Leto LXV~ št. 206 Ljubljana, ponedeljek U. septembra 1932 Cena Din 1.— Izhaja -vsak dan popoldne, izvzema nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — »Slovenski Narode srelja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. —--- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI Včeraj je bil izročen nemškemu zunanjemu ministru — Herriotov odgovor generalu Schleicherj« — Francija je miroljubna, vendar pa mora misliti na lastno obrambe Berlin, 12. sept. Včeraj ie francoski poslanik v Berlinu Francois Pon-cet izročil nemškemu zunanjemu ministru Neurathu odgovor francoske vlade na nemško noto glede oborožitvenih zahtev Nemčije. Vsebina odgovora bo po sporazumu med francosko in nemško vlado istočasno objavljena jutri dopoldne. Francoska vlada je v soboto obvesti Ja o svojem odgovoru tudi vse zavezniške vlade, tako italijansko, angleško, j u g o s 1 o v e n s k o, rumun-sko, češkoslovaško in poljsko. Rim, 12. septembra. AA. Štefani javlja: Odpravnik poslov francoskega poslaništva v Rimu je Mussolaniju kot zunanjemu ministru izročil noto. ki vsebuje glavne točke odgovora francoske vlade N-emčijfi v zvezi z njenim memorandumom o vojaški ravnopravnosti. Pariz, i 2. septembra. A A. Ves pariški tisk komentira govor, ki ga je predsedmik francoske vlade Herriot imel pri odkritju vojaškega spomenika, ki so ga postavili Američan-i v Meauxu in ki ga je ameriški poslanik v Parizu Edge izročil francoski vladi v varstvo. Vsi listi po vda rja jo. da je v govoru ministrskega predsednika izraženo vse tisto, kar vsi Francozi mislijo in čutijo za ohranitev miru. Posebej naglasa jo naslednji stavek iz govora: iVlir je v srcu vsakega Francoza najgloblja želija. Tisk naglasa, da je bil Herrrot v svojem govoru dokaj zmeren in je na ta način izrazil francosko zmerno zadržanje v naspotju z bučnimi izjavami, ki tih pogosto oficiiemi predstavniki podajajo onkraj Rena. Nadalje konstatiralo, da Herr^ot svojega govora nti usmerjal na Nemce, temveč da j-e b-il njegov govor iskren in učinkovit apel na ameriško javno mišljenje. »Journal« pravi, da skuša propaganda neprijateliev naslikati Francijo kot vojne željno državo, ki bi si rada prilastila gospodstvo nad drugimi narodi. Prav zato je bilo prav umestno, da je Herriot s svojim govorom pokazal, da Francijo navdaja groza ob misli na eventualno novo vojno, da pa obenem nekatere manifestacije v inozemstvu Francijo vznemirjajo. Pose-bei podčrtava list naslednji stavek Iz predsednikovega govora: Osnovna pravica vsakega naroda je. da se zavaruje proti eventualni invaziji. Tisk se nadeja, da bo ameriško javno mnenje razumelo, da je Framcija iskreno željna miru in da hoče biti ravno zaradi tega zavarovana. Kakšna razPika je med Francijo in pa njenimi sosedi, se vidi ravno iz primera, ki ga navaja »Petit Journal«. Ta list opozarja na razne manifestacije v Nemčiji in 1-tal'oi. kjer vso mladino organizirajo pod raznimi bojnimi zastavami, dočim se francoska mladina, pravi »Perit Journal«, veselo zabava z igro »Jo-jo«. Pariz, 12. sept. Ob prilifci svečanosti pri odkritju spomenika v Meauxu je imel vojni minister Bomcour govor, v katerem je opozarjal na resne dogodke, ki se vedno bolj pogosto odigravajo onkraj Rena. Francijja, ki se je v svetovni vojni borila za lastno svobodo in za osvobojenje drugih narodov, si ne bo pustila odvzeti onega orožja, ki je potrebno za zaščito francoskih meja za obrambo pred novim opustošenjem francoskih pokrajin. Minister Mohorič o odnosa jih z Grčijo Članek povodom otvoritve solunskega velesejma je vzbudil v grških gospodarskih krogih veliko pozornost Solun, 12. septembra. AA. Ob otvoritvi mednarodnega, solunskega sejma sta >Makedonika Neat in vTahidromos« na »vodnih mestih prinesla članek, ki ga je za to priliko napisal jugos-ovenski minister za trgovino g. Ivan Mohorič in ki govori o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Grčijo. Članek naglasa važnost solunskega sejma in pravi, da dejstvo, da Jugoslavija tudi letos oficielno sodeluje na sejmu, potrjuje odlične politične in gospodarske zveze med kraljevino Jugoslavij- in grško republiko. Ko govori o ogromnih te2kočah. ob katere po vsem svetu zadeva izvozna trgovina, minister Mohorič podčrtava, da bodo jugoslovenski in grški delegati v Atenah dovršili nev začasni trgovinski sporazum, ki bo podpisan Se te dni. S tem