glavami iz celuloida in kostmi iz papirjevine na mizah, ne povzročajo več groze kot nekoč.
Potemtakem torej ni več pariških nočnih zabav? So še, toda odselile so se s Trga Pigalle na Rive Gauche in medtem ko so se preselile, so se popolnoma spremenile. Odstranile so vse točke starih programov, ukinile so en-traineuses in nekdanjo inscenacijo; spremenile so se v majhne boites, prirejene pogosto v kaki kleti, kjer se samo pleše, tako da so klienti istočasno že tudi prireditelji sporeda. Saint-Ger-main-de-Prčs je postal njihov center. Ta četrt, ki je bila takoj po vojni v času Sartra in Juliette Greco v stanju stalne zasedenosti po mladini, ki je v imenu eksistencializma živela v popolnem antikonformizmu, je postala najbolj rafinirana in snobovska v vsem Parizu. Tukaj prevladujejo mini krila, toda prevladovala bi tudi do gležnjev dolga krila, če bi prišla v modo.
Že pred meseci so v ulicah, ki se stekajo proti slavnemu majhnemu trgu, odprli najbolj rafinirane boutiques in od tam lansi-rajo novo modo in nikakor ne več iz Maisons de Haute Couture, ki se nahajajo med Trgom Ven-d6me in Champs Elysees. Bouti-ques in boites so preplavile vso četrt, kjer je sedaj zelo težko najti trgovino z jestvinami ali katero koli drugo trgovino z vsakdanjimi potrebščinami.
Za razliko od lokalov na Trgu Pigalle, ki so imeli imena z erotičnimi ali grozljivimi aluzijami, kot na primer «Eve*. «Cupidon», «Narcisse» ali «Dracula», imajo nočni locali v Saint-Germain-des-Prčs* imena, ki nikogar ne vznemirjajo: «Chez Castel* ali «Bil-boquet». Prava razlika pa je v nečem drugem: medtem ko je bilo na Pigallu težko rešiti se pritiska osebja, ki je imelo čisto točno nalogo, da je vsiljevalo šampanjec, in je bila v vsakem primeru kakršna koli konsumaci-ja pretirano draga, pa večina klientov na Saint-Germain-des-Prčs pije oranžado in coca-colo po cenah, ki se dosti ne razlikujejo od cen v katerem koli baru. Pa ne samo to. Vratarji lokalov na Trgu Pigalle skušajo na vse načine privabiti ljudi ter jih prepričati, da vstopijo, pri čemer jim kažejo pornografske fotografije
• se nič ne pomišljajo dajati vsakovrstne obljube, medtem ko vratarji na Rive Gauches nepopustljivo zavračajo ljudi, ki jih ne poznajo, kajti v nove boites ni dovoljen vstop komur koli.
Izbor klientele je namreč ključ do njihovega uspeha. Kakor so v nekdanjih časih kubistični slikarji, Max Jacob in grofica Beau-mont prinesli srečo Trgu Pigalle, tako danes kaka boite na Saint-Germain-ues-Pres ne more postati modni lokal, če je ne obiskujejo Brigitte Bardot, Fran50i.se Sagan ali pa Sukarnova žena, kadar gre skozi Paril.
Z gostovanja pevcev iz Trbovelj
Mešani pevski zbor delavskega prosvetnega društva Svoboda II iz Trbovelj je v soboto zvečer nastopil v Ljudskem domu v Križu, v nedeljo popoldne pa v Kulturnem domu v Trstu. Na gornji sliki izroča gostom v Križu darilo Viktor Bogateč, predsednik društva Vesna, spodaj pa sprejema — po pozdravu predsednika SHLP Mirka Kaplja (na levi) v Kulturnem domu — dirigent Leopold Ponikvar cvetje.
.................................
DRUGA PREMIERA V STALNEM GLEDALIŠČU
«Sior Tonin Bellaj>razia» ali «11 frappatore» (Goldoni)
Režiser Giuseppe Maffioli je pripravil tudi drugo predstavo na programu tržaškega Stalnega gledališča. Če pravimo pripravil, mislimo to pot več kot na samo režijo. Komedijo «Sior Tonin Bella-grazia» je Goldoni napisal pred več kot 120 leti ter jo potem še predelal za uprizoritev l. 1845. Vendar pa je še vedno začetniško delo slavnega komediografa in režiser Majfioli jo je postavil pokonci z raznimi injekcijami, namreč z vložki iz nekaterih drugih manj znanih Goldonijevih komedij, dodal je pa še nekaj pesmic, ki jih je skomponiral sam Tonin (Lino Toffolo). Tako je delo še vendar na odru zaživelo in občinstvo se je na sobotni premieri zabavalo in celo ploskalo na odprti sceni. Uprizoritev tega dela pa je treba vendar vrednotiti le kot prikaz skoraj nepoznanega Goldonijevega dela.
Režiser in vsi njegovi sodelavci
so se potrudili, da je predstava dobra. Med igralci je bil gledalcem posebno simpatičen Lino Toffolo kot silno preprosti Tonin. Priznanje pa gre tudi vsem ostalim. Giampiero Beccherelli je igral Ottavia, uglajenega sleparja (Frappatore — druga varianta naslova); njegova varana žena Eleonora. ki mu je za petami, je bila Clara Zovianoff, po drugi plati varana Beatrice. ki misli, da bo njegova žena, pa je bila Fulvia Gasser. Bruno Slaviero je igral uglednega Rimljana Fabri-zia, njegovo hčerko Rosauro, najprej namenjeno Florindu — Mim-mo Lo Vecchio — nato pa dodeljeno Toninu, je igrala Mariangela Melato. Trojico Brighella, Colom-bina in Harlekin pa so odigrali Giorgio Valletta, Ariella Reggio in Lino Savorani.
Sceno je napravil slikar Bruno Chersicla. Na starem inštrumentu je igral Daniele Zanettovich.
štora na soncu. Toda ta nemški človek je vseskozi preganjan in zatiran, vseskozi ga streljajo, zapirajo, pretepajo, vseskozi podleže v neenakem boju in se na koncu koncev znajde na cesti brez vsega, navadno oropan ne samo materialnih dobrin temveč tudi vere v človeka in v sebe. In tako se nam Remarque v teh svojih romanih morda še bolj kot svojih drugih delih kaže ne samo kot upodabljalec časa in razmer v prvi svetovni vojni in neposredno po njej, temveč tudi kot pisatelj, ki opozarja in svari in se s svojimi deli oglaša kot vest človeštva.
NA ZAHODU NIC NOVEGA
je naslov prvega romana, ki je gotovo eden najpomembnejših tekstov v vrsti številnih Remarquo-vih pripovednih del. Res da je to Remarquovo prvo literarno delo, toda tudi roman, ki je pisatelju prinesel svetoven sloves. Res da je morda pripoved še nekoliko okorna, neizkušena, toda ker je roman izrazito avtobiografski, je ta toliko bolj neposredna, prepričljiva in impresivna. Pisatelj, ki je prvo svetovno vojno sam preživel na bojišču in bil večkrat ranjen, poziva s tem svojim delom k pameti in obsoja vojno kot največje zlo človeštva. Zato je roman Na zohodu nič novega e-den najmočnejših protivojnih romanov, kar jih pozna svetovna literatura in zato je bil že mnogokrat in marsikje prepovedan.
Roman, ki bi mu že skoraj težko nadeli to oznako, je avtobiografska pripoved o doživetjih mladega dijaka na fronti, kamor je odšel skupaj s svojimi sošolci naravnost iz gimnazijskih klopi. Pisatelj nam izredno plastično prikaže življenje na fronti in v njenem neposrednem zaledju, sovražne in lastne ofenzive, strahote pozicijske vojne, trpljenje v lazaretih, napade s plinom. Skratka, gre za prikaz trpljenja in umiranja mlade generacije, ki jo je uničila prva svetovna vojna, tudi kolikor so ji morda granate prizanesle. V romanu Na zahodu nič novega srečamo nekaj odlično karakteriziranih oseb. Odlično je upodobljen profesor Kan-torek, ki z zlaganimi domoljubnimi govori pripravi dijake, da odidejo prostovoljno na fronto in mnogi tam padejo, še preden bi jih sicer sploh vpoklicali Pretresljiva je podoba umirajočega sošolca Kemmericha, ki mu je granata odtrgala nogo in umre zaradi gangrene. Nič manj niso pretresljive podobe ostalih vojnih tovarišev in nekdanjih sošolcev, ki drug za drugim padajo, tako da na koncu ostane od vseh le en sam.
Roman Na zahodu nič novega je torej pretresljiv, dokumentaren a vendar umetniško oblikovan tekst o vojni in njenih strahotah, ki opozarja in svari, obenem pa je posvečen nemški generaciji, ki je izginila pred petdesetimi leti. Žal ta roman pri Nemcih ni naletel na razumevanje. Ne samo, da so roman pod nacizmom prepovedali. Komaj so ga Nemci dobro prebrali, bilo je to leta 1929, ko je roman izšel v milijonski nakladi, že so začeli znova rožljati z orožjem in se pripravljati na vojno, ker jih prva še ni izučila. Spet je moralo pasti na milijone mladih Nemcev. Toda danes že spet hočejo ražljati z orožjem... Kot bi bili vsi pozivi k pameti zaman.
ČRNI OBELISK
je roman, ld je morda kot umetniška stvaritev dognanejši od romana Na zahodu nič novega. Pisateljeva kreativna fabulativnost prihaja v njem vse bolj do izraza, čeprav je tudi ta tekst delno avtobiografski. V tem romanu se kažejo vse izkušnje mojstrskega pripovednika, kot je to od svojega prvega romana naprej postal Remarque. Toda ta druga knjiga nemške trilogije se nam vendar zdi šibkejša, manj prepričljiva, ker delu pač manjka osebne prizadetosti in, tako rekoč eruptivnega protesta zoper vojno in njene strahote. Roman črni obelisk je predvsem podoba nemških neurejenih povojnih razmer in nas zato kot tak manj ogreje. V njem pripoveduje pisatelj o. vrsti oseb. V ospredju pripovedi^ stoji nekdanji učitelj, ki je preživel vojno na 'fronti, (tudi Remarque sam je bil po povratku iz vojne nekaj časa uči telj in nato časnikar), zdaj pa se skromno preživlja kot uslužbenec pri podjetju svojega bojnega tovariša, ki izdeluje nagrobne spomenike. To je čas inflacije, ko se cene računajo samo še v milijonih in milijardah, pa tudi čas depresije in socialnih nemirov. Nemški militarizem in re-vanšizem prav v tistih dneh začenja dvigati glavo in pridobivati svoje prve pristaše. V nemirnem in neurejenem povojnem času pa uspevajo in žanjejo uspehe najbolj negativni elementi. Ne samo gospodarski špekulanti temveč tudi šarlatani v umetnosti in demagogi v politiki. Tako se v tem obširnem tekstu srečamo s celo vrsto ljudi, ne samo raznih špekulantov, kvaziumetniških pisunov in prvih nacistov, temveč tudi s celo vrsto drugih ljudi, prostitutk, trgovskih zastopnikov, bivših vojakov, gostilničarjev, z akrobati, pevci, sleparji, ki se vsak po svoje prebijajo skozi negotovi čas.
Pri romanu črni obelik pravzaprav najbolj pogrešamo zaokroženost zgodbe. Zato roman, ki nima klasične gradnje romana z zapleti in razpleti, izzveni bolj kot kronika, ki se pred bralcem odvija o določenem obdobju in
določenem okolju, kot kronika časa, razmer in ljudi v njih. Sorazmerna razvlečenost teksta in pomanjkanje neke notranje napetosti bralca malce utruja, daje pa mu kljub temu široko panoramo povojnih dogodkov in resnično sliko razmer, ki je vendar vredna, da jo spoznamo.
LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA je tretji tekst Remarqueve Nemške trilogije. To je roman, ki je posvečen nemškim beguncem, ki so sc bodisi kot Židje ali politični nasprotniki morali pred nacizmom umakniti v razne kraje Evrope, kjer so vsak, eden bolj drugi manj, doživljali žalostne usode. Roman se dogaja v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno in sicer deloma v Nemčiji, predvsem pa v Pragi, Zurichu, na Dunaju in v Parizu, kjer se stekajo pota nemških emigrantov. Tudi v tem romanu prihaja do izraza Remarquova bogata, naravnost neizčrpna sposobnost pripovedovanja, prikazovanja najrazličnejših ljudi in njihovih usod, njegova izredna sposobnost pletenja najrazličnejših zgodb. Zato tudi v tem tekstu srečamo celo vrsto najrazličnejših oseb, od nacistov do Židov in najrazličnejših nasprotnikov režima, pa do švicarskih, francoskih, avstrijskih in čeških policajev ter carinikov in malih preprostih ljudi, ki sočustvujejo z žrtvami, pa sami ne morejo dosti pomagati. Seveda stoje v prvi vrsti pisateljeve pripovedi nemški emigranti, med katerimi je študent Ludvvig Kern, na pol Žid na pol protestant o-srednja osebnost. Ta mladi fant potuje iz ene države v drugo, deloma sam deloma po prisilni poti, saj ga policije, potem ko ga zalotijo brez dokumentov in dovoljenja za bivanje, postavijo na mejo, ki si jo sam izbere. Na eni takih svojih postaj spozna tudi dekle, s katero zveže svoje bedno življenje in nadaljuje z njo pot po svetu. Pot se zaključi v Parizu, odkoder se obema posreči, da malo pred izbruhom vojne, odpotujeta v Mehiko, ki je pripravljena sprejeti določeno število emigrantov. Poleg nesrečnega študenta in njegovega dekleta pa stopi v ospredje še politični emigrant Steiner, čigar žena je ostala v Nemčiji. Ko zve o njeni bolezni, se vrne v Nemčijo, najde ženo na smrtni postelji, ko pa ga aretirajo, si sam izbere prostovoljno smrt s skokom skozi okno, skozi katero potegne še osovraženega policista.
Tudi ta tekst je po svoji strukturi bolj kronika časa in razmer, bolj pripoved o usodah nesrečnih beguncev, ki jih vsi preganjajo in nihče noče imeti zanje razumevanja, kot pa pravi roman. Toda v tem tekstu gre vendar za zaokroženo življenjsko zgodbo mladega begunca po evropskih državah. Zgodba je pretresljivo napisana in zanimivo pripovedovana in je razen tega tudi ostra obsodba brezdušnih odnosov predvojnih režimov do žrtve nemškega nacizma.
S tem, ko smo dobili Nemško trilogijo v slovenskem prevodu (prevode so prispevali Janko Moder, Franc Šrimpf in Bruno Hartman), smo samo v letošnjem letu povečali število Remarquovih prevodov na šest in se tako lepo oddolžili pisatelju, ki sodi med najbolj brane sodobne svetovne avtorje, pa tudi umetniku, ki se je že zgodaj opredelil zoper vojno, fašizem in vse zlo, ki ga prinašata. Slovenski bralci pa so s temi romani dobili obilo ne samo zanimivega, temveč tudi dobrega branja.	Sl. Ru.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Varčujte z denarjem, ker ga boste v kratkem močno potrebovali. Ogibajte se ljudi, ki kažejo izkoriščevalske težnje.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Danes ne boste dosegli nobenega poslovnega uspeha. Skušajte poenostaviti družinske odnose.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Postopen napredek v običajnem delu. Vaše zaupanje do nekega prijatelja bo slabo poplačano.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte bolje obvladovati svojo nestrpnost raznih poslovnih sestankih. Neki razburljiv prijatelj vam bo povzroči večjo nevšečnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovolita, da bi se va izpod prstov izmaknila neka ugodna priložnost. Bodite bolj odločni v svojih čustvenih odnosih.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Že v te'.u jutra skušajt.-' rešiti nekatere najbolj neprijetne probleme. Sreča bo na strani vseh zaljubljencev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Današnji dan bo za vas izredno razgiban in uspešen, če se ukvarjate s športom, bodite pri tem pre-vid.i.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Temeljito proučite nekatere ukre-P-, ki bi jih morali sprejeti v prid izboljšanja svoje delovne organizacije. Urejeno družinsko življenje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Skrbno pretehtajte neki poslovni predlog, ki _ boete prejeli. Zelo ugodno vzdušje za nadaljnji razvoj nekega prijateljstva.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Postopno se bodo ustvarili pogoji za do;ego nekega vašega osebnega cilja. Izpolnila se vam bo neka velika želja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kar ste si zamislili, skušajte zdaj k C najhitreje uresničiti. V kratkem bo zadoščeno tudi nekaterim vašim duhovnim potrebam.
RIBI (od 20.2.	> 20.3.) V sporu,
ki bo nastal, zavzemite brez orna-hovanja svoje mesto. Sprostite bre* pridržkov svoje umetniške težnje.
	
za
V NEDELJSKI TEKMI S PRIMORCEM IZ TREBČ
Prvi slovenski derby
prvenstva III. kategorije
enajsterico Vesne
VESNA (Križ) — PRIMOREC (Terbeč) 4:0 (2:0)
Derby med kriško Vesno in Primorcem iz Trebč se je končal * jasno zmago Križanov, ki so nadkrilili svoje nasprotnike. Primorec se je sicer vztralno branil, vendar proti Vesni, ki je bila trdna v obrambi ter je imela z Michelini-Renerjem ter Osvaldom abso-
jem,
lutno
še pravočasno razčistila položaj. V 43’ je po hitri akciji celega napada Vesne Rener z močnim strelom v desni kot drugič ukanil vratarja Trebencev, ki so se kmalu oddolžili in prisilili Caha, da je pokazal vse svoje sposobnosti in prestregel strel Trebencev, katerega je odbil v kot.
V začetku drugega polčasa je Primorec pritisnil na igralce Vesne in oblegoval vrata Križanov, vendar je obramba hladnokrvno rešila položaj in sprožila napad, ki je v 13’ prinesel tretji gol. Akcija se je začela s streljanjem kota, ki ga je izvedel Z. Košuta do kazenskega prostora, kjer se je pojavil Canaz-za, ki je žogo z glavo usmeril ne ubranljivo v mrežo. Štiri minute kasneje je R. Košuta zamudil izredno priložnost, ko je iz ugodnega položaja poslal žogo nad prečko. V 20’ so Trebenci ponovno postali
nevarni in resno ogrožali Caha, ki pa je z drznim posegom pod noge rešil položaj. Vse do 32' so se Križani in Trebenci menjavali v napadu in protinapadu, vendar so bili napadalci Vesne bolj hitri in so še nekajkrat ogrožali Alda Kralja. Tako je Rener poslal žogo mimo droga, v 36’ je De Michele za las zgrešil cilj, dve minuti kasneje pa je R. Košuta zaman poskusil srečo. Po vseh teh napadih je Vesna vendarle prišla v 41’ do četrtega in zadnjega dosežka. Akcija se je začela na sredini igrišča, kjer je Rener preigral nasprotnika ter žogo podaljšal do Michelinija. Ta se je je takoj iznebil s podajo prostemu De Micheleju, ki je z močnim prizemnim strelom postavil končni rezultat.
Ob končnem žvižgu še prijateljski stisk rok med igralci obeh klubov, ki so bili vseskozi korektni, zaradi česar je imel tudi sodnik lažje delo, da je dobro sodil prvi slovenski derby letošnjega nogometnega prvenstva III. amaterske kategorije.
K. K.
PRED LASTNIMI NAVIJAČI V GORIC1
Prva letošnja zmaga peterke Spltigen Braua
Splttgen Brau je zabeležil po treh zaporednih porazih prvo zmago v tekmi proti Fargasu. Ta zmaga je toliko bolj pomembna, ker je Fargas, direktni tekmec s SplUgenom za obstanek v A ligi. Goričani so prikazali igro na zadovoljivi tehnični ravni in prepričljivo zmagali z rezultatom 67:50 (38:24).
Spltigen Brau — Medeot 10, Tur-ra 6, Rossi 10, Ponton 9, Kristan-
čič, Krainer, Comelli 2, Tomasi 4, Pozzecco 13, Green 13.
Fargas (Livorno) — Pozzilli 4, Guantini 4, Marcacci 5, Garibaldi, Chirico 1, Andreo 10, Allen 11, Ba-roncini 3, Bernardini 12.
Sodnika — Costa (Bologna) in Paraccini (Reggio Emilia).
Splilgen je z odlično obrambo Rossija in s hitrimi akcijami Pon-tona in Greena onemogočil nasprotniku vsakršno resno grožnjo. Tre-ning-tekma z Beogradom je ugodno in pozitivno vplivala na celotno moštvo. Splugen je namreč zaigral hitro in ostro že od vsega začetka in z Rossijem, ki Je še en. krat potrdil, da je v dobri formi, povedel v drugi minuti s 6:2 in nato 10:4. Tedaj stopi na igrišče Allen, ki pa se kljub pričakovanju ni izkazal učinkovitega. V celi tekmi je zgrešil namreč 11 prostih strelov od 14, ki jih je imel na razpolago. Kljub temu je uspelo Andreu, da zmanjša rezultat na
.........-----.T-.......... - --- ;
lutno premoč na sredini igrišča, ni mogla upati na uspeh.
Sodniku sta se ekipi predstavili v naslednjih postavah:
VESNA — Cah, Picchieri, Finotto,
Osvaldo, Canazza, Rener, Z. Košuta, Michelini, R. Košuta, De Michele, E. Košuta.
PRIMOREC — Aldo Kralj, Angel Kralj, Stojan Milkovič, Edvard Kralj, Bogdan Čuk, Renato Kralj,
Doro Možina, Livio Sosič, Tulio Možina, Henrik Čuk, Leonor Kralj.
Začetni udarec je pripadel Primorcu, ki je skušal prodreti skozi obrambo Vesne. Poskus se ni posrečil in Canazza je v odgovor sprožil protinapad š končnim strelom De Micheleja, katerega so nasprotniki odbili v kot. V 3’ so si Križani izsilili kot, ki je ostal neizkoriščen. Deset minut kasneje je Primorec nepričakovano izvedel množični napad in malo je manjkalo, da ni zaradi nesporazuma obrambe Vesne prišel tudi do gola.
V 15’ je branilec Primorca, ki je hotel ustaviti prodor igralcev iz Križa, podrl na tla ob robu kazenskega prostora napadalca Vesne, kar je sodnik kaznoval s prostim strelom, ki ga je Canazza močno poslal čez zid do mreže.
V	20’ so Križani ponovno izvedli prodor, pri katerem so sodelovali vsi napadalci. Končni strel Renerja Pa je šel za las mimo droga. Štiri minute kasneje so igralci iz Trebč, ki so si vneto prizadevali, da bi izenačili, izvedli protinapad, s katerim pa niso mogli spraviti s tira dobre obrambe nasprotnikov. V tem delu igre se je posebno izkazal vratar Trebencev, ki je v 26’ z drznim posegom pod noge R. Košute rešil vrata, kot je pet minut kasneje z lepo parado odbil strel E.
Košute v kot. V 35’ je De Michele z močnim strelom zadel drog, v nadaljevanju akcije pa je vratar Primorca Aldo Kralj ponovno rešil svojo mrežo.
