Stev. 45. (PoStno tek. raJiin. - C. C. con la Posta).
l^VVVVV1
V Trstu, petek 28. decembra 1923.
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trotr Tri e« te ** Casella Centr? 37 ali pd>: via Geppv^i. 17/111.
Izdaja: konsorcij Malega jista ■k	f«	*	V-
MALI
TgSMK ZA NOVICE EN POUK.
ir
Male novice
Mali koledar.
Petek, 28. dec.: Nedolžni otročiči Sobota, 29. dec.:	David — Nedelja,
30. dec.: Evgen — Pondeljek 31. dec.: Silvester — Torek, 1. jan. 1924 : No-vo leto — Sreda, 2. jan.: Ime Jezusovo — Četrtek 3. jan.: Genovefa — Petek 4. jan,.: Tit.
Silvestrovo:	dam prtaznovercev,
mnogi topijo svinec, mečejo copate in prorokujejo. Tržačani jedo rižot z .jeguljo, Kraševci pa polenovko, ki ji Pravijo štokviž, o katerem so mnenja, da je tembolj ši, čim bolj ga pretepejo. Zvečer igrajo na tombolo. Ko ležejo otroci, jih matere prav posebe prekrižajo in jih priporočijo Bogu v varstvo v drugem letu.
NAZNANILO.
Naročnina Malega lista znaša osem lir. Je nizka kakor pri nobe. nem lista. Zakaj ? Ker nismo doslej imeli niti stotinke stroškov za uredništvo.
Mali list urejuje več dobrovoljnih oseb, ki se vrstijo. Tudi letos ne bomo naročnine zvišali. Toda to samo Pod pogojem, da vsak naročnik pridobi še enega novega naročnika. Cena tisku je poskočila in zanašamo se samo na dobrovoljnost urednikov in na dejstvo, da se Število naročnikov Podvoji.
Izobraženstvo
> ^ je skoro vse proč : duhovščina gre, 'šolo zapro. Iz naših vasi so šli ali 8o bili izgnani malodane vsi izobraženci. Društva ne morejo delati. Po mnogih občinah je Mali list edino sredstvo, po katerem pridejo naši ljudje do slovenske črke. Nabirajte Otu naročnikov !
Smo vzeli na znanje.
V božični številki smo dejali, naj so med Malim listom in med Edinostjo neha prerekanje. Zakaj? Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Kdo je ta tretji, ni treba še posebe Povedati. Rekli smo:	Takoj	naj	se
heha prepir in naj se imenujeta dva Poštenjaka, ki naj spore zadnjih dni preiščeta, izrečeta sodbo. Mali list je Še izjavil, da že vnaprej sprejme razsodbo dveh mož. Za isto številko s*no prejeli par ostrih dopisov, ki so s« nanašali na tržaško vodstvo. Mi smo vse te dopise izpustili z ozirom ha našo izjavo. Tako mi! Kako pa Kdinost? Mesto da bi spejela ponudbo, nas jo trikrat napadla in je dodala: prej prekličite vse trditve, nato sprejmemo častni sod. Čitatelji haj sodijo, kdo je pravilno in pošteno postopal.
Vlak gre čezenj, on pa ostane živ.
V petek jo hodil proti deveti uri tfclografski paznik Peter Nardin po ^••lezniškem tiru v Prvačini. Vlak j* pridrdral in podrl Nardina. Pot-1*fKi, ki so čakali na postaji, so zavali od silnega strahu. Vsi so bili ♦rupričani : popolnoma je zmečkan.
je odvozil vlak, so bili priča podobnemu prizoru :	Nardin je mirno
tečal med tračnicami in je nato Na roki in na kolenih je lali-** ranjen. V goriški bolnici so homiljeni bratje dejali, da ozdravi v *• dmehi.
- .   -------------------------------------------------------------
s*
Delavske konsumne zadruge
v Trstu imajo 102 skladi-
v mestu, na Krasu, v Furlaniji
** Setri
«Bratje in sestre moje I Slovenec bom Slovencem nove besede govoril iz materine ljubezni v slovenskem jeziku«. Slomšek 1. 1838.
Jadranski almanah
izide v par dneh. To je najlepši koledar slovenski. Vsak izobraženec ga bo kupil in vsako društvo ga mora imeti.
50 in 16.
V Nevjorku je vzel 16 letni Burton Tucker 50 letno Suzano Simpson. Njena dota znaša 1 milijonček dolarjev.
Istrski prefekt doma.
Prefekt je bil v Rimu in Istra je pričakovala od njegove poti kaj uspehov. Sedaj pa se je doznalo, da se pulski arsenal zapre definitivno 30. junija 1924. Nadalje ne bo vlada črtala nikakih davkov. Glede zasta-nih davkov zadnjih) treh let bo dovolila vlada plačevanje na obroke. Naše občine tudi ne morejo še uživa ti ugodnosti, ki jih imajo občine v starih deželah od zaVoda «Cassa De positi e Črediti». Vlada pravi, naj Istrani vlagajo svoje prihranke v to hranilnico, potem bodo naše občine uživale ugodnosti (posojilo na nizke obresti, dolgoročno odplačevanje) Laški istrski listi so opomnili : «Vra-ga bomo dajali v to hranilnico. Kaj pa naj dajemo ? Kakšne prihranke ? Kako naj bi štedili, ako vse in vsi smrdimo po revščini ?»
Tržačani pojedo
na dan 19 tisoč kilov mesa m G -nate petsto kg rib. Na vsako osebo pride torej dnevno 105 gramov (1 desetina kila) mesa in rib.
Nov list.
Lansko leto, ko smo odkrivali vse čedne reči pri Jadranski banki, zlasti zadevo o izmenjavi, ki je koštala naš narod 16 milijonov, so sklenili prijatelji banke ustanoviti tednik ki naj bi na rafiniran način branil interese banke. Sklenili so, dla bo li stu «Glas naroda« ime. Pa banka je kasneje prišla v tuje roke; sedaj so se zopet znašli v banki slovanski in laški kapitalisti. Vsak dan beremo v dnevnem časopisju velikansko reklamo, ki jo dela banka, da bi se spet ukoreninila med našim ljudstvom.
Sinoči smo izvedeli, da so naši prijatelji obnovili sklep izdajati slovenski tednik. Predloženi sta bili dmeni: «Glas naroda« in «Novosti». Po novem letu bi imel iziti. Uredniku so določili mesečno plačo 1400 lir, če bo «zvesto služil: gospodarjem.«
Mladi slovenski agitatorji hodijo ob nedeljah po deželi, za kar dobijo po 100 lir. Dobra dnina!
Svetovna vojna je skrčila število ljudij za 45 milijonov. In sicer je umrlo v bitkah 10 milijonov, 20 milijonov je bilo manj porodov. 15 milijonov ljudij pa so vzele bolezni.
Človeške zgube v vojni.
Francoska je zgubila 3.340.000 oseb, Angleška 1.850.000, Nemčija 7 miljonov, Italija 2.800.000, Srbija 1.650.000. Srbija je razmerno največ žrtvovala.
Otello Fabbro,
zidar v Terni v južnem delu države, je prodal svojo ženo za 500 lir. Ker je taka kupčija neveljavna, so ga aretirali. Pred sodiščem s« bo zagovarjal.
Kolibe za izseljence.
Vlada bo dala zgraditi v Trstu, Genovi in drugih mestdihi, koder se izseljenci zbirajo, da se vkrcajo na izseljeniške parnike, posebne barake. Potrebne svote bodo dvignili iz zaklada za izseljeništvo.
Kriza v Tržiču. Monfalkonski župan je poslal predsedniku Mussoliniju brzojavko, v katerem ga prosi, naj vlada nakaže nekaj dela tržiški delavnici. Pravi : «Delavnica bo morala odpustiti vse ‘delavce, ki jih je že sedaj prav malo, ker nima več nobenega naročila. Krajevna kriza bo vsled brezposelnosti nevzdržna«.
Poštne pristojbine.
Če pošlješ denar po nakaznici, prilepi za znesek do 25 lir znamko za 40 st. Od 25 do 50 L. znaša znamka 80 st. Od 50 do 100 L. znamka 1.20 L. Od 100 do 200 L. znamka 2 L. Kdor pošlje vojakom, prostakom, kapro lom in višjim kaprolom, prilepi znamko samo za 20 st.
Koliko stane Mali list ?	’
Dva litra vina na leto. Nič več. Na deželi bi ne smelo biti družine, ki bi ne bila naročena na Mali list. Ob novem letu naberite novih naročnikov ! Proseško vino in pridigar Janez. Sloveči pridigar pater Janez, kapucin v samostanu v Sv. Križu na Vipavskem, ki je živel od 1640. do 1714., je izdal svoje pridige v 5 zvezkih. V zadnjem zvezku, ki je i?5*;! l,u 1707., se v pridigi o pustnem Času omeni tudi proseško vino. V pridigi pravi : «Ste kje kadaj vidili eno staro babico, katira v oštarijo gre, ter si pusti eno maj oliko sladki-ga prosekarja pernest; nerpoprej. gleda to belo miajoliko, ter ji dopa-de; ter misli, bo tudi dobru vinu noter, pokusi eno kaplo, vidi de je sladku, si naroči en glaš, ji dobru dej taista sladkust, kumej popije en glaž, de spet tiga druziga želodec želi, ne more nehat, dokler celu majoliku po časi popije.«
Izjava.
Naprošeni od vodstva «Tiskovmega društva za Istro« priobčujemo tole izjavo.