novim trgovinskim sporazumom je podana možnost za čim večjo prodajo grških proizvod-v v Jugoslaviji, obenem pa se odpravljajo nekatere težko-če, ki so zadnji čas ovirale naš izvoz v Grčijo. članek jugoslovenskega ministra za trgovino je v solunskih gospodarskih krogih vzbudil veliko pozornost. Ponatisnil ga je tudi list »Neodvisen«. Atene, 12. septembra. AA. Atenska agencija poroča: K svečani otvoritvi VII. mednarodnega solunskega sejma je prišlo tudi veliko število obiskovalcev iz inozemstva, zlasti iz Carigrada in iz Bitolja. V jugoslovenskem paviljonu so se pri sprejemu grških novinarjev izmenjali prisrčni govori. Kljub Kriz; se predvideva, da bo uspeh letošnj^a sejma enak lanskemu. Obiskovalci stalno prihajajo od vseh strani. Ves razstavni prostor so zavzeli raz-stavljalci, ki jih je ogromno število. Zmagovalec v evropskem poletu se ubil Praga. 12. sept. Zmagovalec v letošnjem evropsfcem poletu, poljski kapetan Zv*h-ka se je včeraj smrtno ponesrečil. Na poletu iz Varšave v Prago je v bližini Tirlicka. 14 km od Te-šhia, zašel v vihar, ki ]e letalo treščil na tla, tako da se je popolnoma razbita. Zwirka in n lego v spremljevalec sta našla smrt pod ruševinami. Huda železniška nesreča na Kitajskem Šanghaj, 12. sept. 40 milj od Har-bina se .ie pripetila na vzhodnok i tajski železniški progi včeraj strahovita železniška nesreča, ki je največja, kar jih dosedaj pomnijo na tej progi. Gre za zločinsko razdejanje razbojnikov, ki so zrahljali tračnice, da bi na ta način ustavili vlak. Ko je privozU potniški vlak z največjo brzino, so tračnice popustile in ves vlak se je iztiril. Nad 100 potnikov je mrtvih in hudo ranjenih. Potnike so nato roparji izropali ter jih pustiti sredi opustošene pokrajine. Šest vagonov vlaka se je popolnoma razbilo in rudi lokomotiva je docela razdejana. „Leteća družina" ponesrečila Paru, 12. septembra. A A. Iz Kopen-haena poročajo, da se je moralo vodno letalo, s katerim leti znana letalska rodbina Hutebinson iz Amerike v Evropo, spustiti blizu groenlandske obale. Neka angleška ladja, ki je sprejela radiografski klic z vodnega letala, je takoj odhitela na naznačeni kraj, pa letala ni našla. Kakor znano, se na tem vodnem letalu nahajajo gospod in 20-Hutcbinson z dvema deklicama, od kalije ena stara S, ena pa 6* let. 1 Razpisano mesto cestarja Ljubljana. 12. septombra. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje i»a osnovi § 31 zakona o banski upravi v območju cestnega odbora v Črnomlju službeno mesto banovi nekega cestarja, in sicer na banovinski cesti II. reda štev. 120 Kandija-Laze-Gaber za progo od km 000 do km 6.100. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo bitj mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list. domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kažnjivih dejanj iz koristoljubja. event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 30. septembra 1932 pri 6reskem cestnem odboru v Črnomlju. Slovenski grob v italijanskih planinah Ioomost, 12. septembra. Na Lim: Talbo-rji nad Predazzom so našli pastirji ostanke trupel dveh avstrijskih vojakov. Pri enem izmed njih so našli legitimacijsko zuamko na imp rezervist Vincenc Poterski (?) iz Artič na Južnem Štajerskem Ostanke so pokopali na vojaškem grobišču pri Predazzu. Španske zadeve Madrid, 12. septembra. AA. Lerroux je izjavil na vprašanje, kako misli o izvedbi katalonske ustave: Težkoče, ki se bodo pri tem pojavile, so tiste vrste, ki se pokažejo pri vsaki novosti in reformi. Katalonska vlada bo imela premagati nekatere težkoče v toliko, v koliker bo morala odpraviti nekatere vkoreninjene navade. Te težkoce pa bodo malenkostne, če bodo vsi imeli v mislih, da jo treba osebne interese podrediti splošnim. Pravniški kongres Poročali smo že, da bodo imeli naši pravniki letos svoj kongres od 7. do 9. oktobra v Dubrovniku. Svečana otvoritev kongru.sa bo 7. oktobra ob 10- v dubrovniškem gledališču. Po otvoritvi in "svečanem referatu o pravnih odnošajih Dubrovnika do jugoslo-venskih dežel se bodo razdelili udeleženci na sekcije, ki prično delati popoldne. Zvečer bo promenadni koncert in gledališka predstava, po nji pa družabni večer v oficirskem domu. V soboto S. oktobra bodo nadaljevale spkcijf svoje delo, oni udeleženci, ki ne bodo zaposleni v sekcijah, si pa ogledajo mesto, ob 11. bo pa zaključna plenarna seja kongresa, če bodo sekcije končale svoje delo, če ne, bo pa seja popoldne. Popoldne bosta dva skupna izleta, prvi v Kupari — Srebreno — Mlini — Cavtat, drugi pa Koločep — Lopud. Zvečer bo promenadni koncert in skupni banket v hotelu Imperial. V nedeljo 9. oktobra zjutraj bo skupni izlet v Kotor s pamikom 3-Krali Aleksander«, popoldne pa izlet v Srebreno — Mlini — Cavtat. 