V	38’ si je Rener zapravil odlično priložnost za povečanje rezultata, v 39’ pa je Vesna s kotom
hramba Primorca nPnaše^fn je	Enajsterica kriške Vesne, ki z uspehom nastopa v HI^amsETerski irčUtfirffr
li„„,..............mimi.lm,mi,imminim,,,'m,,,m,.........mm,,,,, in,,,’,,n,i.MnilniMiiilnMiMiil,,,„   
16:12, nakar je v 7’ igre Zorzi odpoklical Rossija in poslal na igrišče Greena, kar se je takoj poznalo pri igri. Treba je pripomniti, da je imel Zorzi v tej tekmi zares srečno roko pri menjavah, ki so se vse izkazale za odlične poteze. V 12’ igre se je Green v dveh akcijah polastil žoge in iz obrambe točno podal Fontonu, ki je brez težav realiziral: 27-16 v korist domačinov. Rossi je zopet zamenjal Greena in v 15’ z dvema zaporednima košema povečal razliko na 34:17. Prvi polčas se je zaključil z 38:24.
V drugem polčasu so Goričani zaigrali ravno tako ostro v napadu in s koši Turre in Tomasija povečali rezultat na 50:29. Fargas je v 9’ igre zahteval «time out» in je od tega trenutka dalje zaigral v «pressingu», ki pa ni doprinesel nobene koristi. Zaradi grobega rea. giranja je bil v 14' izključen Marcacci. Allen, kot smo že omenili, je bil v tem delu igre zelo netočen, medtem ko se je izkazal Green. Končni rezultat 67:50 za Spltigen Brau, ki je zabeležil prvo zmago v letošnjem prvenstvu in tako prenehal z zaskrbljujočo serijo porazov in je povsem navdušil gledalce Jože Cej
V 4. KOLU MOŠKE KOŠARKARSKE A LICE
Presenetljiva zmaga v Cantuju AlF Onesta na škodo Oransode
Tudi Djuričeva No a le x uspešna na tujih tleh
No, končno je tudi goriška peterka Splugen Braua žela prvo zrna go. Zorzijeva ekipa je borbeno zaigrala in prav s požrtvovalnostjo je premagala nasprotnike Fargasa s prepričljivim rezultatom 67:50.
CANDY — PETRARCA 68:52 68:52 (37:28)
Najbolj pričakovano nedeljsko srečanje je bilo v Bologni, kjer se je domača Candy spoprijela z močno Nikoilčevo peterko Petrarce iz Padove, že iz uvodnih potez se je takoj videlo, da so vsi igralci Petrarce zašli v slab dan in edino Moe je lahko konkuriral z Lombardijem in ostalimi, ki so z neverjetno lahkoto polnili koš Petrarce. Predvsem pa so v vrstah Petrarce odpovedali zunanji igralci, ki niso iz srednje razdalje zadeli niti enega koša. Odbite žoge pa so bile vsekakor lahek plen visokega pivota (2,04 m) Candyja Mlllsa Poleg tega pa je med domačini ponovno zablestel Lombardi, ki je iz vsake razdalje uspešno zadel nasprotnikov koš. Zaman so bile nato vse Nikoličeve taktične poteze (blokade z dvema igralcema na vseh položajih, rakete, blokada Moeja, da bi lahko streljal Peroni, napad 1-3-1, itd.)
CANDY:	Giomo. Pellanera (3),
Lombardi (29), Mills (13), Cosmelll (9)„ Rundo (6), Raffaele (8).
PETRARCA: Moe (28), Jessl, Va-rotto (4), Peroni (8), Toniolo (6), Stefanelli, Tonzig (5), Pizzati I.
ALLONESTA’ — ORANSODA 68:59	(33:32)
Tudi z drugim jugoslovanskim trenerjem Stankovičem ni šlo bolje. Oransoda je morala namreč kloniti na lastnih tleh uigrani milanski ekipi AU’Onest&, katero je odlično vodil ameriški trener Per-cudani. Milančani so igrali s cono pressing in usoda Sartija in drugih je bila zapečatena. Poleg tega je bil v nedeljo Bulgheroni dobesedno neustavljiv:	odličen v obrambi,
kjer Je skoro onemogočil najnevarnejšega izmed nasprotnikov Recal-catija in glavni organizator vseh napadov svoje ekipe. V drugem polčasu pa je celotna milanska ekipa odlično zaigrala in črnec Isaac je dokončno strl vse sile domačinov.
ORANSODA: Burgess (4), Valentini, Merlati (8), Barlucchi (11), Recalcati (14), Sarti (4), De Simone (13), Frigerio (5).
ALL’ONESTA’:	Vatteront	(8),
Masocco (2), Bulgheroni (12), Za-natta, Vescovo (7), Gatti (10), Os-sola (2), Isaac (14), Dal Pozzo (13). NOALEX — BIJTANGAS 68:56	(30:31)
V malem derbiju Bptangas iz Pe-
uspeh, kajti v 2' drugega polčasa je moral z igrišča državni reprezentant Bertini zaradi poškodbe na glavi. V prvem polčasu so namreo domačini vodili (30:31) in vse je kazalo, da bo Butangas žel celotni izkupiček. Bertinijeva odsotnost pa je povzročila vel ke vrzeli v obrambi in delo Djurlča in drugih je bilo lažje. Tako si lahko tudi razlagamo veliko razliko, s katero so gostje zaključili to srečanje. Med domačini je ponovno zablestel ameriški pivot Werner, v vrstah Noalexa pa Jugoslovan Djurič (28 točk) in Ce-dolini zaradi brezhibnega organiziranja igre.
BUTANGAS:	Bertini (6), Mar-
chionetti (13), Scrocco (2), Paoiinl (7), Pulin (4), Werner (18), Cavai-lini 6, Lesa.
NOALEX: Cedolini (12), Calebot-ta (6), Djurič (26), Ferro (2), Eot-tan (15), Vaccher (5), Zamarin (2), Lessana, Guadagnino.
SIMMENTHAI- — ARAM1S
77:70	(48:43)
Sodnika Cameo in Menlchettl iz Firenc sta z nerazumnim žvižganjem delno pokvarila srečanje med milanskim Simmenthalom in Ara-nrisom, srečanje, ki bi lahko prikazalo nekaj res zelo zanimivih tehničnih potez. Gostje so igrali v obrambi s cono 3:2, da bi se čim-več posluževali protinapada, ker so vedeli, da so Milančani, ki so .-e
šara in Noalex iz Benetk so zrna-gali Djurič in ostali. Vsekakor mo- . Sele v petek vrnili iz Islandije, kjer ramo opravičiti domačine za ta ne- j so premagali tamkajšnjega klub-
......•«•»•.......................................................mm........m.......mn
V IH. KOLU MOŠKE KOŠARKARSKE R LICE
Fides iz Bologne žrtev peterke Lloyda Adriatica
Samo dve točki razlike ob zaključku razburljivega dvoboja
GORIŠKI NOGOMET
Sevegliano 0 Juventina 0
JUVENTINA — Tomasin, Zežlin, Rosolen, Ferfolja, Costelli, Pašku-lin, Montico, Tabaj, Klaučič, Ghiot-to, Petejan.
Enajsterica iz štandreža je v nedeljo zaigrala neodločeno z moštvom iz Sevegliana. V napeti in hitri igri sta obe ekipi pokazali lep nogomet, toda kljub borbenemu napadu obeh se zmaga ni nagnila na nobeno stran. Morda zato, ker sta bili moštvi precej enakovredni.
V 14’ drugega polčasa je imel Petejan ugodno priliko za gol: sam Ja bil pred vrati, toda žoga se je odbila od vratnice in 'tako Je bila zmaga za Juventino zapravljena. Proti koncu igre so nasprotniki začeli ostreje napadati tik pred vrati Tomasina, ki se je dvakrat lepo izkazal in tako rešil točko Juventini.
Od Juventine so bili najboljši Pa. škulin, Zežlin, Ferfolja in Costelli. Sodnik je dobro sodil.
D. R.
IZREDNA IGRA ENAJSTERICE PROSESKEGA PRIMORJA
Šest žog v mreži vratarja moštva proseške Libertas
Zužič s tremi zadetki goleador dneva
PRIMORJE . LIBERTAS (Prosek) 6:0 (3:0)
V nedeljo je Primorje v Nabrežini z gladko zmago premagal v proseškem derbyju Libertas. Primorje je šlo na igrišče z trdo voljo do zmage, kar si je tudi izsililo. Povedati pa je treba, da enajsterica proseške Libertas ni bila na višini, da bi kakor koli ogrožala zmago igralcem Primorja. Moštvi sta se
ZARADI BLATNIH IGRIŠČ
Odložene tekme enajsteric Brega
Zaradi slabih in blatnih igrišč so bile odložene vse tekme Brega.
JUNIORSKO PRVENSTVO
Mladinska enajsterica Campanelle Pides Je v nedeljo klonila na zelo slabem igrišču moštvu S. Sergio z 0:1. Gol je dosegel deset minut Pred koncem Vescovo. Moštvo od Magdalene je moralo od 30’ p.p. Igrati brez poškodovanega Suria-ha. Campanelle Fides je nastopil v postavi Micor, Cadelli, Gerini, Surian, Zippo, Riosa, Lasca, Con-zarii, Nardini, Giugovaz, Bossi (Morgan).
r-
MILAN, 21. — Nogometno moštvo Milana je danes odpotovalo z vlakom v Zagreb, kjer bo v sredo Igralo prvo tekmo prvega kola tur-hirja za Mitrooa Cup z Dinamom. S trenerlem Silvestri jem so v Za-Rreb odpotovali Bariuzzi, Mantova-hi, Rosato, Schnellinger, Santin, Trapattoni, Baveni, Bacchetta, Mora, Sormani, Amarildo, Fortunato Madde. Lodetti, ki je bil prav tako na seznamu, je moral ostati doma in se bo pridružil reprezentantom, ki se bodo pripravljali za sobotno tekmo z Romunijo.
MILAN, 21. — V sredo bo v Sarajevu povratna tekma prvega kola turnirja za Mitropa Cup med Srajevom in Cagliarijem. Italijani so v prvi tekmi zmagali z 2:1. Potratno tekmo bo sodil Avstrijec Mayer.
sodniku, ki je dobro vodil tekmo, predstavili v naslednjih postavah: PRIMORJE:	Scheriani, Babudri,
Delise, Stinko, Bartole, Fragiaco-mo, Živec, Milič, Zužič, Verginella, Dane v.
LIBERTAS Prosek: F. Cerut, M. Cerut, Novel, Craievich, Hervatich, Cotterle, Stagni, Gherbaz, Manzut-to, Piol.	, ...
Vreme mrzlo in deževno, igrišče blatno, gledalcev približno 200.