Nekateri tržaški Slovenci so nekemu odborniku «Tiskovnega društva v Pazinu« poslali anonimno pismo, s katerim mu pretijo s krvoprelitjem in smrtjo. Podpisani protestiramo, da se izvestni krogi jugoslovenske klike v Trstu uplajo na ta podli in zločinski način nastopiti proti zaslužnemu odborniku «Tiskovnega društva«. V imenu društva izjavljamo, da smatramo te bratomorne grožnje naperjene ne samo proti Uo-tičnemu odborniku, marveč tudi proti vsem njegovim članom. Pa kaj hočejo ti brezimneži, kadar je naše društvo izgubilo radi narodne stvari do 300,000 lir vredno premoženje, in kadar je odbornik, ki mu grozijo, haš radi narodne stvari vse izgubil, kar je imel, bil zlostavljen in se je moral po gozdovih skrivati, da'ga niso narodni nasprotniki ubili ? V imenu društva izjavljamo, da ne bomo trpeli takega načina borbe, izrekamo svojo krepko solidarnost z dotičnim odbornikom, ki je za narod več dobrega storil kakor vsi domači zločinci skupaj.«
Za «Tiskovno društvo« :	Alojzij
Kraševec, župnik; Peter Sironič, posestnik.
mmme
m
JIAK
MIHFP* ^ Tr*tu imajo važen zbor : IIIIIILUi z Gorico se rešuje spor.
IliSt Ff* ' k° mo8* <^an podrfi
JnIVLU * narod gre gotovo v smrt.
Če pa z brati mir nar dimo, srečne čase doživimo.
MIHEC:
Naš jezik v registrskem uradu.
Poslanec Wilfan je vložil na finančnega ministra vprašanje, ali misli ukreniti, da se bodo Slovani smeli posluževati slovenskega jezika pri registrskemu uradu v Trstu. Minister je g. poslancu odgovoril, da ne more ugoditi. Vsi akti se morajo vedno predložiti v laškem jeziku. Ako se pa predložijo slovenski akti, jim treba priložiti laški prevod, ki ga mora napraviti zapriseženi prevajalec. Smo res sužnji!
Pozor!
Razširila se je vest, da smejo vsi tujci, ki bivajo v Združenih državah in so se povrnili domov na kratek obisk, prost* pripeljati s sabo v Ameriko ženo in otroke izpod 16 let. Izseljeniški komisarijdt opozarja, da je ta vest popolnoma neresnična.
Angleška kultura
je precej dolga. Zmeril jo je neki profesor. V londonskem muzeju imajo vse angleške knjige. Profesor si je dal časa in je izmeril, da znaša dolžina vseh polic, ki so s knjigami natlačene, okrog 70 kilometrov !
Potres v Ameriki.
Kolumbijo je obiskala šiba potresa. Tri mesta so popolnoma porušena. 400 mrtvih!
Ozračje svobode.
Komunisti: nimajo nobenega laškega glasila več. Te dni je vlada zatrla štiri liste, med njimi tednik «Asino», ki je izhajal s slikami. V vsaki občini je kaka oseba, uniformirana ali ne, ki obsolutno vse ukaže. V državi so cele pokrajine, kodar se ne smejo prosto gibati socialistični poslanci. Kako je pri nas, to pa vemo vsi. In v tem ozračju naj bi šli k volitvam ?
Berimo prav 1
Mi smo predložili častni sod le v sporu z listom Edinostjo. To sme jasno povedali. Naše besede pa se tolmačili, ko da nehamo izvajati kritiko na delu, ki ga vrši vodstvo. Ake bo jutri vodstvo ustrelila kozla, ali nismo mi dolžni reči, da je kozel kozel? Mari bomo rekli, da je — junec?
Ruski zrakoplovi.
Ruska vlada je prejele te dni v tujini naročenih devet zrakoplovov za vojsko. Pri krstu so med drugi mi dali zrakoplovom tudi ta-le imena: Delavska diktatura, Gotova zmaga, Proletarec.
Deželni in občinski zakon bo vlada deloma predelala. Zopet bomo zavrgli bukve, ki smo si jih bili ravnokar kupili in bomo študirali nove.
     j--------------------
Izseljeniško vprašanje
še tri dni.
Dne 31. decembra je zadnji dan, ko smo invalid, vdova in sirota prositi za pokojnino. Vložite na prefekturo ali naravnost v Rim. Pri šupanstvu dobite informacije.
Tržaško prebivalstvo ima napram državi ziastanili davkov »a 80 milijonov lir.
Železniške listke so odpravili I
Pa samo za 22 letnega Antona Bizjaka, ki je v Benetkah sedel na edbijačo (pufer) in so je vozil do Tržiča. Tam so ga opazili sprevodniki in so ga povabili v voz III. razreda. Pred orožniki je Tone izjavil, da *i imel niti stotinke v žepu.
Krivda županov.
Pod tem naslovom nam piše žu-j»an : «Minole tedne fto nas župane v listih napadali, da ne branimo dovolj narodnih koristi. Najprej so nas pikro opomnili na poitalijančevanje šol, sedaj nas prijemljejo, da se ne gromo pritožit ViRim. Nato moram dati odgovor. Prvič iinamo mi izvoljene poslance. Ti naj povedo vladi. Sicer pa vlada dobro pozna naše razmere in naše želje. .Te vprašanje volje, ako nas hoče uslišati. Drugič se nas je polotila nekaka malodušnost, ker itak nič ne pomaga, «e prošnja ne protest. Koliko prošenj, spomenic, brzojavk smo že poslali ! Tretjič gre za eksistenco celih družin. Ja/, imam oblino licenco iti vsak dan me straši misel, da mi vzamejo licenco. Sem pa oče šestih otrok. Kako naj živim ? Ako sem na cesti, kdo mi bo pomagal ? Morda tisti, ki pišejo one članke o nas ? Pišejo, da saj delamo zakonito. Seveda. Pa tudi pobiranje podpisov za ohranitev naših šol je v skladu z zakoni, pa vendar župani ne smemo ganiti. Mi storimo vse, kar je v maši moči.»
Prip. uredništva. Po naših naukih bi licencar ne smel biti župan. Žal pa. da so zmagali v pol. društvu oni nazori, ki so licencar j e favorizirali. Zdaj pa se ti krogi hudujejo na svoje stvari kakor mati na nezakonskega otroka.
Zastran prašiča.
V	Kaštelirju sta bila’ zakonska sprte. Denarja ni bilo. Vina nista mogla prodati, kaj tedaj? Mož se je odločil, da proda prašiča, Žena pa vsia huda, češ, kaj pa ko potem, če bomo brez masti? Tak prepir je *astal, da je žena zagrabila sekiro r.n planila na moža, ki se je srečno umaknil. Orožniki so ženo zaprli.
Kupčija.
Vse kaže, da bo Jugoslavija odstopila Reko Italiji. V zameno pa dobi Jugoslavija nekaj ozemlja, ki je sedaj pod1 laškim gospodstvom. Tri mnenja so: prvi pravijo, da dobi Jugoslavija Lošinj, Cres in Istro do Učke, drugi trdijo, da dobi Idrijo in Cerkno, tretji pa, da dobi Po-stojnščino.
Sadovi dobrih naukov.
Oni dan je dobil tajnik Tiskovnega društva opomin. Sedaj je dobh dr. Besednjak opozorilo, v katerem grozijo: «Vaš izdajalska kri bo onečastila in zalila našo sveto zemljo.» Dr. Besednjak je imel te dni hišno preiskavo, enkrat je bil od fašistov do krvi napaden, minoli teden so ga fašisti poklicali in mu, z ozirom na narodno pisanje «Straže» zagrozili, sedaj •pa je dobil grozilno pismo iz Trsta od slovenske strani.
Spomni se smrti!
Kadar so kronali kakega hizantin,-skega cesarja, so vsakikrat prinesli kamnoseki pet ali šest kosov marmorja različnih barv in so mu rekli: «Gospod, iz katerega kamna hočeš, da ti napravimo grob?» — Tako so na slovesni dan kronanja spominjali cesarja na smrt.
Občni zbor
bo imelo v nedeljo naše pol. društvo Edinost. Naša želja, pa tudi želja vseh Slovencev je, da bi se izvolil lak odbor, ki bo mogel priti z goriškim nar. vodstvom do sporazuma. Tržačani se ne smemo postavljati na svojo voljo in se utrmiti, ko gre vendar za usodo naroda, kakor je pravilno dejala božična Edinost. Ako se je izkazalo, da sedanji odbor absolutno ni mogel izhajati z goriškim vodstvom in je istočasno torkova Edinost ugotovila, da je rešitev Slovencev edinole v slogi obeh organizacij, kliče logika, da se izvoli tak odbor, ki bo svoji nalogi dorastel in bo znal doseči sporazum z Gorico. Bore malo se je storilo za uspešno borbo proti poitalijančenja naših šol ! Kaj se je storilo v zadnjih mcsecih za izmenjavo denarja? Ako bodo v kratkem volitve — tudi v slučaju naše abstinence — / kako bomo nastopali? Mi Tržačani zase, Goričani zase? Mi menimo, da ne smemo čakatf. Mi moramo priti z Gorico do sporazuma. Prav zato držimo, da bo nedeljski občni zbor naravnost zgodovinskega pomena za primorske Slovane.
Kako poj demo naprej?
Tako-ie piše «11 Nuovo Trentino»: «Vlada mora letos izdati za uradni-štvo (brez ozira na železničarje) 36C0 milijonov lir. Alco prištejemo k tej številki še 9000 milijonov lir letnih obresti za dolgove, 1200 milijonov za vojne invalidnine, 500 miljonov za pokojnine, dobimo vsoto 15.000 milijonov. Ta svota sama na sebi presega že vse redne dohodke, vse davke in vse takse. Da pojdemo naprej, bo treba delati nove dolgove in določiti nove d&vke».
Steber slovenskega nart>da.
Slivni pisatelj Ivan Tavčar je napisal:	«Slovenska	kmečka	mati,	še
vodno te premalo spoštujemo. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel tvoje hišiU Malo imaš od življenja, uboga si mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj ostala. Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmečka mati, ki spiš navadno v slami in. pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otrokom ostane«.