0 cenah in voznem redu bodo udeleženci informirani ob prihodu v Dubrovnik. Na železnici bodo imrli udeleženci pravniškega kongresa najbrž četrtinsko vožnjo, na pamikih je pa polovična vožnja že odobrena. V Dubrovniku bo stala soba za eno noč 80 do 40 Din. obed pa od 15 Din navzgor. Članarina za kongres znaša 6 prispevkom za spomenico 100 Din, za pripadnike svobodnih poklicev, za uradnike 60 Din, za rodbinske člane pri prvih 80, pri drugih 50 Din. Članarina se ne vrne, če bi prijavljeni ne prispel na kongres. Ker jamči za naročene sobe staLni odfcor pravniškega kongresa, jamčijo nćcmu za naročene sobe in jih plačajo tudi oni člani, ki bi jih ne u»po-rabitli. Prijave se sprejemajo najkasneje do 30. t. m. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale-. Vsak prijavljeni član dobi najikasneie do 25. t. m. člansko izkaznico, ki mu bo dajala pravico do vseh o-menie-nih ugodnosti. Člani društva »Pravnik« v Ljubiljani dobe vsa potrebna navodila pri sodniku apelaciiskega sodišča dr. Rudolfu Saiovicu. Med referenti na kongresu bodo rudi naši pravniki in sicer bo referiral dr. Rudolf Sajovic o vprašanju, ali je treba obdržati odnosno uvesti ustmeno oporoko, državni tožilec v Mariboru dr. Ivan Jan-čič o vlogi preiskovalnega sodnfka v kazenskem postopanju, vseučiliški docent v Ljubljani dr. Boris Furlan pa o hipoteki na pomorske pampke. LJUBLJANSKA BORZA Devize: ^Amsterdam 2206.79 _ 2318.15. Berlin 1364.03 _ 1374.83. Bruselj 797.35 — 800.29. Curih 1108.35 — 1113.85, London 200.42 — 202.03, Newyorfc ček 5626.31 — 5754.57, Pariz 225.07 — 226.19, Praga 169.90 _ 170.76, Trst 294.57 — 296.97. INOZEMSKE BORZE Curih, 19. septembra. Pariz 20.30, London 18.10, Newyork 518.50, Bruselj 71.82»/t, MHan 26.60, Madrid 41.70, Amsterdam 208.10 Berlin 123.17V*, Sofija 3.73. Praga 15.33, Varšava 58.05, BukareSta 3.06. Ljubljana dviga prapor Jugoslavije Vtisi z grandioznega nedeljskega zbora JRKD Ljubljana, 12. septembra. Slovenci smo po lanskih volitvah šli takoj na delo in smo prvi sprovedli organizacijo vsedržavne stranke JRKD od krajevne do banovinske skupine. Mi, ki živimo tu na meji in smo po značaju naših tal in našega gospodarstva precej samobi-ten del države, se pač posebno zavedamo, da nam je nemoten kulturni in gospodarski napredek zagotovljen samo v okviru močne, složne, edinstvene Jugoslavije. To spoznanje od dne do dne bolj prodira v najširše plasti naiega rodu. Da je temu tako in da so zaman vsa podla spletkar-stva političnih desperadov. je dokazal včerajšnji grandiozni cbor v Ljubljani. Nam je lahko v zadoščenje, v ponos in v pobudo k nadaljnjim vztrajnim zamahom. A članom vlade in Narodnega predstavništva, . £i so prihiteli k nam v tako častnem številu, kakor jih Ljubljana še nikoli ni im-ila v svoji sredi, je podal tako presenetljivo lepo sliko o našem smislu za organizacijo in o ljubezni do vladarja in domovine, da so v teku svojega bivanja pri nas. kakor posebno še ob slovesu, z vprav ganljivo odkritosrčnostjo priznavali, da je bii to eden najlepših praznikov, kar jih je doslej doživel pokret vsedržavne stranke JRKD. 2e sam sprejem ob prihodu beograjskega brzovlaka, s katerim so se v spremstvu predsednika naše banovinske organizacije senatorja dr. Janka Rajarja pripeljali: predsednik glavnega odbora JRKD Nikola Uzunović, predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi, ministri inž. Radivojević. Juraj Demetrovič, Ivan Pucelj ter 14 poslancev, je bil lepa manifestacija. Zbrana je bila k sprejemu družba naših najodličnejših predstavnikov z ministroma dr. Kramerjem in Mohoričem, z banom, pedbanom, ljubljanskim županom ter senatorji in številnimi našimi domačimi poslanci. Brez vsakega pompa smo jih sprejeli, edino poslevodeči podpredsednik sreske organizacije JRKD dr. Cepu-der jim je izrekel kratko dobrodošlico. In že so bili dragi gostje svoji med svojimi. Ljubljana jih je sprejela s svojo lepoto, vsa prikupna se jim je pokazala, ko so jo nato ogledovali s terase hotela