Prvo akcijo je sprožila Libertas, vendar je Bartole takoj ustavil napad in rešil položaj. Ker Primorje ni igralo kot bi moralo, je trener Fragiacomo preuredil enajsterico: Bartole s številko 5 se Je postavil na mesto desnega branilca, Babudri s številko 2 je prevzel vlogo stoper-ja, Stinko, ki je imel številko 4, pa je igral prostega. Fragiacomo in Milič sta se postavila v obrambo sredine igrišča, s čimer sta popolnoma zmedla pojme nasprotnikom, ki se niso več znašli. Sadovi te preureditve niso izostali. Primorje je bolje zaigralo in že v 6’ je Verginella s prodorom vnesel zmedo v vrste nasprotnikov, vendar je Živec, ki je dobil žogo od Daneva, zapravil priložnost. V 8’ gol za Primorje: prodor živca po desni strani s silovitim strelom, katerega je vratar Cerut kratko odbil do Miliča, ki je brez oklevanja poslal žo-po v mrežo. Takoj zatem izredna akcija živec - Milič - Fragiacomo, vendar je tokrat žoga končala v rokah vratarja. V 12’ je Fragiacomo preigral kar tri nasprotnike ter je predložil žogo prostemu Verginelli, ki pa je z lepega položaja visoko zastreljal. Minuto kasneje je prečka rešila vratarja Libertasa, v 14’ pa se je budni Cerut rešil v kot, potem ko ga je Danev z osebno akcijo resno ogrožal. Danev se je ponovno izkazal v 18’, ko je z ozkim driblingom pustil za seboj Novela ter je predložil Verginelli žogo, ki jo je podal prostemu žluži-ču. Tokrat se je vmešal sodnik in je zaradi off-sidea ustavil igro. V 22’ osebna akcija Verginelle, ki se je tudi tokrat končala pri Cerutu. Prvi prodor Libertas se je zaključil pri Stinku, ki je rešil položaj m žogo podal lastnemu vratarju. Verginella, ki je bil v nedeljo neutrudljiv, je bil zopet pobudnik prodora, ki ga je začel na sredi igrišča, žoga je prišla na levo do Daneva,
i   : n in	I *• 1 10
dor Deliseja s strelom, katerega je Cerut s težavo odbil v kot. Libertas Barcolana se je ponovno drznila v napad, vendar tokrat Babudri ni dovolil Manzuttu, da bi šel preko črte kazenskega prostora. V 39’ je Cerut še enkrat z' odličnim posegom rešil nevarni prodor Ztižič-Verginella.
V drugem polčasu Je bila slika podobna prvemu. Primorje je vztrajalo v napadu do 10’, ko je Milič podal Zužiču na desno. Ta je žogo nemudoma predložil v sredino: vratar je bil premagan, vendar se je žoga kotalila mimo bele črte, dokler ni do nje prišel Danev in jo spravil brez težave v mrežo. Dve minuti kasneje je Cerut še enkrat preprečil zaključek krasne akcije Verginella Zužič. V 18’ pa je Fragiacomo izvedel prodor, med katerim se je iznebil vrste branilcev in podal žogo prostemu Zužiču, ki je prehitel Ceruta in usnje je ponovno končalo, tokrat petič, v mrežo. V 23’ je moral Scheriani prvič resno poseči v akcijo, pet minut kasneje je Stinko preprečil prodor Gherba-za, v 38’ pa je Zužič s tretjim golom zaokrožil rezultat na 6:0. še nekaj prodorov Primorja in nato konec, potem ko je živec zgrešil popolnoma prazna vrata.
Primorje je v nedeljo popolnoma zadovoljilo. Pokazalo je lepo skupno igro in kar je važno, so vsi igrali od prve do zadnje minute. V obrambi sta branilca solidno zaigrala. Posebno Babudri je ugajal, ker je bil vedno na mestu in je dobro razumel vlogo stoperja. Tudi Stinko se je obnesel kot prosti, na sredini pa sta prevladovala Fragiacomo in Milič, ki sta bila vedno v premoči in sta inteligentno režirala igro. Pred njima je bil vedno prisoten Verginella, ki sicer ni spravil nobene žoge v mrežo, vendar je dal možnost Zužiču, Danevu n živcu, da so izrabili njihove reali-zatorske sposobnosti. V napadu je živec dobro opravil svoje delo na desnem krilu, Danev in Zužič oa
že od 25. aprila lani (8:0 Esperijl) ni zabeležilo tako doneče zmage..
* * *
V mladinskem prvenstvu je Libertas premagala Primorje 3:1, pro-seški junlorji pa so morali prav tako kloniti enajsterici Libertasa s 3 proti 0.
B. R.
LLOYD ADRIATICO — FIDES 68:66	(32:34)
LLOYD ADRIATICO: Brumatti (20), Goltan, Fcrtunatl (24), Blanco (3), Bicci, Tarabocchla (10), Apostoli (3), Narder (2), Franceschini (2) in Schergat (4).
FIDES BOLOGNA: Lebboronl (9). Macciantelli, Nannucci (5), Cucchi, Zucchini (9), Torri, Magnani (23), Clannaroni (12) in Vi-
sčardr~(8y;' '	... .........
SODNIKA: Steffanuttl in Godrlch (Benetke).
Tržaška peterka Lloyda bo ne-
dvomno trd oreh za vsako moštvo, ki bo gostovalo v Trstu. Tokrat aO morali kloniti Marinijevim fantom močni nasprotniki Fidesa iz Bologne, ki so lansko leto nastopali v A ligi in se tudi v tej sezoni pripravljajo, da bodo zopet prestopili v najvišjo kategorijo. V A skupini B lige so namreč igralci Fidesa glavni favoriti za končno zmago.
Tekma Je bila res razburljiva ln izenačena do konca, saj so se Tržačani prepričljivo oddaljili od na sprotnikov šele v zadnjih sekundah. Prej so Brumatti in drugi zgrešili mnogo košev tudi iz neposredne bližine in, kar je še slabše, so po nemarnosti izgubili tudi neverjetno število žog zaradi slabih poti a j ali korakov pri vodenju. Nasprotniki seveda, ki niso novinci, so neusmiljeno izkoristili tudi najmanjšo napako Tržačanov. «In prav zaradi zapravljenih žog,» besede so
Schergatove, enega najboljših članov Lloyda, «smo zapravili tekmo v Gorici, kjer bi lahko z malo bolj preudarno Igro zmagali.)) Ta hiba postaja iz nedelje v nedeljo vedno bolj problematična, vendar povsem umevna, ker igrajo Tržačani predvsem s protinapadom. Pri tem je treba hitrih podaj in drlbblingov ln seveda kaka žoga lahko uide. Povsem nerazumljivi pa so koraki, s) jih zakrivi Tarabocchla, ki z mesta večkrat ne zavodi žoge pred prodorom. Take napake včasih stanejo tekmo.
Junaka dneva sta bila Fortunah za Lloyd in Magnani za Fides. Tržaški predstavnik je poleg lepega osebnega izkupička (24 točk) bil vedno glavni organizator vseh napadov in protinapadov, katere Je večkrat tudi sam zaključil. Magnani, pivot Fidesa, pa je bil nedvomno najnevarnejši med nasprot-
..................lili.................■■milni.mi
V III. kolu skupine M prvenstva IIL kategorije
Osler odpor Uniona enajsterici Campanelle
Kljub blatnemu igrišču sodnik ni hotel odložiti tekme
CAMPANELLE FIDES - UNION 1:0
CAMPANELLE — Batič, Favretto, Ceglar, Race ž„ Ruvoletto, Go-sdan, Jurlnčič, Longo, Coinz, Bellanova, Race A. (Trener Llstuzzi).
UNION — Furlan, Camassa F.. Nacinovič, Camassa A., Gombač, čač, Blsulll, Ožbolt, Hrevatin, Falconetti, Morablto. (Trener Costanzo).
SODNIK Decimani. Stranska sodnika — Franco Orsi (Campanelle) in Luciano Ferluga (Union). STRELEC: Coinz (C) v 23. p.p.
S četrturno zamudo se je v nedeljo pričela nogometna tekma Cam-
ta pa 'jo 'je prepustil Zužiču, ki ie priložnost izkoristil in s silovitim strelom spravil Ceruta ponovno na kolena. Samo dve minuti kasneje je zopet Verginella podal žogo Zužiču, ki je še enkrat neobranljivo prema- > gal nasprotnega vratarja. V 37’ pro-1
paneile — Union na igrišču v'naselju S. Sergio. Bilo je negotovo, ali se bo tekma sploh začela zaradi slabega terena. Ker pa je posijalo sonce, je sodnik upal, da bo srečanje potekalo regularno in je dal znak za začetek. Le redki tleli igrišča so bili na suhem. Povsod drugod pa so se razprostirale obsežne in globoke mlake.
Campanelle so začeie takoj napadati in so že v 5' dosegle kot. Streljal je Longo, žoga je zadela vratnico in se odbila. V 10’ je imel Bellanova možnost, da povede svojo ekipo v vodstvo. Bil ‘e sam pred Furlanovimi vrati, a ,>treljal je mimo. Kmalu nato je poskusil srečo Andrej Race, a igralec Uniona Gombač ga je ustavil in mu z lahkoto odvzel žogo. Dvoboj med temi igral-............_________. .	cema se je med tekmo večkrat posta pokazala, da sta nenadomestlji-■ novll. Gombač je vedno nadkrtlje-
va. Posebno Zužič se je v nedeljo izkazal s svojimi tremi goli.
Obč'nstvo tokrat ni šlo domov razočarano. Prisostvovalo je nedvomno najlepš! igri Primorja, ki
	SD BREG
javlja,	da bo trening odbni
karic	jutri, 23. t. m. od 19.
do 21.	ure na stadionu «Prvi
maj»,	Vrdelska cesta 7.
a' nasprotnika in mu nikoit ni pu stn naprej.
Do 17' so Campane' ■ vztrajale v napadu, a odlična trojica Camassa A , Gombač in Cač ni mkoii do-pusiiia, da M se nasprotni napadalci prenevarno pribežal! mreži Uniona.
V 17' se je Hrevatin spusiil proti Batičevim vratom, preigral štiri igralce, a Je Izgubil žogo prav pred vrati čez minuto ga je skušal posnemati B'sulli, a tudi njemu ni
Igra je bila nezanimiva, odvijala se je pa pretežno na Unionovi polovici igrišča. Igralci so se zelo težko premikali ter so morali bresti po vodi, da so lahko sploh prišli do žoge. Union je imel še težje delo, ker se Je moral boriti tudi proti vetru.
V 22’ sta trčila Furlan In Race A., ko se je ta nevarno približal vratom Uniona. Na srečo ni bilo nič hudega in tekma se je nadaljevala. V 23' je bila pred kazenskim prostorom Uniona prava zmešnja va. Eden od igralcev v plavem dresu se je dotaknil žoge z roko in sodnik Je prisodil prosti strel. Coinz je streljal prav nad glavami živega zidu in žoga Je končala v mreži. Furlan ni mogel storiti nič, čeprav še je vrgel na žogo in jo skušal odbiti.
Po doseženem golu so se Campanelle umaknile v obrambo in ustavljale prodore Unionovih napadalcev. V 35’ je Moraultu uspelo prebiti nasprotno obrambo. Streljal je močno, toda Bat:č je odbil in Bellanova se Je žoge dotaknil z roko. Morablto Je zopet streljal in Batič Je v zadnjem hipu ujel žogo. Union je bi! do konca prvega polčasa stalno v napadu V 44' bi Ožbolt lahko izenačil, toda zapravil si Je ugodno priložnost
Pred začetkom drugega polčasa sta kapetana ekip Bellanova in Ca-
uspelo, da bi premagal odličnega | massa A. vprašala sodnika, ali bi vratarja Batiča in njegovo obrambo. I ne bilo bolje prekiniti tekmo. Sod-
nik Decimani se Je strinjal, da je Igrišče zelo slabo in neprimerno za igro, vendar je vseeno dal znak za nadaljevanje.
V	drugem polčasu sta bili obe ekipi precej Izenačeni. Z obeh strani so se vršili napadi in protinapadi. V 3’, ko je bil vratar Furlan že potolčen, je odbil Gombač žogo prav na črt! gola, kmalu nato pa je moral odbiti še Ruvolettov strel. S tem je začel akcijo, ki sta jo nato nadaljevala Falconetti in Camassa. Ta je s svojim strelom resno zaposlil vratarja Batiča.
V	15’ je kazalo, da bodo Campanelle podvojile rezultat. Ne sicer po zaslugi svojih napadalcev ampak bo Gombačevi, ki je močno streljal proti lastnim vratom ln bi kmalu prevaral Furlana. To je bila edina napaka, ki jo je odlični prosti Igralec Uniona Gombač zagrešil v celi tekmi.
Ko je začelo močno deževati so igralci izgubili še tisto malo volje, ki jim Jo Je ostalo po tolikšnem naporu. Negotovo so se pomikali, po igrišču ter iskali trdnih tal. Mnogi so se pritoževali pri sodniku, ki Je zato uradno opomnil igralca U-niona Falconettija.