Imenitni odgovori.
Tednik «Istra» je očital odvetniku v Tnnovem, g. drju Fortunatu Mikuletiču, zakaj da je pridržal v žepu važno pismo, naslovljeno na pol. društvo v Trstu cele — štiri mesece in zakaj da ni oddal važne listine na pristojno mesto. Gospod'odvetnik je odgovoril s tem, da je rekel uredniku Istre: «Mevža!» Ali hi to imeniten odgovor ? Če bo gospod odvetnik tako imenitno branil svoje klijente v Trnovem, kakor je sam sebe, ga bodo res vsi občudovali.
Osebna vest.
Gospod sodni svetnik Matej Primožič je otvoril v Gorici odvetniško pisarno na Stolnem trgu.
Kri ni voda.
Miss Leonia Stanford v S. Franciscu v Ameriki se je predstavila zdravniku, da d& nekaj krvi, da bi se rešilo življenje gospe Hilliard. Nes-reča je hotela, da je gospa Hilliard umrla. Gospod Hilliard je ponujal gospodični Stanford 500 dolarjev za pol litra krvi, s čimer se gospodična ni zadovoljila. Prišlo je do sodnijske obravnave. Hilliard je moral plačati 2500 dolarjev. Potemtakem s<ane 1 liter krvi 5000 dolarjev ali okrog 115 tisoč lir.
8000 kilometrov v treh dneh
je preletel a m eri kanski «Zeppclin», ko je potoval iz Friodrichshafna v Nevjork. Letalo je 200 m dolgo, 27 m široko in 31 ni visoko. Ima 5 motorjev po -400 konjskih sil in vozi do 150 km na uro. V letalu je 30 postelj.
Od mnogih strani sipp prejeli vprašanje, kaj bo z izseljevanjem'v. Združene države v severni Ameriki, kaj z izseljevanjem drugam v'Ameriko, m Japonsko. Glede izselitve v Ameriko, v Argentini jo in na Rusko smo že obširno pisali. Zastran izselitve na Japonsko in pa v Združene države smo se obrnili na poslanca Virgilija Ščeka, da bi se informiral na najvišjem mestu in skušal dobiti določenih informacij. Gospod poslanec nam je dal gledš na obe vprašanji naslednji odgovor.
Selitev na Japonsko.
«Po potresni nesreči, ki je zadela japonsko državo, so je rodila v ljudstvu misel na selitev na Japonsko. Ljudje so računali: na stotisoče hiš je porušenih, torej bo neprimerno več zidanja kakor v starih in novih deželah Italije, koder je šla vojska. Tam bo tudi za nas kaj kruha. Kdor je teko mislil, je pozabil marsikaj vpoštevati. Res jo, da je na Japonskem dela za deset let. Res pa je tudi, da se nahaja tudi Japonska v denamibJ stiskah. Zato delajo lesene kolibe. In tudi tedaj, ko bo država napravila načrt za obnovo porušenih dežel, ne pozabimo na ta dva čini tel j a : Prvič je Japonska silno daleč. Poldragi mesec vožnje. Kdo bo nosil stroške za potnino ? Drugič pa so zavedajmo, da naše ljudstvo ne more konkurirati z japonskim, ki je šo bolj varčno in ima še manj potreb kakor italijansko:	dve.	pesti
Simon Gregorčič o revežih.
Kako čuteče srce je imel Gregorčič za reveže, nam priča pesmica :
«Vi, trdi ljudje,
ki bratov nesrečo in žalost, tajite,
ki glasno hrumite,
če kdo kaj o bratov vam revi povč;
očesa odprite,
in videli boste roj solzatt,
ušes ne mašite
’ in bil vam bo nanje jok glasan !
Le z mano stopite v revežev koče, kjer stiske, nadloge prebivajo, kjer solze sirote prelivajo, in potlej trpite gorje, ee mogoče !»
Ostanki starih nemških naselbin v Italiji.
V	provinci Vicenza loži mnogim bivšim vojakom poznana planota Asiago. Ob robu planote je okraj «dei sette comuni«, kjer je sedaj sodem občin,, v katerih še žive potomci Švabov, ki so se priselili morda pred 1000 leti. Danes se govori v teh vasicah še «cimbriški» dijalekt. v cerkvi, v uradu je že vse laški. Za ognjiščem pa še 'doni stara govorica. Pred 100 leti je bil ta dijalekt veliko bolj razširjen. Kar je bilo izšolanih Cimbrov, so vsi posečali visoko šolo v Padovi. Padovanski škof Dondi je dal 1813. natisniti v semeniški tiskarni cimbriško \Wsko knjižico, ki jo je leta 1842. dal pematishati padovanski škof Modest. Knjižica ima
39	strani.
Cimbriški katekizem.
Na prvi strani je natishjeno: «Dar kloarie Catechismo vortraghet in z Gesprecht vdti Sieben Kameiin un a viar halghe Gasang. In Seminarien von Padebe 1842.» (Mali katekizem, spisan v jeziku 7 občin in 4 svete pesmi. V padovanskem semenišču 1842). Morgand Gap e t == jutranja molitev. Moastar: Saitar Christian? Schular: Ja, ich pinz. Moastar:	Baz ist an
Christian? Schular: Ar ist dear, da is getofet, und clobet, un professart baz da hatuz galiamat Jesu Clirist. (Učenik: Ali si kristjan? Učenec:
• . • nza; to je dnevna hrana japonskega težaka. Mogoče se bodo 'ustanovila velika podjetja v Evropi z namenom, da se vzdignejo s kapitalom in delavci na Japonsko, toda za enkrat o tem še ni govora. Počakajmo!«
V	Združene države.
«Nekaj tisoč Slovencev je lani i» letos napisalo prošnjo za izselitev v Združene države, pa le malo je bil« izvoljenih. Tistim, ki jim je rimski komisarijat dovolil potovanje, so že odšli. Do 1. julija 1924. je vsako potovanje izven kvote izključeno«.
Kaj bo z našimi prošnjami 7
«Tisti, ki so vložili prošnjo, a ji» oblastvo ni dalo dovoljenja, so v skrbeh in se poprašujejo : Kaj pa b* z mojo prošnjo ? Ali je še veljavna ? Ali naj napišem drugo ? O tem vprašanju sem govoril danes z nadzornikom izseljeniškega državnega urada v Trstu. Dejal mi je : Prošnjo naj lp ležijo pri nas. Rimski komisarijat nam bo poslal v kratkem navodila. Mogoče bo treba prošnjo obnoviti, mogoče ne. Nadalje je važno vprašanje, koliko izšel jenikov bo Amerika določila za leto 1924. Lani je dovolila, da se sme v Ameriko vseliti 43.000 Italijanov; nekateri so mnenja, da bo Amerika to število povečala, drugi pa mislijo, da ga bo skrčila. Na vsak način pa dobimo v prvih tednih januarja natančna navodila v februarju bomo razglasili, kaj in kako. — Naši rojaki naj torej potrpijo«.	Virgilij Sček.
Da, sem. Učenik: Kdo (kaj) je kristjan? Učenec: To je tisti, ki je krščen in veruje in izpoveduje, kar je učil Jezus Kristus).
Same še spomini.
Padovanski škofje so izdali ■ t# knjižico, da bi lažje širili evangelij im duhovniki so še pred 50 leti v vseh občinah pridigovali samo po cimhri-ško. Vpliv laške šole je izpodrinil staro govorico, še nekaj pokolom j ja cimbriščina bo za vselej izginila.
Odvetnik
vit. Matej Primožič
je otvoril odvetniško pisarno
v Gorici
Stolni trg Piazza del Duomo št. 2
D* TV, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittorla (Travnik) v hiSi Paternofli 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop*
' POZOR»
Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Stokova trgovina).
Na smrt obsojeni.
Steklene šipe
vsabe vrste M mere. Prodata na debelo h drobno. - Postrežba na dom. - Cene zmerne. Piazza Ober-dan št. 3 (Hotel Eoropa) tci. 44-23.
Kdo bo rešil tstro roparskih nadlog!
Na cesti iz Motovuna v Karojbo.
18. decembra se. je peljal pazi n.ski trgovec. Buttolo v Al 0(0 v im na se jem. N,a vozu, Iti ga je gnal konji-ček, je imel nekaj aabojev suknene Ra blaga. Po končanem sejmu se je Buttolo vračal proti domu. Okrog 8 Ure zve&er, ko je videl od daleč sve tUkan jo luči v Karojbi, je zasume-
lo	v grmičevju n:a desini. Trgovec se prestraši, kiar začuje glas : Fenna ! Buttol usitavi i.n predenj stopijo tri-j‘‘ vojaško oblečeni moški s puška nii v roki. Buttul se strese, molči Poglavar roparjev mu naperi puško iti veli) n a j molči. Druga dva. roparja stia skočila rta voz, sta izpraznila dva zaboja sukna, nakar sta oba od-niesla sukno v grmičevje. Še en trenutek, pa se začuje žvižg. Poglavar velj Buttulu pognati naprej. Trgovec je ubogal in je zdirja! v Karojbo, sporočil zadevo orožnikom. () ropar jih mi sledu.
Na poti iz Pule v Fazano.
V torek se je peljal trgovski podočnik Hermani Tunis iz Pule proti fazani. Peta um je morala biti im Tunis jo naglo poganjal, do bi prijel čimprej domu. Sredi poti skočita dva našminkana maža proti vozu, naperita orožje, eden, puško, drugi samokres in ustavita klon j a. Preiskala sta Tunisa, ki je bil bolj mrtev ko živ in nni vzela /nekaj denarja,. Po vrhu sita ga dobro pretepla. Da bi no dospel prehitro v Fazano, kjer je orožniška postaja, sta mu trikrat vajeti prerezala. Nato sta izginila v gozd.