Bellevue. TJnionska dvorana, ki je gotovo ena največjih v naši državi, je doslej še malokdaj zajela tako ogromne množice. Toda ne samo v tem rekordnem številu, temveč v sijajni pestrosti je bil pomen te zbrane večtisočglave množice. Od vseh strani so prišli zavedni slovenski možje, mestni in vaški župani s kmetovalci in obrtniki, poleg učitelja je stal trboveljski rudar, poleg trgovca jeseniški kovinar, poleg ljubljanskega meščana zaveden očanec bogve od kod iz najbolj izpostavljenega obmejnega kota. Takšno harmonijo stanov in duš je videti le malokdaj. Ta presenetljiva slika, ki jo je včeraj nudila unionska dvorana, — tisto navdušenje, s katerim je množica pozdravila ministre in druge goste, ko so prispeli v dvorano, to vse je bilo tako zanosno, da je moralo potegniti s seboj še poslednjega omahljivca, če je morda le še kateri bil med nami. Radio je prenašal ves potek zborovanja v široki svet. Na Miklošičevi cesti so se ves čas prelivale trume poslušalcev, ki niso mogle v dvorano, na velesejmu in drugod po mestu so se ustavljale velike gruče, prisluhnili so ljudje povsod po dravski banovini, gotovo pa tudi po vsej Jugoslaviji in drugod po svetu, kjer biva naš živel j. Tako je Ljubljana bila včeraj glasnica tistega, česar si v skromnosti miroljubnosti in odkritosrčni navdušenosti želimo vsi: složnega dela in skupne požrtvovalnosti za srečno bodočnost ljubljene Jugoslavije. Izkazali smo popolno zaupanje možem, ki vršijo velike in cdgovorne naloge, podane jim s kraljevim manifestom. Prisrčen dokaz o tem je bil podan že takoj po otvoritvi zborovanja, ko se je dvignil prvi govornik minister dr. Albert Kramer. Kot ljubljanskemu poslancu in narodnemu voditelju so mu bile prirejene tako navdušene in tako dolgotrajne ovacije, kakor jih že dolgo ne pomnimo. Minister dr. Kramer je v svojem govoru zajel tri važne momente. Pc udaril je pred vsem, da je ta zbor manifestacija treznega zavednega slovenskega rodu za enotno mogočno, vsedržav-no politično organizacijo. Za Slovence je edina rešitev v jugoslovenski politiki. Naša država je po svoji ogromni večini kmečkega gospodarstva. Od kmetove usode zavisi usoda vseh ostalih stanov v naSi državi. Ako naš kmet — je posebno poudaril minister dr. Kramer z rezko odkritosrčnostjo — ne bo već odjemalec našega obrtnika, na* trgovine in industrije, potem nobena čarovnija ne reši našega celot, nega gospodarstva pred propadom. Slednjič je govornik razvijal program narodne solidarnosti in predocil nujno potrebo decentralizacije, problem, ki bo med najnujnejšimi in najvažnejšimi postavljen na dnevni red jesenskega zasedanja Narodne skupščine. Drugemu govorniku, Nikoli Uzu n o -viču, so veljale ovacije kot predstavniku Beograda, kot vodji nove vsedržavne stranke, s tem pa tudi kot predstavniku celotne nacionalne Jngoelivljp. Je pravi užitek poslušati tega velikega govornika, katerega izredne retorske sposobnosti so znane že od nekdaj. Govoril je nepripravljen, zato pa ob močnem vtisu na zborovanju samem, iz polnega srca, tako konkretno in užigajoče, da je skoro vsakemu njegovemu stavku sledilo odobravanje. Posebno še je užgala njegova omemba o Ljubljani kot obmejnem mestu. Omenil je, kako mu je neki Slovenec na terasi BeUevuea ob divljenju nad lepoto ljubljanske pokrajine skoro tožno pripomnil, da smo žal tako blizu meje. »Kaj zato!«, je kriknil g. Uzunović. »Mar nista bila tik na robu meje tudi Beograd in moj rojstni kraj Niš!« . . . Ta sijajni poudarek je bil tako mogočno prepričevalen, da je vsa množica zagrmela od zadoščenja. Vsi naslednji govorniki so povedali toliko stvarnega, da je to zborovanje po svoji vsebini bilo najbogatejše, kar smo jih kdaj imeli v Ljubljani. Kako prikupno se je dojmila sama pojava predsednika Narodne skupščine! Z enako odkritosrčnostjo, kakor vsi drugi je o življenjskih vprašanjih Jugo-lavije, o stanju v državi govoril minister Ivan Pucelj. Najbolj perečih problemov našega kmetijstva se je dotaknil minister Juraj Demetrović. V izbranih besedah je poveličeval idejo JRKD minister Lazar Radivojević. Nato je zopet minister Mohorič zajemal iz svojega obširnega in temeljitega poznavanje svetovne gospodarske strukture in je prav natančno pojasnil, kako in zakaj so začeli tudi ob nas butati valovi gospodarske krize in kako jih bomo tudi zajezili. Senator dr. Ravnihar je vzbujal novo vero