Proti koncu tekme Je začel Union vedno huje pritiskati. Toda vsi poskusi, da bi izenačil, so bili zaman. Najboljšo priložnost je imel v 37’ Nacinovič. Vsi igralci so bili pred Batičevimi vrati. Ta je skušal ujeti žogo, a mu ni uspelo ln Je končal izven igrišča. Nacinovič, ki je bil žogi najbllžjl je močno streljal In z razdalje dveh metrov poslal žogo v out, potem ko je ta preletela vsa vrata od enega konca do drugega. Do konca je Igra potekala v znamenju premoči Uniona, ki nikakor ni mogel najti pot do gola.
Radi
nlki kot strelec. Zadovoljil pa je tudi zaradi solidne osebne tehnike ln tudi v metih s skoka.
Veliko število gledalcev, glasnih kot vedno, se je zbralo v telovadnici v Ul. Ginnastica. Lloyd je predstavil naslednjo prvo peterko: Brumatti, Fortunati, Schergat, Biancp in Franceschini; Fides pa je nastopil s Lebboronijem, Nannuccijem, Zuc-chinijem, Magnanijem ln Viscardi-jem. V obrambi so Tržačani igrali na moža, medtem ko. so nasprotniki prikazali zelo homogeno cono 1-2-2, ki bi morala streti izredno realizatorsko moč Tržačanov, ki na lastnem igrišču res dobro streljajo. Cona je dala zaželene uspehe in le Brumatti je mogel z velike razdalje presenetiti Magnanlja in druge. Lebboronl in Magnani pa sta medtem stalno zalagala koš Tržačanov in tako je Fides lahko zaključil prvi polčas v svojo korist. Serija rezultatov prvega polčasa: Lloyd — Fides 6:10, 14:12, 17:19. Tarabocchla Je zamenjal v vrstah Lloyda Franceschini ja, 29:28, Narder je zamenjal Brumattlja. Prt stanju 34:32 v korist Fidesa se |e zaključil prvi polčas.
V drugem delu Igre je Marini poslal na Igrišče naslednjo postavo: Blanco, Schergat, Narder, Taraboc-chia in Fortunati. Ekipi sta igrah še vedno z istima sistemoma, kot v prvem polčasu. Fortunati pa je progresivno vedno lepše zaigral in z nevarnimi prodori stalno vnašal zmedo v nasprotne vrste. Pri tem s! Je nabral celo kopico osebnih metov (od 12 na razpolago Jih je 10 realiziral, povprečno 84,16 odst.: nekaj izrednega!). Na nasprotni strani pa je bil tudi Magnani prav tako neusmiljen (12 točk v drugem polčasu). Ko pa je stopil na igrišče Brumatti, je tržaška peterka takoj dobila boljši ritem in je na koncu tekme, čeprav le v zadnjih razburljivih minutah, zasluženo odpravila Fides le z dvema točkama razlike 68-66. Serija rezultatov v drugem polčasu: Lloyd — Fides 37:38. 53:57, Apostoli je zamenjal Tara-bocchio, 62:57, 65:59, Fides je spremenil svojo obrambo: iz cone je prešla na man to man, 67:66, Magnani je zapustil igrišče, in končno 68:66 v zadnjih 18 sekundah.
Lloyd je imel na razpolago 38 osebnih metov, realiziral jih je 25, povprečno 68,48 odst ; Fides Je od 25 metov realiziral 15, povprečno 60 odst.
—edson—
IZIDI
*Lloyd Adriatlco — Fides 68:66 •Snaidero — Becchl	64:54
•Benati - Italsider	44:39
Aipan Junlor — ‘Termoshell 51:45
I skega prvaka v turnirju za pokal I prvakov, utrujeni. Vianello pa celo bolan. Kljub -temu pa sta zadostovala Mašini in Chubin, da sla strla moč nasprotnikov in proti koncu tekme z odličnimi osebnimi posegi zagotovila zmago S:mmenthalu. V vrstah Aramisa je največ preglavic de’al milanski obrambi Ovl (23 točk).
S1MMENTHAL: Iellini, Vianello (9), Pieri (6), Mašini (25), Rimi-nuccl (3), Gnocchi, Ongaro (5), Blnda (3), Chubin (26).
AR.AMIS: Nlchtineale 17. Celo-ria (2), Plzzichemi (2), Fattorl (9), Ovl (23), Polzot (1), Tarantlno (8), Macoratti (4). Calvino (2), Matas-toglio (2).
IGNIS — CASSSF.RA
76:54	(37:36)
McKenzie je zagotovil zmago Ignisu. Američan Je bil v nedeljo zares odličen tako v obrambi kot v napadu (31 točk). Njegovi soigralci so namreč bili precej netočni v strelih in Cassera se je vedno bolj približevala domačinom. Zato je moral bivši član Gulf Oila napraviti vse sam. Proti koncu tekme pa Je dobro zaigral tudi lunatični Cescut-ti in za požrtvovalne nasprotnike je bilo konec Sardagna in Andrew sta se zaman trudila, da bi ponovno zravnala rezultat v svojo korist. McKenzie je bil nepremagljiv.
IGNIS:	Flaborea (2). Bufalini
(6), Cescutti (14), Vittori (2), Bo-vone (5). VUleiti (16), McKenzie (31).
CASSERA:	Orsl, Orlandi (2),
Bergonzoni (9), Granucci, Gessl, ConFconi, Brun! (6) Andrew (19), Sardagna (15), Angelini (3).
REZULTATI 4 KOLA *S'mmenthn! — Aramis
77:70	(48:43)
•Candv — Petrarca		68:52		37:28)	
‘lin’s — Cassera		78	54	37:36)	
A!l’Onestč .-	•Oransoda				
68:59	(33 32)					
•Solhven Pri>u	— Fargas				
67:50	(38'27)					
Noalex — ‘Butangas		68	56	(31:30)	
LESTVICA					
Ignis	4	4 0	289	237	8
Slmmenthal	4	4 0	330	286	8
AlTOnestš.	4	3 1	258	229	6
Candy	4	3 1	276	249	6
Petrarca	4	2 2	260	255	4
Noa)ex	4	2 2	265	268	4
Oransoda	4	1 3	279	280	2
Spliigen Br&u	4	1 3	237	248	2
Butangas	4	1 3	246	261	2
Aramis	4	1 3	248	288	2
Cassera	4	1 3	267	310	2
Fargas	4	1 3	254	289	2
V III.	KATEGORIJI				
Uosandra	Z.		3		
HAVANA, 21. — Jugoslavija Je zavzela četrto mesto na 17. šahovski olimpiadi za Madžarsko. Jugoslavija je igrala z Islandijo 2,5:1,5, prav tako tudi Madžarska z Romu. nijo 2,5:1,5.
Končna lestvica je:
Sovjetska zveza	39,5
ZDA	34,5
Madžarska	33,5
Jugoslavija	33,5
Argentina	30
Češkoslovaška	29,5
Bolgarija	28,5
Romunija	26,5
Vzhodna Nemčija	25,5
Danska	20
Islandija	19
Španija	18
Norveška	14
Kuba	12 točk
Don Bosco O
Rosandi a Zenal - Don Bosco 3:0 (1:0). Kakor dokazuje rezultat, lan-ka zmaga Rosandre nad sicer požrtvovalno enajsterico Don Bosea, ki je znala ohraniti poraz v častnih mejah. Berto,a, Giovanmni, Kocjančič ln tovariši so pokazali, c.a jih tudi blatna igrišča, kakor je bilo v nedeljo, ki je bilo na meji uporabnosti, ne motijo.
V	prvem polčasu je Don Bosco klonil le enkrat, a je imel tud: dvakrat priložnost, oa ram nasprotnike. Teh Sa,ezijanct n.so znan izrabiti, kar se Jim je maščevalo v drugem delu igre, ko so jih igralci Ro-sundre oblegali in dosegli še ava gola.
Ob začetnem žvižgu je Rosand ra sla v napad, vendar se Je morala kmalu zatem umakniti in se rešiti po shovhem strelu Rocirigueza v kot. Po zavrnjeni nevarnosti je Ro-sandra ponovno prešla v napau in Bertom je v 13' povedel beio-piave v vodstvo. Bertoia Je namreč poslal z močnim prostim strelom žogo od vratnice, od koder se je odbila v Pellisovo mrežo. Don Bosco je takoj ostro odgovoril in Kiren je z močnim strelom zadel, medtem ko je bil vratar Karllcek premagan, vratnico.
V	drugem polčasu Je Rosandra s pomočjo vetra stisnila Don Bosco na njegovo polovico, kjer so se branilci trudili, da bi rešili mrežo. Večkrat se jim je posrečilo, dvakrat pa so morali kloniti: v 23’ po zaslugi Kocjančiča, ki Je s prizemnim strelom drugič pretresel mrežo, v 36’ pa so po zaslugi Vignalija, ki je izrabil predložek Bertoie Iz kota. Kotov je bilo 11:3 za Rosan-dro.
ROSANDRA ZERIAL — Karli-cek, Policardi, Pittana, Lombardo, Glovannini, Bazzara, Bertoia, Cep-pa, Kocjančič, Denich.
DON BOSCO — Pellis, Slgnoret-to. Franceschini, Kiren, Tamburin, Rossettl, Destradl, Rodriguez, Pe-tronio, Vatta, Scafa.
Sodnik — Urlzio.
8. B.
IZIDI
•Atalanta	—	Brescia					2-1
•Bologna	—	Fiorentina					1-1
•Mantova	—	Cagliari					0-0
Juventus	—	•Napoli					1-0
•Roma —	Lecco						2-1
•Spal —	Foggia						1-0
•Torino -	- LR Vicenza						1-1
•Venezia		Lazio					1-1
Inter —	•Milan						1-0
LESTVICA							
Inter	9	8	1	0	19	1	17
Juventus	9	6	3	0	12	2	15
Cagliari	9	4	4	1	11	1	12
Bologna	9	5	2	2	14	8	12
Napoli	9	S	2	2	9	5	12
Roma	9	4	2	3	5	6	10
Mantova	9	1	8	0	6	5	10
Fiorentina	8	3	3	2	15	8	9
Spal	9	3	3	3	8	8	9
Milan	9	2	5	2	12	II	9
Atalanta	9	3	3	3	9	13	9
Torino	9	1	6	2	4	<	8
Brescia	9	9	6	3	3	6	6
Lazio	9	1	4	4	7	14	6
Vicenza	8	1	3	4	6	9	5
Venezia	9	0	5	4	5	17	5
Lecco	9	0	3	6	2	13	3
Foggia	9	1	1	7	6 21		3
Fiorentina	in	Vicenza			S	tekmo	
IZIDI
•Alessandria — Novara	2-2
Catanzaro — 'Arezzo	1-0
•Messina — Catania	0-0
•Modena — Regina	0-0
•Palermo — Padova	2-0
Reggiana — »Piša	1-0
•Potenza — Varese	2-1
•Sampdoria — Livorno	3-0
•Verona — Salernitana	0-0
•Savona — Genoa	1-0
LESTVICA
manj.
V nedeljo, 27. t.m. odpadejo zaradi sobotne mednarodne tekme za pokal evropskih narodov Italija - Romunija, ki bo v Neaplju, vse prvenstvene tekme A lige.