Od Sosičev do Kanfanara.
V -četrtek sta dva kanfanarska orožnika pregledovala okolico 'Sosičev. Ob 8. uri zvečer sta ob lutninem svitu zapazila dve Senci med obcestnim zidom in grmovju ina travniku. Orožnika velita «kdo tam ?» nakar sta roparja počila dva strela, ki pa Uista zadela svoj e,ga cilja. Orožnika sta popadla na tla in sta odgovorila s puško; eden roparjev' se je zgrudil, drugi je zbežal. Orožnika sta hitela za njim, dokler ga nista ujela. Ubiti ropar je neki Štefan Ciach iz Pule, 33 let star. 14. novembra je ^zapustil koprsko kaznilnico, kjer je počival dve leti zastran nekega ropa pri Poreču. Drugi ropar, ki so ga živega Ujeli, je 28 letini Alojz Battisti iz Trsta. Boparja sta imela vsak eno Puško, precej municije, . nekaj svedrov in Vetrihov. Zdi se, da sta orna Pred,par tedni ' oropala žminjsko hranilnico za 10.000 lir. Ljudstvo čuti veliko zadoščenje in želi, da bi »e kmalu iztrebil roparski rod iz Istre.
Kolarič vleče oblastva za nos.
Grozoviti ropar Kolarič, o katerem «mo, že večkrat poročali, je poslal Uiotovunskemu županstvu pismo, v
katerem naznanja, da bo obiskal v kratkem tisto* občino, da ne bo ni komur nič žalega storil, da pa naj ga orožniki lo v miru pustijo, če jim je do življenja, — V soboto se je Kolarič zglasil pri advokatu Cemelizzi v Puli (via XX Settembre), ki mu je zapovedal, da ne sme prevzeti sod nijske hrambe teli in teh fašistov ako želi še živeti. Nato je mirno odšel. Odvetnik je telefoniral po orožnike, toda Kolarič je zginil.
Kaj pišejo laški listi?
Istra gre naproti propadu. Pulski prefekt je o položaju dobro poučen in je poslal osrednji vladi že veliko spomenic in brzojavk. Te dni je bil osebna v Rimu. Po povratku je go voril s pulskimi laškimi časnikarji, ki so priobčili več člankov o položa ju. Mi objavimo le nekaj iz tega opisa, ki je zanimiv, ker so ga sestavili sami Lahi.
Vlada je gluha.
Naš prefekt je storil, kar je v njegovi moči, nobenega koraka ni opustil, toda osrednja vlada je gluha. Bogata je jv.a obljubah, dejanj pa ne pozna. Roparstvo, ki ae v Istri stra hovito množi, živo priča, v kakšnem ozračju živimo. To dejstvo samo- na sebi bi moralo spodbuditi vlado, da bi kaj za nas storila.
Brezposelnost, zima, lakota. Brezposelnost postaja od dne do dtne večja. Nihče ne vrši kakih javnih del, ne vlada niti dežela niti občine niti zasebniki. Najmanj deset tisoč oseb je danes brez Zaslužka in brez kruha. Vse to ljudstvo gladu j e in se nahaja v stanju obupnosti in razdraženosti, ker nimajo prav nobenega upanja/ki bi jim dajalo poguma. Zima je tu in položaj se slabša.
Revščina dela zločince.
V	tej revščini korenini zločinstvo, ki se ko kuga širi v naši deželi. Družinski oče, četudi je v diy.ši pošten, mora postati tat, kadar sliši jok .in ihtenje lačnih otrok, ki prosijo kru-tha. Je vse zaman, povečati policijske čete, ako ne zboljšamo gospodarskih razmer naše dežele. Vlada ne sme pripustiti, da gre naša dežela pozlu («che la provinci a vada com-pletamente in malora»).
Framasoni v Istri.
Včasih so se nam zdele vse besede v framasonih čiste pravljice. Kar smo v novi državi, pa je drugače. V Izoli v Istri so imeli 11. decembra misijon. Neki jezuit iz južne Italije je imel govore in omenil tudi fra-masone. Drugi dan je dobil izolanski župnik pismo, v katerem se protestira, da je misijonar napadel framasone, ki jih je imenoval hudičevo družbo
in, da so škodljivci človeške družbe ter zalhiteva zadoščenja. Podpisal se je «Leo Lussi, per i massoni d’Isola». Dve uri kasneje je sam pater odgovoril izolanskemu voditelju frama-sonov v pismu, v katerem pravi : «Odgovornosit za to, kar sem rekel, prevzema™ jaz osebno, ne pa žup-
nik. Povejte svojim sobratom frama-sonom, da take pridige sem imel v raznih mestih Italije im; bom v kratkem isto ponovil tudi v Benetkah. Papež Leon XIII. sam je obsodil framasonstvo in. nam je zapovedal, da, govorimo o njeni v cerkvi. P. Peter Colombara, S. I.».
Grozote prihodnje vojne
Kaj pravilo strokovnjaki.
Angleški admiral Burn.ey in nemški general Deimlimg sta trdnega mnenja, da bomo kmalu imeli vojno. Ta vojna pa ne bo več vojna, ampak samo vmičevtanje, o kakršnem se danes ljudem niti ne sanja.
V tej vojni ne pojde za pokončanje sovražnikovih regimentov, marveč za vničenje ljudstva za fronto, tovarn in skladišč z jedili.
Zračno letalo in kemija.
Ti dve sredstvi bosta v vojni odločili. Gradijo se letala, ki bodo plavala v zraku mnogo više nego more doseči krogla najboljših topov. V letalu pa bodo imeli dve bombi po 1000 kg. Taka bomba bo vničila mestece s par tisoči prebivalcev, 30 bomb ho pokončalo naj več j e mesto. Zakaj bomba bo razstrelilna, pa bo vsebovala tudi. naj hujše strupe, ki se bodo v obliki plina valili po mestu in ki jim nobeno živo bitje ne uide.
Na tovarne!
V vojni bo sovražnik ciljal na tovarne in, rudnike. Tvornica, ki izdeluje puške, topove, bo v nekaj minutah le praibi in pepel. Kako se bo torej armada vzdrževala?
Na žitna polja in gozdove. Bombe po več kvimtalov teže bodo ziažigalne. V maju, juniju, ko bo žito zorelo, bo sovražnik zažgal vsa žitna polja. Kaj bo narod jedel, ako kruha ne bo ? Sovražnik bo zažgal gozdove, ki bodo vsi zgoreli. Kaj bo s to državo?
Morilni strupi.
Ogromne bombe bodo vsebovale strupene pline, ki so že danes tisočkrat bolj učinkoviti, kakor so bi-
li	oni v zadnji vojni. Ob dnevih, ko ni vetra, bodo plinove bombe uničile dosti več ljudi kakor pa razstrelivne bombe. Ko so neki plin poskušali, je mačka, ki ga je zaduhala, takoj mrtva padla na tla. Prej uporabljeni plini »o povzročili naj prvo slabost in šele potem smrt, sedaj pa nastopi smrt takoj. Ne pomaga nam nobena maska, prihajajoči motor je popolnoma tih in tudi šum propelerja so že do 60 odstotkov oglušili. V par letih bo odstranjen tudi ta šum; in neslišno, nevidno in tudi brez duha bo planila smrt v podobi plinov nad nedolžne ljudi. Ker je plin nekaj težji kiakor zrak, se bo v mirnih dnevih zalezel v kleti in pred
bombami varne prostore in bo uničil tudi tam vsako življenje.
Bakterije.
Poleg strupenih plinov bodo uporabljali tudi bakterije.
Stresli jih bodo v vodo in vodovode im bodo tako vso vodo zastrupili.
Razdalje bodo izginile.
Toli opevana osamelost Anglijo je že danes bolj pravljičasta; v bodočnosti pa tudi oceani ne bodo več pomagali. Če se bo Amerika vojskovala z Evropo, bodo čez par dni lahko razrušena že vsa evmpska ali'pa ameriška mesta. Zračna brodovja s« bodo pomikala s (hitrostjo 150 kilometrov na uro in bodo Imela s seboj zrakoplove, kojih hitrost bo 350 do 500 km. Zračno japonsko brodovje bo v 49 urah v Ameriki, iz Evrope leteče brodovje bo pa v 40 urah ž* lahko bombardiralo Nevjork.
Se že pripravljajo.
Ker ne bo nobene zadovoljive o-brambe, mora biti vsaka država pripravljena za takojšen napad, in francoska politika gre za tem. Na to opozarja tudi Beimling in pravi, da imajo Francozi 1401 zračnih brodo-vij, Anglija samo 38 in Amerika samo 53. Na konferenci v Washiing-tonu so sicer omejili uporabo plina
v	bodoči vojski, a kdo se bo takrat zmenil za to? Anglija jo porabila letos dvanajst milijonov funtov za vojaško zračno brodovje, Amerika 30 milijonov dolarjev, Francija pa 500 milijonov frankov. Pa ne samo, da pomnožujejo število enot, delajo jih tudi hitrejše in pa večje. Največjo zračno ladjo in največji zrakoplov imajo sedaj Ameri kanci. V Franciji nameravajo z zračnimi ladjami prevažati tudi vojaštvo, prav tlako v Angliji.
Kaj vse Študirajo!
Zanimivi so poskusi, kako, narediti zrakoplove in zračne ladje nevidne. Že so napravili umeten pajčolan dima, ki tvori oblačno steno pod letalom. Mislijo tudi, kako bodo vodili zračna letala iz daljave, da ne bo treba nobenega metalca in nobenega krmilarja. Kadar bo letalo nad; določeno točko, bodo sprožili in bomba bo opravila svojo nalogo. Za civilno zrakoplovstvo se niti oddaleč toliko ne menijo kakor m vojaško. Prihodnja vojska bo vojska uničevanja in bo pobrala še tisto kultu-toliko ne menijo kiakor za vojaško, pustila. Res, prijetni časi se nam o-betajo.