v bodočnost. Ko pa se je pojavil poslednji govornik, župnik Janko Barle, je bil v teh nepopisnih ovacijah skoro da izražen že bistven del programa, nove vsedržavne stranke: take svečenike hočemo, ki služijo Bogu in narodu, vendar pa strogo ločijo cerkev od politike! Iz vseh src je zado-nela državna himna, veličastnejšega zaključka ni moglo imeti to grandiozno zborovanje. Na nebotičniku, kamor o se dragi gostje povzpeli po zborovanju v spremstvu ljubljanskih predstavnikov, se jim je odpiral prekrasen razgled po prostrani ljubljanski pokrajini. Da, morali so vzljubiti to našo zemljo! Skupno kosilo se je vršilo v Zvezdi in tu je bilo izrečenih mnogo prisrčnih napi t ni c, iz katerih je žarelo bogastvo vseh pestrih vtisov, ki so jih dragi gostje včeraj nabrali v Ljubljani. Ministri so nato v tajništvu JRKD v Kazini sprejemali posameznike in deputacije, prišlo je nad 400 oseb tolmačit svoje želje in potrebe. Popoldne so odlični gostje počastili s svojo navzočnostjo tudi veliko svečanost pri novem Sokolskemu domu v Šiški, predsednika gg. Uzunović in dr. Kumanudi sta slednjič z večjim spremstvom pohitela še na izlet v Kamnik. Ko se je zvečer približala ura slovesa, je v poslovilnih razgovorih zvenela sama hvala. Ljubljana je častno izvršila svojo dolžnost, še bolj kakor ob vseh dosedanjih manifestacijah je včeraj osvetlila svoje lice pred vso Jugoslavijo kot žarišče slovenske ljubezni in vdanosti kralju in Jugoslaviji. Otvoritev filmske sezone ZKD Premiera s prvini japonskim zvočnim filmom »Nippon«. Ljubljana, 12. septembra. V petek 16. t m. otvarja tudi naša ZKD sezono svojih filmskih predstav. Tudi ona si je nabavila serijo najlepših filmskih premier, v prvi vrstj kulturnega značaja, na vrsto pa pridejo tudi filmi športnega *n končno zabavnega značaja-. Spored bo tore] zelo pester in bo nudil najširšim slojem občinstva mnogo užitka, veselja in razvedrila. Poslehernem sporedu bodo predvajani še prekrasni Ufini kulturni zvočni filmi, ki nam bodo odkrili na lep, nazoren način marsikatero tajno iz kraljestva prirode. Otvoritvena predstava se bo vršila s prvim izvinim japonskim filmom »NipporK. V tem izredno zanimivem filmskem delu nastopajo sami japonski igralci Lagi Solf, Y. Yosano, B. Havashi in F. Roeding. Pesmi v japonskem jeziku poje pevka Hateue Yuasa. Film je delo produkcije Towa Shoji iz Tokia. Film, ki je dosegel po vseh evropskih velemestih izredno velik uspeh, se deli v tri dele. V treh slikah 6e nam predočuje ves kulturni razvoj Japonske. Prvi del obsega Japonsko pred 1(X)0 leti, ko so v državi vladali "svečeniki, drugi del nam kažs Japonsko 700 let kasneje, dočim nas tretji del vodi v današnjo moderno Japonsko- Podrobnejšo vsebino filma bomo še priobčili, za danes povemo le to, da nam kaže zlasti zadnji del izredno zanimivo in poučno sliko o današnjem modernem življenju na Japonskem z vsem tehničnim napredkom, seznani nas s potrebami in feljami prebivalstva, s sportom, z njihovo moderno glasbo, z ogromnimi zgradbami itd. Nedvomno bo krasni film *fHpi f>n<, ki so ga gledah* povsod ko! redko dragocenost, našel tudi pri nos zasluženo zanimanje. » Strma X »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. aeptesjbi* 1982 Stev 706 Praznik sokolskega dela v Šiški Velike svečanosti šišenskega Sokola, U ostanefo odele Krvav pokol; v Zaloga Z dvema mesarskima nožema oklai šest fantov Še đva pretepača Sok o*. Ljubljana, 12. sept. Z zlatimi črkami bo zapisao dan 11. septembra t anaKh šišenskega Sokola, dan, ko je po 30 letih svojega obstoja otvor 11 vrata novega Sokolskega doma. Ni bil zaman trud šišenskih Sokolov pretekli teden, sobotna baiklada ln včerajšnje sokolske manifestacije (pri povorki, otvoritvi in jamri telovadbi so pokassJe krepko voljo nadaljevati dek> Idealnih ustanoviterjev. "Vsa v zelenju in z državnimi trobojnioami okrašena Slaka je pričakovala radostno svoje mile goste, ki so prišli Jz najoddalje-nejših krajev nase banovine. Prav malo je bilo v SIffki hiš, ki bi ne bUe okrašene z zastarvami, ramo nekaj takih, ki jim je so-kolsrtvo trn v peti, je zaprlo okma zmagoviti sokolski fdeji. Batiada Sobotna bafclada je bil pravi triu m t sokolske mleii. Nad 600 udeležencev z Janspijončfci In baklami je z godbo Sokola I. In trobentaakim zborom manifestiralo za kralja, Jugoslavijo in sokolstvo po sijajno rarrsvettienih šišenskih