Varese	11	7	2	2	15	4	16
Sampd.	11	5	5	1	13	11	15
Modena	11	5	5	1	13	11	15
Catanzaro	11	6	2	3	16	12	14
Potenza	11	5	3	3	10	7	13
Padova	11	3	C	2	11	9	12
Livorno	11	4	4	3	12	11	12
Palermo	11	4	4	3	8	8	12
Messina	11	3	6	2	9	7	12
Reggina	11	3	5	3	5	7	11
Catania	11	4	3	4	11	10	11
Piša	11	2	7	2	3	3	11
Salemit.	11	3	4	4	9	11	10
Arezzo	11	4	2	5	14	10	10
Genoa	11	2	5	4	8	10	9
Savona	11	2	4	5	6	10	8
Reggiana	n	1	6	4	5	11	8
Verona	ti	1	6	4	4	11	8
Alessand.	li	1	5	5	10	18	7
Novara	n	1	4	6	6	13	6
Prihodnje		tekme		(27.	t.m.)		
v oktobru v Milanu, gladko zmago. V najslabšem primeru — so menili — bomo zmagali s 5:4. Račune pa so jim prekrižali mladi, toda izredno borbeni borovci, ki so dali vse iz sebe, da bi premagali ekipo, ki je bila pred prvim povratnim kolon, sama na vrhu lestvice. S to zmago se Bor še lahko bori z dobrim* možnostmi za zmago v C skupini in za vstop v prvo italijansko ligo.
Po predvidevanjih je tri točke pri. nesel slovenski ekipi prvokategornik in italijanski prvak v XI. kategoriji za leto 1965-66 Boris Košuta, ki je s svojim premočnim napadom strl vsak odpor nasprotnikov, katerim ni pustil niti enega seta. še enkrat so prišli pri borovcu do izraza ostri top-spini, močni srna-shi, poleg seveda običajnih stransko rezanih servisov. Ce pomislimo, da so bili nasprotniki drugokategor-niki, torej dobri pingpongaši in na lahkoto, s katero jih je Košuta premagal, nam je še enkrat jasno, da spada Košuta res v elito italijanskega namiznega tenisa in da lahko na prste seštejemo nasprot-
......................................................................................mm..........■iiiiiim.mi....
Catanzaro - Catania; Genoa -Alessandria; Livorno - Reggia-na; Modena - Messlna; Novara - Savona; Padova - Piša; Palermo - Varese; Potenza - Sampdoria; Salernitana - Arezzo; Verona - Reggina.
/. POVRATNO KOLO MOŠKE B l-tnr. [ JUGOSLOVANSKA NOGOMtTNA PRVENSTVA
Sredi blata in snega zmaga s 3:0 ljubljanske Olimpije nad Sutjesko
Maribor s točko iz Hrasnice ■ Železničar jesenski prvak SNL
BOR-ENEL 6:3
Borova ekipa prva na lestvici
S prepričljivo zmago, čeprav nepričakovano zmago s 6:3 nad EN EL iz Milana je ekipa športnega združenja Bor dohitela na vrhu lestvice C skupine namiznoteniške B lige milansko ekipo. Bor je tokrat nastopil v pomlajeni postavi Boris Košuta, Edi Bole in Adrijan Tavčar.
Milančani so prišli v Trst s pre- --------------
pričanjem, da bodo odnesli, kot že
NOGOMETNO PRVENSTVO C LIGE
Povprečna Verbania zadala Triestini katastrofalen poraz
Gostje brez volje in brez potrebne povezave
VERBANIA:TRIESTINA 3:0 (1:0)
VERBANIA - Fellini, Giannini, Mariani, Calvi, De Ponti, Fer-raris, Margini, Romanzini, Barichella, Marforio, Gini.
TRIESTINA - Zadel, Martinelli, D’Eri, Del Piccolo, Kuk, Ferrara, Scala, Beorchia, Tommasi, Angileri, Ridolfi.
SODNIK — Campanini (Finale Emilia).
STRELCI: v 20’ Martinelli (avtogol), v 50’ Romanzini, v 76’ Marforio.
Približno 3000 gledalcev. Sodnik je opomnil Gianninija zaradi grobosti. V Triestini je debutiral Tommasi. Kotov je bilo 8:3 v korist Verbanie.
Triestina nadaljuje svoj križev pot z neodločenimi rezultati na domačih tleh in vedno bolj sramotnimi porazi na tujem. Tudi skromna Verbania si je lahko privoščila svoje nedeljsko zmagoslavje, katerega so domači navijači že precej časa zaman čakali. Domači napadalci (3 goli v 8 tekmah!) so kar naenkrat zablesteli in dosegli toliko golov kot v prejšnjih osmih tekmah. S tema dvema točkama se je Verbania, ki je novinka v C ligi, vsidrala v sredino lestvice in lahko upa na zadovoljivo prvenstvo,
Triestina pa se je tako približala dnu lestvice, da .jo lahko vsaka napaka spravi prav na zadnje mesto. Kje pa je krivda za vse to, kakor vedno nihče ne ve. Tudi letos je vodstvo vodilo popolnoma napačno politiko pri prodajanju in nakupovanju, tako da je moštvo startalo s še slabšo postavo kot druga leta. Šele po dolgi vrsti neuspehov je trener končno skušal pomladiti moštvo in je v nedeljo poslal na igrišče Tommasi ja, ki je nadomeščal Iveja, in Angilerija, ki je zamenjal na levi zvezi Scalo.
Mlada igralca sta naletela na slab dan tovarišev in zato nista mogla pokazati svojih sposobnosti. Vsaj v prvih tekmah je pomoč bolj preizkušenih igralcev zelo važna, zato bo treba počakati preden ocenimo oba novinca. Ostali pa so samo potrdili, da so njihove trenutne zmožnosti preskromne za prvenstvo.
Zato lahko samo upamo, da bo trenerju uspelo najti enajsterico, ki
j::::::::::::::;
bo ustrezala prvenstvenim potrebam, ker moštvo, ki sedaj nastopa, bo le s težavo ušlo spodnjemu delu lestvice. Obnašanje vodstva je pravzaprav nerazumljivo: nevarnost izpada je zelo majhna, ker bosta ob koncu prvenstva deklasirani samo dve moštvi od treh skupin C lige. Zakaj torej ne iskati in valorizirati mlajše sile, na katerih naj bi slonela bodočnost tržaškega kluba. V tem bi morali slediti CRDA, ki je letos prodala veliko igralcev (Ci-clitiro, Iveja, Galeoneja, Kuka), si s tem finančno opomogla in poleg tega zopet sestavila moštvo, ki ne dosega slabših rezultatov od Trie-stine.
Toda vrnimo se k tekmi z Ver-banio. Medtem ko je bil napad dobesedno neviden, je obramba prenašala težo cele tekme: Zadel ima nekaj krivde pri dveh golih, je pa tudi izvršil nekaj posegov, ki jih je občinstvo pozdravilo s ploskanjem. Martinelli in D’Eri sta vzdržala vso tekmo hudemu pritisku nasprotnikov in skušala odpraviti tudi vrzeli, ki so jih pustili ostali branilci. Kuk je imel največ posla, zato mu je treba odpustiti tiste napake, ki jih je v nedeljo zagrešil. Od ostalih sta opravila svojo dolžnost le Del Piccolo in Beorchia, drugi pa so močno razočarali. Verbania je že iz vsega začetka pritisnila goste v obrambo in trmasto zasledovala zmago, ki bi ji pripomogla z ne-všečnega mesta na lestvici. Najboljši je bil Romanzini, ki je ure-
jal napad in gospodaril na sredini igrišča, kjer se je edini Beorchia trudil, da bi oviral premoč domačinov.
V 20’ je padel prvi gol. Romanzini je s silovitim strelom ukanil Zadela, toda na beli črti se je znašel Martinelli, ki pa je žogo tako nesrečno zadel, da se je vseeno zakotalila v mrežo. Triestina je do konca polčasa pritisnila nasprotniki v obrambo, ne da bi izvršila s tem vsaj en strel proti vratom. V drugem delu so domačini zopet zagospodarili in v 50’ podvojili prednost: Romanzini je odpravil nekaj nasprotnikov, nato neubranljivo streljal v zgornji desni kotiček. V 75’ edini strel Triestine: krilec Del Piccolo je s kakih 30 m poskusil srečo, toda Fellini je s krasnim skokom odbil v kot. V 76’ se je domači napad znova prebil skozi gosto obrambo gostov in Marforio je postavil končni rezultat.
nike, ki bi ga lahko premagali.
Zelo dobro je proti ENEL igral tudi Edi Bole, ki je osvojil kar 2 točki in le tesno izgubil s Scarpel-linijem. Res lep uspeh za še komaj 17-letnega mladinca, saj je premagal Rovedo in Boltherja, ki spadata med najboljše italijanske igralce. Bole je zaigral res mirno z ostro rezanimi servisi, ostrim pimpla-njem in pa top-spini in smashi, ki so njegovo glavno orožje. Posebno dobro je Bole igral proti Rovedi, staremu izkušenemu igralcu. Poudariti moramo še, da je obe zmagani tekmi borovec osvojil z rezultatom 2:0.
Šesto točko je za Bor osvojil Adrijan Tavčar po napeti in borbeni tekmi z Boltherjem. Tudi pri Tavčarju so prišli do izraza dobri napadalni udarci, toda pokazalo se je tudi, da ima Tavčar, kot tudi včasih Bole, težave pri prehodu iz pimplanja v napad in da živčno popusti, ko vodi z nekaj točkami prednosti. Posebno je bilo to razvidno v tekmi z Rovedo, v kateri je Tavčar, potem ko je v odločilnem setu vodil že z 14:11, popustil in prepustil banalno nasprotniku zmago. Bolje je v tem oziru z Boletom, ki zelo trdo drži prednost do konca seta. Vsekakor pa moramo oba mlada igralca odločno pohvaliti, saj očividno napredujeta iz dneva. v dan, kar zelo dobro obeta za prihodnje nastope tako v ekipi kot na turnirjih in prvenstvih za posameznike.
Po slabem začetku, saj je ENEL po prvih dveh srečanjih vodil 2:0, je borovcem uspelo zabeležiti serijo 6 zaporednih točk in s tem prestižno zmago s končnim rezultatom 6:3, Borovci niso torej tokrat le zmagali, temveč so zmagali prepričljivo in s tem dokazali, da razpolagajo s solidnim, čeprav mladim moštvom, ki lahko šteje tudi na dobre rezerve kot so Edi Košuta, ki še ni v svoji najboljši formi in pa Tomšič in Bole Emil.
V drugem kolu lige, ki bo na sporedu 11. decembra, se bo Bor srečal v Trstu na stadionu «Prvi maj» ob 10. uri z milanskim moštvom Canottieri Olona. Tudi za II. kolo bo najbrž potrjeno moštvo, ki je igralo proti ENEL.
Postavi:
BOR: Boris Košuta, Edi Bole in Adrijan Tavčar.
ENEL (Milan): Mario Scarpellini, Giacomo Roveda in Italo Bolther.
Tavčar A. — Scarpellini (16:21, 17:21)
H069MIT
RIM, 21. — Tiskovni urad FIGC je pavil imena nogometašev, s katerimi bodo sestavili reprezentanco za tekmo Italija - Romunija, ki bo v soboto v Neaplju. Imena izbrancev so naslednja:
Luigi Riva, Enrico Albertosi, Tar-cisio Burgnich, Mario Corso, Angelo Domenghini, Giacinto Facchet-ti. Aristide Guamieri, Spartaco Lan. dini, Sandro Mazzola, Armando Picchi, Giuliano Sarti, Giancarlo Bercellino, Emesto Castano, Virginio De Paoli, Giampaolo Menichel-li, Giovanni Lodetti, Ottavio Bian-chi, Antonio Juliano.
dve točki in se dvignil do kvote 20, ki mu nudi možnost, da kraljuje brez posebnih skrbi na zasledovalce (ki imajo celo 5 točk manj) na vrhu lestvice.