PODLISTEK
Ribniška.
~« 0 »—
Mjani je knie Štempiharjev Polde. Im,am veliko držlno ze rjadt. Dama ne zesltiž dost, Sm rieku sojmu sinu Janezu: vajš, ne muormo bt vsi dama, vzemiva rešieta in raj te in Pajva po- svajt,, de buova kaj dnarje fceslžila. Pa sva šla. Dobila sva vse hravice in potrajbne popirje in caj-&'ce ze čez taljansko mjajo. Tistga, k Je pri mjaji vahtou, sm prov lpu po-fcliedov, mu pokazou cajglce, pa me |c prec pustu čez in sima in rešieta ta drugo ruobo. No po lej sva pa z »anezam prec zečiela houzirat po hišah in popravijet staro ruobo in še iiove sva dost predala. Pa sva bla jrudna in lačnia, zetu sva se šla ma-0 Pokroftat v ostarijo, Tara so imajl
glih iiohcet. An berač po imien Anton je vse ostanke poju, pa je rieku, de je Še lačen. Kar nepraj je netajpou me su, krampir, ziele, krulhl, vse, kar je pršlu pod zuobe. Mjani se je čudnu zdajlu, kam dajvlje. Majnde je' imu ta vovčjo jetko. Trajbh je imu že strašansku nepjet, zetu mu najso tli dat več jest, so se hal, de n j ah puo-ču. Polej ga je zečielu zvijet in kar plave žile je imu po čial. Jez sm pa rieku: nka ga samu ne glLedte, prinesite hitru štrike in. ki jetrne in ga po-viežte. In toku so neriedl. Ne tlajh je ljažov in jaku ne glas dihov, ku je biu toku poviezain. M jami se je raj ve?, smilu in sm ga vprašov. No, Anton, al ti je zdaj kaj dobru. Pa je odga-vuru: dobru m naj, ampk gvišnu je. Zdaj sm brez skrbi, de ne buom puo-ču, de sm le porajtlan,. Jest in Janez sva šla pa inepraj dngam ruobo pre-dajet, (Šp — n).
Pri boljševiškem krstu.
Trocki je vsestranski mož. On je poglavar Rdeče armade, Rdečega brodovja, je voditelj komunistične stranke, pisatelj itd. Spisal je tudi boljševiški katekizem, v katerem razlaga dolžnosti moža do žene, o rojstvu otrok, o vzgoji, popisal je tudi boljševiške obrede. Prve dni de cemhra se je vršil v uralskem ozemlju prvi boljševiški krst po obredu Trockega.
Delavec Zemljanov im njegova žena Ivana sta dobila otroka. Na dan krsta je bila vsa okolica pokoneu, zlasti pa vsi komunisti. Ni čuda, pr-
vi	krst po novem obredmiku 1 Namesto duhovna je ' nastopil načelnik krajevne komunistične sekcije, neki »tor revolucionar. Zvečer se je vršila slovesnosti krsta ob prisotnosti sedemdesetih oseb,
Boljševiški voditelj je dejal: «Mo-ja Želja je, naj bi bil novorojenec zaveden član naše sovjetske republike«. Na to je oče rak el : «Tudi ja« želim». Nato je vprašal krstite!j po imenu za novorojenčka. K01 je 0C0 izustil «Lenin» je zaploskala množica in navdušenja ni hotelo biti konca. Nato so napisali protokol:
«Podpisani potrdimo, da je bil 14. novembra 1923 novi državljan Lenin Zemljanov sprejet med člane socialistične sovjetske republike. Podpisani se obračlamo do novorojenca z besedami : Mi te ne. blaigoslavljamo s križem; in molitvijo, dediščino iz časov nevednosti in suženjstva, ampak z rdečim banderom borbe in dela. Bodi učenec velikega Lenima !» Po podpisanju krstnega pisma 00 priredili večerjo.
S	.	1
Kal nam t dežele pišejo
Nasi fantje v Veroni — Slaba odgoja otrok — Pritožbe glede volitev župnika v Sežani — Letina na Suhorju in pod Nanosom — Preganjanje vzornega duhovnika — Šolske razmere v bistriškem okraju Vlada in «neredne razmere«
ter nevarnosti v Št. Petru.
BREZOVICA.
Dragi Mali! Prav neljubo mi je pisati, ali ker ni drugače, moram to storiti in nekaj povedati o naših ca. taricah v Rrflfeoviici. Kako one brez zaslužka in v zgubo njihovega dol gega časa opravljajo vaščane ter da umivajo hrez žajfe, ni lepo. Ka kor ni njim ljubo, da jih kdo oprav lja, tako tudi drugim ni všeč. Zato naj dotične cajtiarice pometajo in u mivajo v domači hiši in naj puste druge v miru.
Pripomniti hočem še domačim staršem, naj gledajo malo bolj na svoje otroke. Naj jih ne puščajo, da hodijo od hiše do hiše popivat. Ka mor kotel od žganja, tam otroci za njim. Ali je to lepo?
Nekega dne je bil 12 letni fantič pijan, pa ga je mati opozorila, naj gre spat. Kaj — je rekel — ti boš meni ukazala? Si takšna itd. Z vse mi nagnusnimi besedami ji je opo. rekal. Kaj bo s takimi otroci? Starši, ali se ne zavedati svoje dolžnosti?
ŠT. PETER na Krasu.
Potekel je postavni rok občinskega komisarja in v smislu deželnega in občinskega zakona bi se morale vršiti občinske volitve. Vlada pa je podaljšala gerentstvo še za tri mesece. Vlada pravi v odloku, da mora gerent še urediti občinske finance in da so razmere med strankami \ občini take, da ni misliti še na volitve. Mari smo m-a glavo padli?
BORŠT.
Oni pondeljek smo praznovali 28 letnico, odkar prebiva med nami dušni pastir g. Frančišek Cvejn., V vsej župniji nima sovražnika. Vsem brez razlike se je priljubil po svojem blagem značaju. In vendar ga hoče jo izgnati. Petkrat so bili pri njemu in mu rekli, naj gre (g. župnik je namreč Čelhl po rodu). Tisti, ki ga podijo, naj bi rajši pazili na red v občini, kar bi bilo veliko bolj potrebno, kakor pa sitnariti mirnim ljudem.
SEŽANA.
Dopisnik ni glede volitev župnika povedal tega, kar nas volivce močno, teži. Volilni dan je bil določen na četrtek, dne 13. decembra, ob 9. uri zjutraj. Ni bilo pa določeno, kedaj se volitev zaključi. Toraj bi morala trajati volitev od 9. ure i,n dokler bi prišel kakšen volilec, ne pa da so gospodje zaključili volitev že ob 9%, ko je volilo šele 31 volilcev, velikanska večina pa je morala izostati po krivdi volilne komisije. Iz vasi Šmarje, katera spada tudi v sežansko župnijo, je volil menda samo eden, drugi niso mogli več v zakristijo, ker je bilo po 9% zaprto, in gospoda doktorja sta se jim skozi okino posmehovala, češ, za danes ste zaspali. Volitev je bila v resnici neveljavna. Več sežanskih kmetov.
*
Na božično viljo sta A, (lertnek in Trampuž Iz Branice bila na lovu na zajce. Na lovu je Trampuž po nesreči zadel tovariša v nogo in pasovje, tako da so ga morali . prepeljati v tržaško bolnico.
Sl!
Odkar smo prišli ob glavarstvo, ko-misarijat in podprefekturo, je Sežana precej zgubila na veljavi. Včasih so jo nazivali krasko metropolo, zdaj pa gre v smeri, da se kdaj uvrsti s Ša-matorco. Nekateri upajo, da se spet povzdigne s sejmi, tipajmo I Sejmi se Vršijo 12. in 22. vsakega meseca. Brez dvoma je hotel naj-, župan s pomno-
žitvijo sejmov nadomestiti ono gospo darsko življenje, ob katero je Sežana' z odpravo podprefekturo. In to jo vsekakor hvalevredno.
Sežanski sejm ima prednosti pred vsemi drugimi v tem, da so prometne zveze naravnost izvrstno, ker vozijo vlaki, avtomobili in vozovi kakor ma-lokam. Naj bi tedaj trud našega župan stva, da povzdigne občino potom sejmov, rodil najlepše uspehe 1
KUTEŽEVO pri Bistrici.
Do danes še nismo mogli razumeti ravnanja šolskih oblastev, ki — in to v več okrajih primorskih dežel — ne plačujejo redno učiteljstva. So meseci, ko na 15. učitelj še nima plače. S cim naj pa živi? Evo dopis, ki smo ga prejeli iz Kuteževcga in ki se bavi z istim vprašanjem : «Dva meseca nisem pre jela. plače; radi tega ne morem f pri Vas na hrani, tako je rekla g. teljica gospodinji, pri kateri je na hra ni. Ni čudno, da smo imeli nato pr kakor ob času sv. Aprovizacije. O so romali z vrečicami, škrniceljni, Ion-čiči in latvicami v šolo.» — Evo, g( dje, ki imate skrbeti za šolstvo, ka posledice rodi nemarnost, ker se l redno ne dostavlja 1
VERONA.
Dragi listič! Veseli nas, da uboge slovenske fante, ločene ojiihi dragih, tako. redno obisk svojimi lepimi novicami. Ko čakamo petka. Razen dveh potov si še vedno prišel v vojašnico našega polka, škoda, da se naši vojaki obilnejše ne naročajo na ta lepi listič, ki nimia nič strankarskega na sebi, a vseeno, krepko pove, komur gre; to je prav! Tudi «čuk» nas redno obletava. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem rojakom! Slovenski fantje 8. poljskega topničar-skega polka v Veroni. (Prip. ur.: Bog Vas živi, dragi fantje! Ostanite ver ni svojemu rodu!).