ulicah. Pohrvatiti moraono zlasti vile in hi<še v severnem dehi Šiške, kjer 8o posestniki kar tekmovali med seboj, kdo bo lepše razsvetlil svoja okna. Posebno se je odlikovala Medvedova ulica, kj?r so visoko plapolali um et al ni ognji v naših državnih barvah. Povsod, kjer se je pomikala ta prekrasna povorka, «o bili udeleženci iskreno pozdravljeni in Iz mnogih oken je padalo cvetje na mlade borce Tyrševe ideje. Mogočna povorka V nedeljo zjutraj je sokolska godba z budnico predramila šiSkarje, naznanjajoč, da je napočil najslavnostnejši dan, dan 301etnice šišenskega Sokola in otvoritve novega Sokolskoga doma. šišenski Sokol je sprejemal sjjmtraj na kolodvorih bratska društva tei so večinoma odšla v Šiško, ostala pa so se zbrala ob pol 10. na vrtu Narodnega doma, odkoder je odkorakala sokolska povorka po Aleksandrovi, Dunajski in Goaposvetski cesti na letno telo-vadišče šišenskega Sokola, kjer se je med tem zbrala ogromna množica občinstva. Kmalu se je formiral sprevod, kakršnega Šiška še menda ni videla. Mogočno so doneli streli na šišenskem hribu. Na čelu sprevoda je jahala sokolska konjenica z dvema praporoma, sledila ji je godba Sokola I. (I. del), nato so nesli praporščaki prapore naslednjih društev: Ljubljanskega Scfcola, Sokola L, Sokola K., iz Kranja, Viča, Jesenic, kranjske sokolske župe, Dolenje vasi pri Ribnici, Domžal, Kamnika. •Most, Štepanje vasi in Ljubljane - Šiške. Praporom je sledilo zastopstvo saveza SKJ, starešinstvo ter zastopniki celjske, kranjske in novomeške sokolske župe. Pod vodstvom br. Jesi h a so korakali člani v kroju, članice v kroju In telovadnih oblekah, naraščajski prapori z Jesenic, iz Koroške Bele in Šiške, nato moški in Ženski naraščaj v krojih ter moška in ženska deoa. Za drugim delom godbe Sokola I. so jaha!! konjeniki v narodnih nošah, katerim je sledfla impozantna skuipina narodnih noš nad 100, šišenskim gasilcem je si odi! a >SočaSočo« dr. šaplja, dalje so bili navzoči zastopniki G-l as bene Matice, Ferijalnega saveza. Ruskega Sokola v lUJubljani, šišenske Čitalnice, obeh podružnic OMD, vseh osnov-n-ih in meščanskih šol v šiski, Električne zadruge, Udruženja strojevodij, SK Hermesa, Udruženja jugoalov. nac. železničarjev in brod ar je v in še mnogo drugih. Predsednik br. Dolinšek je najprej pozdravil številne goste, posebej pa zastopnike saveza SKJ br. Gangla, starosto celjske »kolske župe br. Smertnika, zastopnike novomeške sokolske žuoe br Hertosta T% Mokronoga, starosto ljubljanske sokolske ivtpe br. dr. Pipectbaeherja in zastopnike sokolske župe Kranj. V svojem lepem govoru je med drugim omenjal: >Dom Sokola v ftiški stoji pred vami ves bei in čist. s krvjo nadih src smo ga ostvarili, s krvjo naših src ga ljubimo, Siska je bila med Slovenci prva, ki Je goj-ila narodno fai sokolsko zavest v najteS&tti časih našega suženjstva. Sokol v Šiški je bil drugi po ustanovitvi ljubljanskega Sokola; ta dom je v veHki meri zgrajen s prispevki malega človeka, zbiral bo v svoji sredini vedno večjo sokolsko mnoslco, vzgojeno v jugosfovenskem in sokolakem duhu. S sokolskim domom amo ustvarili sokolsko Siiko. Končno se je zahvalil vsem plemenitim dobrotnikom pri zgraditvi doto proglasil dom za otrotjou. S prise- go, da bo novi dom služil le v čast kralju in domovini, Je med viharnimi ovadjami zaigrala godba Sokola I. državno himno, nakar je govoril zastopnik NJ. Vis. prestolonaslednika Petra brigadni general Peki ć, ki je med drugim izvajal, da Je novi dom izraz silne volje in dela. Iz tega doma bodo poleteli mladi Solcoliči, ki bodo okrepljeni in sokolsko vzgojeni za obrambo domovine in kralja. Govor prestolonasled-nikovega zastopnika j« bil sprejet z vL harnim navdušenjem, nakar je br. Dolinšek izrekel zahvalo visokemu pokrovitelju in izročil g. generalu lepo darilce za piestolonaslednika Peti a. Čestitke in pozdravi Sledile so Čestitke posamenzih odličnih zastopnikov oblasti in korporacij. Za g. bana dravske banovine *s čestital in želel mnogo uspehov Sokolu pri njegovem vzgojnem delu inspektor dr. G u š t i n, za odsotnega župana dr. Puca je imel krasen in navdušen govor br. Tavčar, za strelsko družino ljubljansko je govoril in čestital g. Orehek, za šumadijske strelce pa je govoril direktor Fantovi č; njegov govor je bil mnogokrat burno prekinjen z ovacijami za naše brate onkraj mej na zapadu in severu. Naš