* * *
V drugi zvezni ligi se je Mariboru, ki je bil gost Famosa v Hrasni-ci, posrečilo izsiliti neodločen izid in z njim zelo koristno točko.
fiiMiiiitaiiMiiiiiiiiiiiiMiiiBatiiiaiiiiifiiiiiiiiiiaiiiiiBiiaiaRlliaiail|||B|,|,,,l|1|||l||||||||||||||||||||I|1||11]ia|||a|||||||||
Olimpija je v nedeljo, kljub blatnemu igrišču in snegu, ponovno zablestela. Z goli Popivode, Frančeškina in Arslanagiča je premagala Sutjesko iz Nikšiča in tako ohranila mesto na vami sredini. Sarajevo je tudi v 12. kolu osvojil
P« NEDELJSKEM KOLU A LIGE
Zmaga Interja z 1:0 v derbiju z Milanom
Poraz Napolija na domačih tleh: Juve z dvema točkama več
Inter je tudi v nedeljskem derbiju zmagal. Ne sicer po zaslugi lastnih igralcev, ki nikakor niso mogli spraviti na kolena Barluz-zlja, pač pa po krivdi Maddeja, ki je z avtogolom podaril bratrancem dragoceno zmago. Milančani so izgubili, ker niso znali izrabiti šte-
Slabše pa se Je godilo Aluminiju ki je nastopil v Pulju. Igralci iz Kidričevega so že upali na pol izkupička, ko so jim Istrani v začetku drugega polčasa zadali udarec, od katerega se gostje niso mogli več odpomoči.
Republiška liga ima jesenskega prvaka. Po pričakovanju je to mariborski železničar, ki je v zadnji tekmi premagal trboveljskega Rudarja s 4:3. Zmaga železničarja je presenetljiva, saj so mnogi sodili, da bodo na prvo violino igrali Ljubljana, Celje, Triglav in Rudar. Toda vsa ta moštva so razočarala in igrala v tako spremenljivi formi, da so jih prihiteli celo Slavija, Mura in Nova Gorica. Prvo mesto železničarja je samo dokaz več, da se letos anogomet seli proti severu«. Zdaj je sicer še prezgodaj govoriti o končnem zmagovalcu, kajti med prvim in osmim so komaj štiri točke razlike (upoštevajoč, da bo Celje skoraj gotovo dobilo dve točki v prekinjeni tekmi s Kladivar-jem). Toda dejstvo je, da ima železničar najbolj solidno ekipo in če se bo za spomladanski del prvenstva dobro pripravil, potem ga bo težko kdo spodrinil s prvega mesta.
Primorski zastopnik v tej konkurenci Nova Gorica je pristal na
Bole Edi — Scarpellini (12:21, 22:24)	0:2
Tavčar A. — Roveda	1:2
(10:21, 21:16, 15:21) Košuta B. — Bolther	2:0
(21:8, 21:10) Bole Edi — Roveda	2:0
(21:18, 21:19) Košuta B. — Scarpellini	2:0
(21:14, 12:19) Tavčar A. — Bolther	2:1
(21:15, 7:21, 21:14) Košuta B. — Roveda	2:0
(21:15, 21:7) Bole Edi — Bolther	2:0
(24:22, 21:16)
A SKUPINA
LESTVICA
C
m š=
IZIDI
•Como — Entella Mestrina — »Cremonese Monza — *Marzolto •Pro Patria — CRDA •Rapallo — Legnano •Solbiatese — Trevigliese •Udinese — Biellese •Verbania — Triestina •Treviso — Piacenza Prihodnje tekme (27. t.m.) Triestina - Rapallo; Biellese -Cremonese; CRDA - Udinese; Entella - Pro Patria; Legnano-Marzotto; Mestrina - Treviso; Monza - Solbiatese; Piacenza -Verbania; Trevigliese - Como.
4-1
1-0
1-0
1-0
4-1
3-2
1-0
3-0
2-1
Monza
Como
Biellese
Udinese
Entella
Treviso
Rapallo
Marzotto
Legnano
Verbania
9
9
9
9
9
9
8
8
9
9
Trevigliese 9
CRDA P. Patria Piacenza Triestina Mestrina Cremonese 9 Solbiatese 9 Marzotto in manj.
2 3 2 3
3 1 2 2 0 6 1 4 2 16 13 5 Rapallo
11
10
12
10
7
8	9 12 7
9	6 12 10
6 6 12 14 5 12 8 11 5 8 4 10 2 6 6 13 4 8
s tekmo
vilnih priložnosti, vendar lahko rečemo, da bi bil morda prav neodločen izid edini pravični.
Največje presenečenje pa je prišlo iz Neaplja, kjer je Juventus, ki postaja iz dneva v dan nevarnejši, premagal Jullana in tovarišev, ki se tokrat niso mogli po-služiti Sivorija. Turinsko moštvo se je tako vsidralo na drugo mesto, od koder bo skušalo greniti življenje Interju, ki ima samo dve točki več. Za tema dvema pa so Cagliari, Napol! in Bologna, ki so še bolj zaostali: 3 točke manj kot Juve in 5 kot Inter.
Nedeljsko kolo je prineslo zmage še Atalanti, ki si je privoščila Bre. scio, Romi, ki je komaj odpravila Lecco in Spalu, ki se je moral v tekmi s Foggio precej potruditi. Vse druge pa so se zaključile brez zmagovalcev in premagancev. Najbolj pa preseneča točka, ki so si jo Florentinci izsilili v Bologni. Na igrišču je prevladovala samo Fiorentina, zaradi česar, pa čeprav je treba priznati, da je Bologna praktično igrala z desetimi, bi si gostje zaslužili tudi zmago. Torino tudi v nedeljo ni uspel in je moral prepustiti dragoceno točko Vicenzi, ko jo je Venezia prepustila zelo živahnemu Laziu.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Olimpija—Sutjeska	3:0	(0:0)
Zagreb—Čelik	1:0	(1:0)
Radnički—Dinamo	0:1	(0:0)
Rljeka—Vardar	2:2	(1:1)
Sarajevo—Vojvodina	3:1	(1:1)
C. zvezda—Beograd	1:1	(0:1)
Hajduk—željezničar	2:3	(2:3)
Velež—Partizan	1:1	(0:0)
	LESTVICA		
Sarajevo	12	9	2
Radnički	12	7	1
Dinamo	12	5	5
Vojvodina	12	5	5
Partizan	12	5	4
C. zvezda	12	5	4
Vardar	12	5	1
Hajduk	12	4	4
Olimpija	12	5	2
željezničar	12	5	2
Velež	12	4	3
Zagreb	12	4	3
Rljeka	12	3	4
Beograd	12	1	5
Sutjeska	12	1	4
Čelik	12	1 * *’ *	3
19:7 17:9 15:8 19:14 15:10 21:18 20:21 22:12 14:13 11:15 13:13 13:18 14:17
6	10:17
7	8:28
8	7:18
Pari prihodnjega kola: željezničar - Olimpija; Sutjeska - Zagreb; Čelik - Radnički; Dinamo - Rijeka; Vardar - Sarajevo; Vojvodina - Cr-vena zvezda; Beograd - Velež; Partizan - Hajduk.
II. LIGA (ZAHOD)
IZIDI
Bosna—Bratstvo	1:0	(1:0)
Varteks—Leotar	0:0	
Borovo—Sloboda	2:3	(2:1)
Borac—Slavonija	1:1	(l:l)
Atalanta—Brescia	(2-1)	1
Fiorentina—Bologna	(1-1)	X
Mantova—Cagliari	(0-0)	X
Milan—Inter	(0-1)	2
Napol!—Juventus	(0-1)	2
Roma—Lecco	(2-1)	1
Spal—Foggia	(1-0)	1
Torino—Vicenza	(1-1)	X
Venezia—Lazio	(1-1)	X
Messina—Catania	(0-0)	X
Savona—Genoa	(1-0)	1
Cesena—Anconitana	(3-1)	1
Casertana—Avellino	(0-0)	X
KVOTE
13 — 2.534.000 lir 12 — 101.600 »
1. —
2. —
3. —
4. —
6. -
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
Parioli Torway Scoccina delle Vallicelle Upper
Yves Montand Iveri
Marco Gua
Grignasco
Fer
Gibeppe
Exeter
Nibbio
KVOTE 12 — 8.143.420 lir 11 —	140.403	»
11 —	8.700	»
2
X
2
2
X
2
1
X
X
X
2
1
Lokomotiva—Trešnjevka 2:2	(2:1)
Šibenik—Rudar	i;o	(1:0)
Istra—Aluminij	i;o	(0:0)
BSK—Segesta	4:1	(i;i)
Famos—Maribor	0:0
	LESTVICA		
Maribor	14	9	5
Lokomotiva	14	8	3
BSK	14	8	3
Šibenik	14	8	2
Sloboda	14	7	3
Slavonija	14	7	3
Aluminij	14	6	4
Trešnjevka	14	5	5
Rudar	14	5	5
Segesta	14	5	3
Varteks	14	3	6
Borovo	14	3	6
Famos	14	4	4
Istra	14	2	6
Bosna	14	1	7
Leotar	14	1	7
Borac	14	3	2
Bratstvo	14	2	4
SLOVENSKA L IZIDI			
22:5 29:17 28:16 29:18 19:11 23:17 16:19 17:13 12:17 6 24:24
5	17:15 19:21
6	19:23 6 13:24
12:21 6 15:27 9 17:30 8 15:28
odličnem četrtem mestu. Goričani imajo 13 točk, torej prav toliko kot Mura in prav toliko kot Celje po registraciji tekme s Kovinarjem. Letos je Igrala Nova Gorica vso prvenstveno sezono v dokaj dobri formi. Doma niso izgubili nobene tekme, pa tudi zunaj so nabrali nekaj točk. Goričani imajo zdaj tako solidno ekipo, da ni prav nič nemogoče, če bi spomladi osvojili eno od prvih treh mest.
železničar—Rudar Branik—Nova Gorica Lj ubl j ana—Svoboda Slovan—Slavija Celje—Triglav Mura—Kovinar
4:3
0:0
6:2
0:2
1:2
7:1
železničar	LESTVICA 11	7 2 2				27:11
Slavija	11	7	i	3	21:16
Mura	11	6	i	4	32:22
N. Gorica	11	5	3	3	17:12
Ljubljana	11	4	4	3	24:19
Triglav	n	6	0	5	17:17
Kovinar	10	6	0	4	16:20
Celje	10	4	3	3	19:13
Svoboda	n	5	0	6	31:26
Rudar	li	4	2	5	17:21
Branik	n	1	2	8	9:31
Slovan	li	0	2	9	8:30
ZAHODNA		CONSKA			LIGA
(4:1)
(2:1)
(0:1)
(0:0)
(2:0)
16
15
13
13
12
12
12
11
10
10
4
2
IZIDI
Primorje—-Koper	1:3	(0:1)
Ilirija—Hrastnik	2:1	(1:0)
Svoboda š,—Tabor	neodigrana	
Zagorje—Tolmin	0:0	
Jesenice—Litija	3:3	(1:1)
Kamnik—Izola	2:1	(0:1)
LESTVICA
Koper Hrastnik Ilirija Zagorje Izila Kamnik Primorje Tolmin Jesenice Tabor Litija
11
11
11
11
11
11
11
11
11
10
29:11
27:10
33:20
23:21
32:18
20:23
15:26
15:19
26:30
6 13:20
V zahodni skupini conske lige je Koper premagal Primorje v Ajdovščini s 3:1. Glavni konkurenta Kopra so upali na dober dan Ajdovcev in da bo vsaj točka ostala doma. Tudi domačini so tokrat zaigrali slabše kot so pričakovali gledalci glede na pomembnost srečanja. Koprčani so bili vso tekmo v premoči in njihovi zmagi ni kaj očitati. Gostje so že v 33’ vodili z 2:0, nato pa so svoje vodstvo še povišali, častni zadetek je doseglo Primorje štiri minute pred koncem srečanja.