Proti civilnemu zakonu.
Politično društvo «Edinost» za Slovane v Italiji, s sedežem v Gorici, je imelo sejo ter je sklenilo to-le resolucijo:
«Slovensko ljudstvo je prištevalo družino vselej med najdražje zaklade svoje: kulture, ker se je zavedalo, da doteka iz družin vsa moč in ves napredek njegovemu socialnemu življenju.
Kot katoličahi so videli Slovenci v družini svrto ustanovo, ki ima svoje korenine v večnosti in ne v državi.
Nikdar in nikoli niso zato Slovenci priznavali, da je zakon navadna pogodba, ki se sklepa pred posvetnimi oblastniki.	•
Za Slovence je zakon	zakra-
ment, katerega sprejemajo v Katoliški cerkvi in nikjer drugje. Nobena država nima oblasti, deliti kristjanom sv. zakramente, zakaj to je ne-oddatna pravica Katoliške cerkve, kateri je izročeno duševno vodstvo krščanskih narodov. Zakon, ki je sklenjen pred posvetnim oblastvom, je za maše ljudstvo ničen in neveljaven.
Civilni zakon, ki se uvede v naše kraje s l. januarjem 1924., stoji zatorej v kričečem nasprotstvu toliko z načeli krščanstva kolikor z mišljenjem in čustvovanjem primorskih Slovencev. Novi zakon pomeni globok pridom s slovensko preteklostjo in nlaše ljudstvo ga ne more sprejeti drugače ko z odločnim protestom.
Iver pa primorski Slovenci nimajo moči, da bi obstoječo postavo spre-
menili in se ji z druge strani upreti ne smejo, pozivamo naše ljudstvo, maj Zahteve države izpolnjuje in sklepa zakone tudi pred posvetnim oblastvom.
Nespremenjeno in sveto pa ostane načelo, da je edino zakon, sklenjen pred kat. duhovnikom; resnični in veljavni zakon med krščanskimi Slovenci.«
Skrbi moje mamice.
Deklica petega šolskega leta je napisala tole domačo nalogo:
Kadar pridem po šoli popoldne domov in mama vidi, da imam raztrgano krilo, takoj sede k šivalnemu stroju i-n mi krilo sešije. Moja mamica ima velike skrbi. In vedno mi pravi:	Moj	Bog,	otroci, življenje
je bolj drago. Kje naj vzamem solde za kruih, za mleko, za drva? Moj oče
je že tri tedne brez zaslužka in mamica se dostikrat joče in jaz se jokam ž njo; jaz je ne morem gledati, kadar joka, tako je žalostna. In jaz je ne morem tolažiti; denarja nimam, da bi ji dala; zato pa ji pomagam pri delu. V postelji mama moli naprej in mi otroci molimo za njo. In potem jo vprašamo :	Mama, kaj
bomo jutri jedli? Potem reče:	Oh,
otroci, zakaj me vprašate, ko še jaz ne znam. Moj brat kriči v kuhinji in mamo boli glava. Včeraj je mama iskala v omari in je našla še tri lire in je jokala, ko ni videla nič več soldov, in je šla na trg trudna in je pokazal a, k ar je kupi La. In potem je rekla očetu: To bo za jutri, kaj pa bomo pojutrišnjem kuhali? bn zvečer smo pili kavo in, smo šli spat. In mamica je v postelji rekla:	Boljše bi
bilo, če bi umrli. In potem j,e jokala. In vsi smo se jokali.
Btirr-
Srečno novo leto voščilo
se
=E*^=3Hiia
3SE
A. Fenderl &	Comp.
tovarna mila	
	Trst
	Via Girlandaio štev. I
Anton	B
naj večja zaloga pohištva
v Gorici
Via Carducci St. 14 Via Favetti St. 3
Ivan Ker že
zaloga posode Trst
Piazza S. Oiovanni št. 1.
V, Janach & Comp.
zaloga strešnikov Eternii
Trst Via Milano 12.
M. Aite
velika zaloga manifakturnega blaga Trst
Via Mazzini št. 37.
Dolinar Gastone
velika zaloga papirja Trst
Via Ugo Polonio št. 5.
Egidij Schifflin
koncisijonirani zobotehnik Trst
Via Settejontane št. 6‘, I.
Giacomo Levi
prodajalna vsakovrstnega blaga, galanterij in tkanin samo na debelo Via S. Nicolb 19. Trst
Franc Strancar
zaloga domačih vin Trst
Via Cunicoli št. 8.
Ferd. Pečenko
žganj ar na
Trst
Scala Belvedere št. 1.
Franc Narobe
trgovina jestvin in kolonijalnega blaga Trst
Via Commerciaie 3 podružnica Via Balmauro 19.
Forcessin
prodajalnica čevljev Trst
Via Caprin št. 5. s pri Sv. Jakobu
NaSa tetina.
Mali Lošinj.
Oljke se že trgajo; letina je letos *elo slaba. To navdaja s strahom prebivalce otokov, So bolj pa dejstvo, da vinskih kupcev od nikoder hi; vsi čakajo, da bodo cene še niže padle;
Izpod Nanosa.
Glede letošnje letine splošno lahko rečemo : Hvala Bogu, da nam je še toliko dal ! Kajti ko je poleti pritiskala suša, smo s strahom mislili, kako bo £ez zimo. A jesenski' dež nam je veliko Prinesel. Žita pri nas sploh malo pridajmo, ker ga malo sejemo. Fižola Smo letos zaradi suše koijpaj seme nazaj dobili. Krompirja smo nakopali bolj srednjo mero. Pač pa smo spravili veliko korenja in rope, a žal da zlasti korenje kar vidno gnije, vendar upamo, da bo-Bio mogli zrediti debele prašiče.
Splošno letošna letina ni teko dobra ko lani, a tudi ni letos tistih prosilcev, ki so se lansko zimo kar vrstili in nam hoteli vse pobrati. Ena skrb pa nas letos muči: kje bomo dobili potrebnega denarja za davke in drugo, ko je cena ^šega glavnega pridelka — sena — tako zelo padla, in tudi kupcev ni. Kaj feo z nami?
Ža povzdfgo sadjereje.
-Ministrstvo za narodno gospodarstvo (Kconomia nazionale) je razpisalo nagrado 350000 lir, ki jih dobijo najboljši sadjerejci. Kdor hoče konkurirati, naj n&piše prošnjo vsaj do 30. junija 1924.; Priložiti treba : popis nasada z malim zemljevidom. Označiti je treba : 1. deželo, občino, kraj, kjer je sadovnjak;
leto ali leta našada; 3. kakovost sadja; 4. nasadne stroške in važnejše Podatke o obdelovanju. — Nagrade so dvojne: prva vrsta za sadovnjake čez 5 ha, draga vrsta za sadovnjake, kr ne obsegajo 5 ha. — Pogoji za konkuriranje : 1. Nasaditi treba jabolko, hruško, kutirto ali pa breskvo, marelico, č^Spljo ali črešnjO. 2. Nasaditi treba vsaj 200 drevesc, ako gre za drevesa z visokim debelom, vsaj 800 drevesc, ako Sre za drevesa z nizkim deblom, za Pritlikavce itd.
Kako je po pravici užaljen
rWn kmot, ki je bil po postavi o žganjekuhi udarjen, nam priča tole kratko Pismo nekega posestnika iz Goč pri Vi-Pavi: «Desetega deceinbra sffto vrgli tro-i Pine na gnojišče. Naši stari očetje, naši očetje in mi smo leto za letom pripravili Po nekaj žganja, ki je služilo človeku in žVvini. za slučaj kolere, za davico za »Ho, za prehlajenje, za. živinsko ujed, Zi rdečico pri prešičih itd. Novi Zakoni' prav silijo v pogin.« — Tako pravi Priprosti kmet. Mali list pa te vpraša, n'rfigi krSet, ali ves, zakaj taka postava o ^aujekulii, ki jo je izdala videmska pre-lfktura ih ki je zadela Goričane ? Tovarnarjem likerjev, špirita je dobrodošla! Le oni smejo proizvajati in ti boš '"foral pri njih kupfti, če boš rabil! Kapitalizem tiči za onim odlokom!
Zadruga pridelovalcev tobaka v Poleti javlja vsehi istrskim kmetovalcem: kdor hoče v letu 1924. pridelovati tobak, naJ javi zadrugi:	1. Občino, kjer hoče
■S!‘diti. 2. Kraj. 3. Ime, priimek, oče-°Vstvo pridelovalca'. 4. Površino zemlje
kvadratnih metrih, katero hoče nasadi. 5. število rastlin. 6. Kakovost tobaka (Hercegovina, Ksanti). 7. Kje leži in ‘‘"liko meri prostor, kjer bo hranil in ^°jil tobačno list’;.	8. Število, lego
‘,l. l^vršino sadilnice.
Naša vina v Milanu. Prihodnje ieto bo v'haka i-azstava v Milanu. Istra od-tudi svoje vzorce. Tako je pVrtv! n Vipavci? Pa Brici?
Kako le na trgu?
Vinske cene države: Kalabrija kvintal 330 L, Kampanja črno kv. 150 L, belo 120 L. Lombardija moškat kv. 300 L, črno 205. Piemont barbera 300 L. Sicilija črno 190, rezano 260. Toškana balo 190, črno 200. Benečija belo 220, furlansko 220. Pri nas so cene že znane. Umljivo je, da ne moremo vzdržati konkurence, kor so vsa omenjena vina močnejša. Zakaj naš Vipavec, ki da vino po IGO, porabi ravnotoliko sil za pridelanje 1 litra vina kakor Toškanec, ki pa dobi za 1 1 240 I,.