stari sokolski borec polkovnik br. Ljuba Novakovih se je v toplih besedah spominjal Slovenca, ki je iz Ljubljane prvi ponesel sokolsko misel med brate Črnogorce. Čestital je društvu k slavnosti, vzpodbujajcč ga k nadaljnjemu intenzivnemu sokolskemu delu. Starosta br. Zakotnik se je zahvalil graditeljem doma in pozval vse, da se sedaj, ko ima šišenski Sokol svoj dom, se tesneje oklenejo Tvrševe ideje. Nato so še čestitali župni starosta br. dr. Pipenba-c h e r. br. Bojan D r e n i k, kot prvi vaditelj šišenskega Sokola, podkonzul Cl-h e 1 k a za COS in končno je v pesniško zaokroženem govoru slavil delo sokolstva naš sokrlski pesnik podstarosta brat Gangl. Njegov govor, prežet neizmerne ljubezni do domovine, kralja in sokolstva, je napravil na vse zelo globok vtis ter je dolgotrajno odobravanje prifalo, da so segle njegove besede globoko v vsako pravo sokolsko srce. Dopoldansko svečanost je zaključila Hubađova župa s pesmijo ^Molitev«, ki je s spremiievanjem fanfar mogočno donela po slavnostnem prostoru in ckolicf. Javen nastop Kmalu po 14. so se pričeli zbirati gostje in občinstvo na okusno okrašenem letnem telovadišču in kmalu je bilo zbranih nad 2000 prijateljev sokolstva. Telovadba se je nekoliko zakasnila ter se je pričela točno ob pol 16. Na glavni tribuni so se zbrali najodličnejši gostje, med drugimi podstarosta SKJ br. Gangl, načelnica Ska-larjeva, podnačelnik br. AmbrožiČ, župan dr. Puc, podžupan prof. Jarc, podkonzul Cihelka, nadzornik Rape, podpredsednik notarske zbornice br. dr. Krev.el. med javno tele vadbo pa so prispeli ministri dr. Kramer, Mohorič in Radivojevič, ban dr. Marušič, direktor Virant. narodni poslanec Pustoslemšek, senatorji dr. Rožič, dr. Rav-nihar, dr. Ploj. dr. Rajar, dr. Novak, dalje predsednik skupščine dr. Kumanudi, predsednik JRKD Uzunović, mariborski župan dr. Lipold, dr. Kalan iz Celja, tajnik ZTOI dr. Pless, župnik Janko Barle, ter narodni poslanci, ki so se udeležili dopoldanskega zborovanja: Petovar, Stošić, Hajdinjak, Perko, Jelič, dr. Metikoš, Aleksič, Kandič, Kujundžić, Šiftar .Lončar itd. Na glavni tribuni so bili tudi zastopniki vseh. sokolskih žup dravske banovine in zastopniki strelske družine iz šumadije in Ljubljane. Javno telovadbo sta vodila društveni načelnik br. Ježe Zalokar in načelnica s. Milka Akičkijeva prav spretno in jima moremo le čestitati. Prvi so prikorakali člani (77). ki so proste vaje za praški zlet izvedli dobro, skladno in v dokaj lepem kritju. Ljubek je bil nastop ženske dece (38) s prostimi vajami, nakar nam je pet vrst pokazalo nekaj prav lepih in drznih preskokov čez posamezna orodja, dočim je ženska deca izvedla različne igre. Lep in strumen je bil nastop moške dece (32) s prostimi vajami. Gracijozen in dobro izveden je bil nastop ženskega naraščaja (64) s praškimi prostimi vajami. Nato je nastopila najmlajša moška deca od 4. do 7. leta z vajami s praporci. Tudi ti najmlajši so prav dobro izvedli eno vajo in so bili zlasti od gostov na glavni tribuni prisrčno pozdravljeni, zlasti tek skozi ovire je vzbudil mnogo prisrčnega smeha in ploskanja. Orodna telovadba posameznih vrst šišenskega Sokola je pokazala prav lep napredek. Vzoren in skoro brezhiben je bil nastop moškega naraščaja (60) s praškimi prostimi vajami. Nato sta nastopili dve vrsti na drogu in krogih, ki sta s svojimi elegantno izvedenimi vajami želi burne aplavze občinstva. Nastop 72 članic s praškimi prostimi vajami je bil vzoren, kritje in ravnanje najboljše. Javno telovadbo so zaključile tri devetorice Šišenskega Sokola s dr. Murnikovo »Turško koračnico« s spremljevanjem harmonike. Izvedba je bila odlična in so bili telovadci deležni toplega priznanja. Končno so prikorakali na telovadišče vsi oddelki, kjer je izrekel nekaj zahvalnih besed sodelujočim br. načelnik Zalokar ter razdelil posameznikom in vrstam darila, oziroma diplome lahkoatletskih tekem. Sledila Je prav lepa narodna veselica z vsemi dobrotami, ki Je potekla v vsakem o žiru dostojno do poznih večernih ur. Sokolu Šiška ponovno iskreno čestitamo k slavju, z željo, da bi nova sokolska trdnjava zbrala v svoji sredi vse, kar ju-goslovensko in sokolsko misli m čuti. V tem smislu: Naprej! Zdravo! — J. H. PESEM, POLJUB, DEKLE! Mož štirih žen. —5\wnisli, v Ameriki so vtatenfli v ječo moža, ki je imel štiri žene. — Za kazen ali pa, da bi taicl