Izola je v nedeljo razočarala, saj so njeni pristaši računali na vsaj eno točko. Res pa je, da je v Kamniku zelo težko kaj napraviti. Domači igralci igrajo pred lastnim občinstvom mnogo bolj ostro kot na gostovanjih in se včasih poslužujejo tudi grobosti. Tekma v Kamniku je pravzaprav imela tragičen potek. Gostje so blh v premoči m so vse do 84' vodili z 1:0. V zadnjih minutah pa so ob ostri In tudi preostri igri domačih popustili in mimogrede prejeli dva zadetka.
Lep uspeh je dosegel Tolmin, ki je igral neodločeno v Zagorju. Iztrgati točko v rudarskih reverjih ne uspe niti močnejšim enajstericam! S to točko se je Toimln zaenkrat rešil nevarnih voda, spomladi pa lahko upa tudi na prodor proti sredini lestvice.
Tekme med Svobodo (š) in Ta-borjem ni bilo. Sežanski igralci so namreč prišli le do Senožeč, potem pa jim je prometna milica odsvetovala nadaljnjo vožnjo zaradi slabih vremenskih razmer. Svojega nasprotnika so brzojavno obvestili o nastalem položaju. Ker gre za objektivne vzroke, bo moral pristojni forum seveda določiti naknadni datum.
Ker je Ilirija premagala Hrastnik, se je jesenski del turnirja končal ugodno za Koper. Sicer pa je treba povedati, da so Koprčani zasluženo osvojili naslov jesenskega prvaka. Vso tekmovanje so prikazali solidno formo ter so razočarali le v srečanju z Jesenicami, medtem ko je bil poraz proti Hrastniku takorekoč že «planiran», Za spomladanski del prvenstva ima Koper prav lepe možnosti, saj igra s svojim glavnim konkurentom (Hrastnikom) doma.
V boj za prvo mesto lahko posežeta še Ilirija in Zagorje, medtem ko Izola po porazu v Kamniku nima več dosti praktičnih možnosti. Realno gledano je najbolj nevarna Kopru in Hrastniku Ilirija, ki ima trenutno najmočnejšo ekipo v tej skupini. V koliko ne bi v prvih kolih vplivale neurejene razmere v klubu, bi danes najbrž videli Ilirijo na čelu lestvice. Seveda vse to so samo računi na papirju. Lahko se namreč zgodi, da zaidejo Koper, Hrastnik in Ilirija v krizo in da stopi v spomladi na površje Izola, ki ima prednost domačega igrišča v srečanju s Hrastnikom, Ilirijo in z Zagorjem, če bo imela Izola še besedo v boju za prvo mesto, bo pokazalo že prvo kolo spomladanskega dela prvenstva, ko se bosta v Kopru pomerila Koper in Izola. V primeru poraza bi Izola zaostala kar sedem točk za prvim, zmaga pa bi ji znova dala možnosti.


j:::::::::::::::::::;

Od drugih primorskih enajsteric niti nismo pričakovali večjih uspehov, če upoštevamo, da se vsepovsod borijo z velikimi finančnimi in kadrovskimi težavami. Nekoliko Litija	n	13	7	n-««	*.	&aui° v,e,ndarle razočarali igralci
Svoboda š	10	2 1	7	20^0	s	?abora’ “ 80 lani nastopali z več-
J 1	1	20'40	5	Jim uspehom v tej konkurenci.
W. SOMERSET MflUCHflM	j*
ČUDOVITA ŽENSKA
Nalahno je spustila roke in se oklenila njegovih; on jih ji je hvaležno ponudil.
«Oh, draga moja.«
«Tako pogostoma sem sanjarila o najini vili iz sanj. Oljke in oleandri in modro morje. Tišina. Velikokrat sem se zgrozila spričo nesmiselnosti in praznote svojega življenja. To, kar ste mi bili ponudili, je bila lepota. Zdaj je prepozno, to vem, toda tedaj nisem vedela, kako ste mi dragi; nikoli nisem sanjala, da mi boste pomenili po dolgih letih še zmeraj več in več.»
«Božansko lepo je poslušati, kar govorite, sladka moja. V tem mi je nadomestilo za marsikaj.«
«Vse, kar je mogoče na svetu, bi storila za vas, Charles. Bila sem sebična. Uničila sem vam življenje. Nisem se zavedala tega, kar sem delala.«
Glas ji je bil mehak in drgetajoč; glavo je vrgla nazaj in njen vrat je bil del belega, marmornatega kipa. Izrez na obleki je kazal delček njenih malih čvrstih dojk, ki jih je prijela z rokami in potisnila nekoliko navzgor.
«Ne, nikar, ne smete tako govoriti, ne smete tako misliti,« je odvrnil nežno. «Zmeraj ste bili popolni. Drugačne vas ne bi niti maral... Oh, draga moja, življenje je tako kratko in ljubezen tako hitro mine. Tragedija življenja je v tem, da kdaj pa kdaj dosežemo to, kar si želimo. Ce dandanes premislimo najino skupno preteklost, sem prepričan, da ste
bili razumnejši od mene. — Kakšna čarobna pravljica ovija vašo podobo? — Se spominjate, kako to gre? — Nikoli, nikoli poljubov, a če stojiš že pred ciljem, bodi čvrst, zakaj to ne zveni, čeprav ti ostaneš nem. In ljubil boš večno, njeno lepoto večno!«
(«Idiotsko.») «čudoviti stihi,« Je vzkliknila. ((Morebiti imate prav. Heighho.«
Charles je še naprej recitiral. To je bila njegova navada, ki jo jp Julija prej ko slej imela za zelo dolgočasno.
«Ah, srečen, srečen zimzelen, nikoli ne obletiš se, v zimi ne poleti; in srečen pesnik, ki v slasteh in boli nam poješ in nikdar ne nehaš peti...
To recitiranje je dalo Juliji priložnost za razmišljanje. Zagledala se je v neprižgano peč, potem pa pazljivo pogledala Charlesa, kakor da je prevzeta od nenavadne lepote njegovih besed. Očitno je bilo, da je ni razumel. Pravzaprav v tem ni bilo nič čudnega. Dvajset let je bila gluha za vse njegove strastne prošnje in bilo je razumljivo, da je zmeraj znova odnehal, kakor da stoji pred njim nedosegljivo. Bilo je podobno kakor z Mount Everestom; če bi junaški gorniki, ki so se dolgo zaman trudili, da bi dosegli vrh, nenadoma naleteli na primerno stezo, da bi jih popeljala do cilja, bi ne verjeli lastnim očem, češ da se lahko tod skriva kakšna ukana. Julija je spoznala, da mora nastopiti nekoliko očit-heje, morala bo najti primerno besedo, da bo trdnemu popotniku ponudila roko v pomoč.
((Glejte, pozno je že,» je rekla tiho. ((Pokažite mi vašo novo grafiko in potem se bom odpravila domov.«
Charles je vstal in ona mu je ponudila obe roki, da bi ji pomagal vstati. Odšla sta po stopnicah. Njegova pižama in domača halja sta bili skrbno pregrnjeni preko stola.
«Kako udobno živite tukaj, vi mladi ženin. Lepa in pri-
jetna spalnica.«
Stopil je k zidu in snel uokvirjeno grafiko ter jo prinesel, da bi si jo lahko ogledala pri svetlobi. Portret je bil narisan s svinčnikom in je predstavljal žensko bujnih oblik s čepico na glavi, globokim izrezom na obleki in z naloženimi rokavi. Juliji se je ženska zdela grda, njena obleka pa neokusna.
«Kaj ni čudovita?« je vzkliknila.
«Vedel sem, da vam bo ugajala. Imenitna grafika, kajne?«
Zdaj je sliko spet obesil na staro mesto. Ko se je obrnil, je ona stala ob postelji z rokami na ledjih, nekolikanj podobna čerkeski sužnji, ki jo je evnuh pripeljal na ogled k velikemu vezirju; v njeni drži je bilo za spoznanje premagovanja strasti, ljubke plašnosti, istočasno pa deviškega pričakovanja. Zavzdihnila je; v tem je bila senca pohote.
((Dragi mol, nocojšnji večer je bil čudovit. Nikoli poprej mi niste bili tako blizu.«
Počasi je povlekla roke z ledij in s tistim čudovitim občutkom za mero, ki ji je bil prirojen, dvignila roke z odprtimi dlanmi navzgor, kakor da stoji na njih nevidna, dragocena plitka skledica in na skledici darovano srce. Njene krasne oči so sijale nežno in vabljivo, na ustnah ji je igral nasmeh oreplašenega pričakovanja.
Zdajci je opazila, kako je Charlesu zamrznil nasmeh na obrazu. Popolnoma jo je razumel.
(((Kristus božji, saj me niti ne poželi. To je vendar zabloda.«) To spoznanje jo je za trenutek osupnilo. («Za božjo voljo, kako naj se izvlečem iz te smole? Kako neumna se kažem.«)
Bila Je zelo blizu temu, da bi izgubila ravnotežje. Bliskovito se je premislila. Charles je še zmeraj molče buljil vanjo v tem neugodnem položaju, ki ga je zaman poskusil pokriti. Postala je zmedena, ni vedela, kaj naj počne z rokami, s katerimi je držala dragoceno plitko skledico. Sam
.................c:::::::::::::::::::::.
« Si(	f31SZ te /0ke bile ma-ihne« toda v tem trenutku so
se ji zdele kakor dve ovnovi stegni. Ni našla primerne besede Njena drža in njen položaj je bil čedalje P?oT nevzdržen!
ta leta«)60’ trapastl butec! ZapelJeval pa me je lahko vsa
(n.ap!!avila’ kar je bil° sploh napraviti mogoče. nreSer'6 7	7‘i preračunala je slednji gib, da bi se ne
nreVrDcTi’ ter opračala roko drugo proti drugi, dokler jih ni
ramen« M teda- pa.j® ^la Slavo nazaj in položila roki na ramena. Nova orža je bila enako ljubka kakor prejšnja orno-gočtila ji je, da je z njo povedala svoje misli. Njen globoki, zvonki glas je podrhteval od razburjenja.
“Tako sem srečna, kadar premikljujem o najini preteklosti in spoznam, da med nama ni bilo ničesar, česar bi se bilo treba kesat.. Gorje življenja ni v smrti, marveč je v
? v!lUK-fen ,Tjra’ (Nekaj podobnega je slišala v neki igri.) če bi bila zaljubljena, bi se bila drug drugega že davno naveličala in kaj bi naposled od tega imela? Zgolj samo kesanje ob lastni slabosti. Kako se že glasi tisti Shellevev stih o venenju, ki ste ga poprej citirali?«
«Keats,» Jo je popravil. «Ta ne ovene, čeprav ti postaneš nem.«	*
((Da, ta. Nadaljujte.«
Rada bi bila pridobila v času.
“In ljubil boš večno, njeno lepoto večno.«
Julija je s širokim zamahom razprla roke in potresla z nakodranimi lasmi. Naposled se je znašla.
“Koliko resnice je v tem, kajne?« — in ti boš ljubil večno, mene večno. — “Kakšna butca bi bila, če bi se bila zaradi nekaj šibkih trenutkov odrekla čudovitemu blaženstvu, ki nama ga je omogočalo najino prijateljstvo. Ničesar ni bilo med nama, česar bi se morala sramovati. Cista sva! Z dvignjeno glavo lahko hodiva in gledava vsemu svetu v oči.«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6. II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečna urin Mr _ Četrtletna 2.250 Ur. polletna 4.400 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu In nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst i rssva	va
SFRJ: AD1T, D.tS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 40 lir beseda (>i»«	in
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri “Societš Pubblicitš Italiana« - Odgovorni urednik* STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst	g