Cene v Istri. Vino črno: Piran 150-170, Novigrad 160, Pazin 100—120, Završje 120—150. Vino belo: Piran 120—140, Novigrad 100, Pazin 90-120, Završje 100— 110. Seno: Piran 30, Pazin 35, Motovun 25. Govedo: Piran 4.50—5.—, Pazin 4.—. Teleta: Piran 6—6.50, Pazin 7.—.
Splošne srednje cene v državi. Žito.
Pšenica 90 L, koruza 85, ječmen 86, rž 75, oves 80 L za kvintal. Goveja živina. Volovi žive teže Lombardija 600 I,, Na-poli 575, Ilim 540, Toškana 560, Benečija 530 L. Krave žive teže: Lombardija 580, Napoli 510, Piemont 500, Bim 460, Benečija 480. Teleta žive teže: Lombardija580, Napoli 510, Piemont 750, Bim 7.60, Benečija 760 L. Drobnica. Jagnjeta 850 L, ovce 440, koštruni 500. Prašiči: Lombardija na kvintal 720, Piemont 800, Bim 810 L. Perutnina žive teže: Lombardija
12	L, Bim 14, Benečija 12 L. Krma. Seno Lombardija (kvintal) 68, Napoli 50, Bim 40, Piemont 62, Benečija 47 L, Slama : Lombardija 20, Napoli 17, Benečija in Bim 16 L. Krompir: Bolonja 35, Napoli
Naš narod vadija v pogubo
tari grdobije. Prva j© alkoholizem. Z vsemi sredstvi g-a moramo zatirati, ako hočemo, da bo naše ljudstvo zdravo ih močno in da bo krepko ošdbijalo zločinske napade na svojo individualnost. Nobena, reč ne izpodjeda tako narodu gmotnih in moralnih fridči ko alkoholizem. Koliko mož, ki bi bili lahko še veliko dobrega storili, nam je pobral alkohol! KlOliko premoženj, koliko ittrdnih kmetij je omajal ter jih spravil celo v tuje roke! Koliko dobriihi značajev je že zastrupil ter jih kar čez noč spravil v nasprotni tabor. Dru-gia grdobija, ki tira n,aš narod v pogubo, je pravdarstvo. Koliko lepih posestev je že propalo všlecl nesrečnega pravdanja! Zato moramo z vsemi sredstvi delovati, da se to zlo iztrebi iz našega ljudstva! Stranke naj' si Siam© med seboj izvolijo sodnike, domače može, ki naj pravdo razsodijo. Tretja grdoba, ki kopijo grob našemu narodu, so plesišča, ki pospešujejo zapravljanje, ki pogubljajo telesno zdravje in morijo fantovsko in dekliško poštenje. (Te misli razvija dr. E. v Matičinem koledarju).
RaieinDaloMiUHi
Pismo trgovca z dežele.
«Slavno uredništvo ! Prosim Vaš, da bi mi blagovolili dati nekatere informacije glede preselitve v Rusijo. Med 'tukajšnjim ljudstvom, zlasti med onimi, ki še niso samostojni gospodarji, oziroma še niso preveč vezani na dom, je začelo močno gibanje za selitev na Rusko. Ta želja po izselitvi se je rodila, ker vidi vsak, da mu tu preti popolno obubožan j e. Tudi posestniki so prepričani, da bodo tu noga posestva v par letih prodana. Ln to eksekutivnim potoni. Ker uvidevajo, da je bolje, če gredo takoj odtod, kakor pia tukaj trdo de-
30, Rim 40 L. Paradižniki: Milan 58, Bim 52 L. Limone: Napoli kvintal . 50, Palermo .(zaboj) 25 L. Maslo (surovo): ‘Milan 17, Bim 18 L. Slanina: ameri-ltanska 780 L, domača 830 L. Les: jelove deske v Milanu 330 L, jelovi tramovi 315, kostanj 400, oreh 1400 L. Oljčno olje: Kalabrija kvintal 700, Rim 690, Toškana 720, Umbrija 705 L.
Mirenski čevlju Zadružna tovarna čevljev «Adria» v Mirnu je spravila na sejme svoje izdelke, ki se nam zdijo za naše kraje prava specialiteta, ki more glede na trajnost konkurirati z vsakim drugim izdelkom. Čevlji so mojstrsko izdelani in so v resnici dobro hodni. Daš mogoče par lir več, zato pa ti trajajo dvakrat dlje ko drugi.
Sejmi v januarju. V Istri: Her-pelje, sreda 2. — Pazin, čctHek 3. — Trnovo, pondeijek 7. — Hrastovlje pri Dekanih, pondeijek 7. — Podgrad, sreda 9.— Oprtalj, -četrtek 10. — Čmikal, pondeijek 14. — Korte, četrtek 17. Isti dain tudi v Buzetu in pri sv. Antonu poleg Dekanov. — Buje četrtek 31. Na Tržaškem: Sežana, sobota 12. in torek 22. Tržič (Monfalkon), sreda 16. — Bazovica, torek 22. Na Goriškem: Sv. Križ, sobota 5. Štanjel, pondeijek 7. — Gorica, četrtek 10. in 24. — Vrhpolje pri Vipavi, torek 22.
Po čem je lira?
Dne 24. decembra si dal ali dobil: za 100 dinarje? — 26.50 L. za. 100 C. kron — 67.50 L. za 1 dolar — 23.— L. za 1 fnut — 100.80 L. za 10.000 avstr, krop — 3'2 st.
lati, si nič prihraniti, ampak od dne do dne bolj ubožati, So izgubili vse Veselje, da bi ositali v teh krajih, V resnici postaja pri nas taka revščina, da se Bogu usmili. Naš pridelek — vino, ki nas je dosedaj vzdrževal, je padel na tako nizko ceno, da nikakor ne moremo niti stroškov kriti«.
Nato nas dopisnik vprašuje, ' kaj naj svetuje posestnikom, nas vprašuje po raznih informacijah, ki jih pa vseh še nismo prejeli pri oblast vi h.
Pri p. uredništva. Oblastvo nas je pred kratkim vprašalo, zakaj da ljudstvo toži, saj da ni tako slabo. Mi smo visokemu uradniku odgovorili : Ako se želite prepričati, kako leze kmet v reve, stopite v katerokoli trgovino na deželi, in poprašaj-te trgovca. 50 do 80% in več kmetovalcev kupuje na kredo ! Pa naim je odgovoril : Mari niso pred vojno na kredo kupovali? Da, to je res, toda le od aprila do septembra, jeseni in pozimi pa so vračali, sedaj pa jemljejo na upianje v jeseni in pozimi.
Oseiri ugank.
1) Kam je šel Jesus, ko je bil 12 let star ?
2) Katera stvar v cerkvi je najbolj nepotrebna ‘?
3) Kadar gor vržeš, je belo, ko pa pade, je rumeno.
4) Kakšna podobnost je med advokatom in med kolesom pri vožu ?
5) Belo polje, črno seme, trije orjejo in dva gledata.
6) Bela ko sneg, zelena ko trava, rdeča ko kri, vsem dobro diši.
7) Govori večkrat na dan, je krščen, pa ni kristjan, vzel se ni tujega blag&, in vendar obesili so ga.
8) Katera žival ima najbolj sladko meso ?
(Rešitev je na zadnji strani).
j Največja zaloga]
vsakovrstnih koledarjev se dobi v
! KNJIGARNI - PAPIRNICI !
S J. ŠTOKA S
Trst, Via Milano št. 37	■
ADRIA-ČEVLJE
Izdelek Čevljarske zadruge v Miru
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani pa vseh jadranskih deželah.
Zgkizdravniški amimlatorij
Zobotehnik
H. Godina
Via Genova St. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1, od 3-7 — ob nedeljah od 10-lS —
..................v.i.
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v istih h na žalen
sprejem za vsa zrtozdravciska in zabetehoiSka nriiita
od in od 3-5.
Najvišje cšne plačujeta ža
. kože
lisic, kun, zlafic, dihurjev, vider,
mačk, jazbecev,	V*'}
veveric, krtov, divjih in domačih zajcev.
D. Windspach
Trst - via Cesare Battisti 10-11 vrata 16 Gorica, Gosposka ulica. Sprejmem tudi po poiti.
'mau'oglasi
^iuucjo ;2o atot. za be&eau. Pn u ktauu
I0%t pri 26 kratni 15%, pri 52 kratai objari 20®/ popusta.
ii.AiiOli.fi. paptirja, natih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Sastone Dolinar Trat., via Vg« Pa. '«mio 5.
NAJBOLJŠA PRILIKA za nakup zaza«-vrstnega blaga samo na debel« za prepodajalce v Trstu, Tla S. Ntcole 19.
DELAVSKI VESTNIK.
Zalost.no je danes stanje delavstva. Tri reči na pečejo:	brezposelnost, brezprav-
nost, suženjstvo. Danes vlada po vseh državah, brezposelnost, hi sama na sebi povzroča gorje v družini. Delavec, hi nima drugega bogastva ho samo svoje roke. pa nima dela! Kjer ni dela, lam ni jela. Delavec, ki ima svoje poseslvice, četudi le par njiv, pribeži pod svojo streho, sc stisne, pa ima vsaj nekaj. Kako je v primeri s takim revež listi delavec, ki nima ne strehe ne njive. Kar ima, to so žena. kopica otrok in žuljavc roke. Taka brezposelnost vodi v obup. Drugo zlo je delavska brezpravnost. Kdo se meni za delovno pogodbo T Gospodarji delajo, kar in kttkor hočejo in izkoriščajo brezposelnost in glad v svoje namene. Hevščina je povzročila, da je danes delavec delavcu volk. Vsak gleda le na kos kruha. Tretji bič, ki nas tepe, pa je naše suženjstvo. Temeljni zakoni o svobodi državljanov so pogažcni. Niti dihati ne smeš. Tolažbo imamo, da je vse na svetu minljivo in da zasije tudi delavcem, lepše solnce.
Kotiček za smeh.
Hlada dekla. Gospa : «Francka, stopi k mesarju in poglej, če ima svinjske noge«. Dekla se vrne in pravi : «Nisem nič' videla*. Gospa: «Pa kaj, ali ti ni nič rekel?« Dekla : «Nič ! Sem ga dobro pogledala, pa ima čevlje na’ sebi».
Na sodniji. Gospa : «Jaz bi se rada ranporočila, gospod sodnik«. Sodnik : «Tako? Zakaj pa?» Gospa : «Moj mož je neumen!» Sodnik : «Ali je bil že pri poroki neumen?« Gospa:	«Ne,	takrat
sem bila jaz«.
Krivično. Janezek in .Jožek sta skakala po sosedovem travniku. Oče pride, se jezi zastran škode in podeli vsakemu 4 po zadnji plati. Janezek ni nič jokal, Jožek pa je dolgo jokal. Ko ga oče vpraša, zakaj da joče, odgovori : «Jaz sem tudi štiri dobil, pa sem skakal samo po eni nogi«.
Na kmetijski Soli. Učitelj : «Kdaj je najboljši čas, da se jabolka obirajo, Pavle?« Učenec Pavle: «Kadar ni gospodarja doma, in je pes privezan«.
Dva Študenta sta govorila o ribah. Peter: «Zakaj so neki ribe mutaste?« Frane : «Ti, klipec, ti ! Pa govori ti, kadar imaš usta v vodi!»
Sodnik reče dekletu, ki prosi pomi-loščenja: «Vaše prošnje nič ne pomagajo. Saj Vas nisem jaz obsodil, ampak paragraf«. Dekle nato: «Eh, kaj, drug na drugega se izgovarjate«.
Pasji davek za 1924.
Vse občine, koder Se ne poznajo davka na pse. ga morajo upeljati v začetka 1924. Občine pa, ki že imajo pasji davek,, morajo davek prilagoditi novi pcstavL Za psa, ki ti služi samo kot varuh kmečkega poslopja, boš plačeval letno 5 lir. Za psa-lovca plačaš 20 lir (moraš pa imeti lovsko dovoljenje I), za psa pa, ki ga imaš le za luksuz, plačaš
40	lir letnega davka. Tako zaukazuje odlok od 12. sept 1918. Občina pa sme z odobrenjem deželnega odbora in finančnega ministrstva pobirati dvakratne davčne zneske, torej 10, 40 in 80 Ur. Davka oproščeni so psi, ki vodijo slepce in pa psi, katerih gospodarji niso v občini več ko dva meseca.
Iz starih časov.
Naš pesnik Franic Malavašič je i*le£il 1. 1859. pesmico «Človek brez rotloljubja«, ki se glasi:
Kar drevo brez zal’ga cvetja, brez klasavja lepo žito, kar je ladja brez zavetja, gnana v jezero srdito :
Oj, to človek brez iskrene je ljubezni domovine, ki, če žalost jo zadene, zapusti jo, da pogine.
Jo izdaja, zaničuje, le za tujstvo sile trosi; ki ni vreden, da varuje, da ga v sebi dalj še nosi.
a
a
a
d
k
1
n
o
r
r
t
v
Štev	. 44	. STEBER. (Bajc Rafael.)		
a	a	a	a	gora,
a	a	a	a	rastlina,
a	d	d	d	žen. krst. ima.
e	i	i	j	dom. žival,
k	k	k	k	rokodelec,
m	n	n	n	ptič,
n	n	o	'o	vas na Krasu.
0	0	0	0	k inč vladarja,
r	r	r	r	rokodelec,
r	s	s	š	del polja,
t	u	v	v	denar,
v	v	z	z	dragoceva kovina.
sredi		navzdol		beri predmet tv
>zni	(10	lir).		
Davek na napise v 1.1824.
Tia davek se mora plačati od. vseh napisov in naznanil v svrho reklame, ki se nanašajo na izvrševanje trgovine, obrti, rokodelstva.
Dve opombi.
Prva: davek na napise sme občina uvesti ali ne, kakor hoče. Druga: za laški ali slovenski napis se plača enako visok davek.
Višina davka.
V	občinah, ki imajo 25 do 50 tisoč prebivalcev, se plača za vsako črko v nadpisu 30 st. do 3 L; v občinah
12.000 do 25.000 prebivalcev plača-25 st. do 2.50 L; v občinah s 5001 do
12.000 prebivalci plačaš 20 st. do 2 L; v občinah, ki nimajo več ko 5000 oseb, plačaš 15 st. do 1.50 L. Ako je napis v tujem jeziku, n. pr. francoski, moraš plačati najmanj 100 lir.
Goriško pismo.
Goriški fašisti hočejo, da bi se podgorska občina priklopila Gorici. Zlasti sc zavzema za to	advokat	Vcrze-
gnassi.
Naši fašisti nadaljujejo borbo proti goričkemu nadškpfu. Sramota je, da so slovenski fašisti, v prvi vrsti bandelj, Peternel in drugi udeleženi. Pa si še upajo pisati, da so pravi zaščitniki vere!
Kakor kaže, bodo Tržačani odklonili goriški ultimat za sestavo Narodnega sveta. Goričani so zahtevali, da se ustanovi skupen list kot glasilo Narodnega sveta in da se sprejme načelo, da so poslanci eni’-,! pokoravati se v vseli vprašanjih Narodnemu svetu. Glede teh dveh točk so Goričani intransigcntnl, dočtm so zelo popustili v vprašanju sestave Narodnega sveta: pristali so na to, da smejo biti tudi poslanci člani Narodnega sveta in da bo dr. Wllfan predsednik. Stavili so glede omenjenih, dveh točk.
Da bi bilo novo leto srečnejše in da bi zasijaU našemu narodu lepši žarki upanja, želi Hali list.
NAŠA pošta. .'t
Štanjel :	preberite članek o izselje-
niškem vprašanju. Anton P. Pišete, da so se na junici, ki ste jo pred kratkim kupili na sejmu, pokazala znamenja jetike. Kaj naj storite, da ne boste trpeli škode? Postava pravi, da je prodajalec odgovoren za pogreške, ki jih je na živali zamolčal. Vi imate pravico, razdreti pogodbo, če: 1.) so se pokazala znamenja jetike v prvih 14. dnevih po izročitvi in 2.), če ni še preteklo 42 dni od onega dneva, ko vam je prodajalec žival izročil. Zahtevajte pred' pričami od prodajalca, da vrne denar in vzame žival.
Sežana. Tisti dopisnik, ki nam jo poslal dopis o volitvi, naj nam pošlje svoj naslov, da mu razodenemo zadevo, o kateri nam piše glede neke osebe Č. Jak. Berite dane« članek o izseljevanju. Tone Iv. Vašo izvrstno pesmico <posloli Mladiki.
Beseda velikega moža.
«Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko- škodo si dela. Slovenski starši, ki svojih o-trok ne naučijo slovenskega jezika, so nehvaležni hišniki., ki svojim o-trokom zapravijo drago domačo reč, slovenski jezik, ki so jim ga njihovi dedi izročili. Podobni so taki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svojo očetno gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večidel najdejo beraško palico Kar je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojemu sinu zapustiti, in kar se je mati od matere dobrega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih dobili«.
(Škof Slomšek v «Drobtinicah, 1849.)
Rešitev osmih ugank.
1.) V dvanajsto. 2.) Streha nad prižnico. 3.) Jajce. 4.) Oba treba mazati. 5.) Papir, tinta, prsti. 6.) Češnja. 7.) Zvon-8.) Bolha; ljudje si prste obližejo, še predno jo imajo.
Hočete imeti kruh lin ?
V	Nabrežini je zato mlin, ga vodi Okretič Martin.
Samo jaz niilarco nar’dim.
Vam voščim srečno novo leto, da dobro bilo bi začeto.
In srečno da konca: želim vsem iz srch !
Stat). Tip. S. Spaztal, via Oominerciale 8.
Gcue «sni»o»; zu tu centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti: •n 5 krstni objavi 5 od sto, pri id kratni 10 od sto, pri 26 kratni 20 od do. pri 52 krat.ri 30 od sto popusta
fjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiif
™	s
| Zadružna klet v Bujah |
CantKna sociale toop. di Buje-lstria
j ZALOGA V TRSTU j
i	Via	Gatteri	16:
= amisrvK?*” r«---	g.
| (zvrstna istrska vina v tranzitu: namizna in razkoSna. § | Prvovrsten moSkat. — Cene absolutne konkurence. §§
IiiiiiiiiiiiHiimiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHHiiiiiiiifioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuinliTITIIIiiiiiI
Goriški okoličani, Brici, Gorjani, Kraševci!
Kadar pridete v Gorico po opravkih, želite tudi v domačo gostilno, kjer vlada snaga in kjer ee dobi dobra in poceni hrana. Kje? V gostilni „AI. BON FUKt-AN" v ulici av. Ivana Priporoča se za obilen obisk	iOSIP SFILIGOJ.
Kmetovalci pozori
• a •
GORICA, Via Carducci (nekdaj Gosposka ulica) it. 19
Oglejte si bogato zalogo plugov in kmatij$kih strojev iz znamenitih nemšdh in čeških tovarn.
==■-' : = Cene brez konkurence. -----------------------  =
■
Zohotehnični ambulatorij
TRST, Via Setfefontane St. 6, I nad.
odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10%	*
popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno.
EGI Dl J SCHIFFLIN, koncesij onirani zobotehnik. £
Čevtfarnlca FoneEssm
Za praznike kaj posebnega !
Trst» via Caprin S pri Sv, Jakobu
Al’ llfete ttvliife Za deklite in lastile?
Ta stari in fa mladi? Eleganca, trajnost, Billa tena,
ima Forceuio V uliti Caprin.
Čevtjarntca forcessjn