do- 12. septembra. Gostilna pri Cirilu v Zalogu je bila sooči poaoriŠče krvavega potootja, kakršnega prijazni Zalog že dolgo ne pomni. Na bojišču je namreč ottefalo 6 ranjenih fantov, od katerih sta dva zadobila skoro smrtne poškodbe. Bilo i« okrog pol 9., ko so bUd v gostilni poleg drugih gostov tudi 21 letna delavec France Panger-š i č, 18 letni brivski vajenec Henrik Taurer, 20 letni delavec Jože I rt, 26-letmi delavec Kan Prošek in delavec Karel Šumberger. Parade so prli in biH dobre vodij e, ob zvokih harmonike so se tudi večkrat zavrteli. Okrog pol 9. je pa nenadoma stooH v gostilno posestnikov sin in mesar France Mazo« v e c, v vsaki roki se mu je bliskal nož. Se predno so se nič hudega sluteči fantje zavedfli, za kaj gre, je Mazovec že planil med nje in jih začel obdela vati z nožema. Z obema mesarskima nožema je ote-paval na levo in desno, ne oziraje se, kam in koga je zadel. Posledice pokola so bile strafine. Pangersič, Taurer, Prošek, šumfoerger in Irt so zadobili številne sunke z nožem, v glavo, hrbet pleča in vrat Ranjen je bil še neki posestniški sin, si je pa ostat v domači oskrbi. Hudo ramjene fante so na Mižndi postaji v Zalogu obvezali požrtvovalni železničarji, nato so pa pozvali reševalno postajo na pomoč. Sprva so hoteli ranjence z večernim vlakom prepeBjati v Ljubljano, pa so bili trije tako slabi, da jih ni bilo mogoče prepeljati. Reševalni avto je kmalu prispel v Zalog, reševalci so na-ložiM na voz vseh pet žrtev divjaškega napadalca in jih nemudoma prepeljali v ljubljansko bolnico. Od vseh je zadobil najhujše poškodbe Henrik Taurer, ki se mu je nož zarinil skozi hrbet prav do pljuč. Izgubil je veliko krvi ta je njegovo stanje prav kritično. V hrbet je dobil sunek še neki dritci, vsi ostali so pa več ali mani poškodovani. O zločinskem napadu Franceta Mazov-ca so bili obveščeni tudi orožniki v Vevčah, ki so napadalca že snoči aretirali ter ga davi prepeljali v zapore tukajšnjega sodišča. Kaj je bilo povod brutalnemu napadu, ni znano, baje pa gre za staro sovraštvo. Fan*tg"e, ki so bili zaslišani, pravijo, da jim vzrok nenadnega napada ni znan. ★ Včeraj popoldne so prepeljali v bolnico tudi 21 letnega posestnikovega sina Leopolda Kavška iz Gorenje vasi pri Li-t$i. Dopoldne se je namreč spri z Ignacom Sadapjem, ki ga je med prepirom oplazil s sekiro po glavi in ga hudo poškodoval. Baje gre tudi v tem primeru za stare medsebojne račune. Pri Sv. Jakobu ob Savi se je 21 letni posestnikov sin Milan Hribar spri z nekim GrojzJkom, ki ga je med prepirom sunil z nožem v levo roko in mu odrezal sredinec Ljudska sodba o umetnosti Ljubljana, 12. sept. Posetniki letošnje razstave na velesej-mu so s kuponi vstopnic glasovali za najboljša razstavljena dola in je bila to torej nekakšna ljudska sodba o razstavljenih umetninah. Seveda pa pri takem glasovanju nikoli ne gre brez trikov obstoječih večinoma v tem, da kupijo poedlncd po več vBtopnlc in lahko torej oddajo več glasovnic. Nekateri so baje tudi na umetniški razstavi kupili do 50 ali se vec vstopnic in so imeli seveda tuidi -toliko glasov. I. Vavpotičev portret Krof ta - Šin-k je dobil 522 srlasov drugi njegov portret >Modra va-za< 397, tretj,! portret ge. generalove Po-pdVleeve 394, Mara Kralj -Jeraj >011yc 382, Božidar Jafcac >Portret gdc. 8.« 291, Tone Kralj >TV. generacija« 280, Olaf Olobocnik »Gorendka« 2«8, F\ranc Tratnik >Mqja matic 232, Božidar Jakac >Portret ge. dr. M. 220, Tone Kralj >Moj dom« 203, Tine Kos >Mlada mati« 164, Prane Tratnik >Delav-ska mati« 166, Fran škodi ar >Portiret ge. š.« 190 ia Ivan Vavipotic ^Portret gdč. Bonac« 116 g4asov. Druge razstavljene stoke so dobile pod 100 glasov. Ideja glasovanja o razstavljenih delih naših slikarjev je hMa posrečena kljub temu, da so prišli deloma tudi tw kot rečeno do veljave trikii. V splošnem se te namreč pokazal okus našega občinstva, ki sicer n.ima v tem pogledu strokovne izobrazbe, vendar pa vidimo, da odklanja razne nove, preveč nove in preveč fantastične struje v umetnosti Pri irebantfu za nagrado srečnemu obiskovalcu uonetniSke razetave d« bila veeraT izžrebana it. 5134 in velesejmski utpravi je predložil kupon s to Številko upokojeni jetniSki paznak a Ldutoljane g. Franc Hu-mar, ki je dobtt lep portret Fr. Pavlovca, razstavljen pod it. 90. Počastitev načelnika Deržiča Ljubljana, 12. septembra. Snoči se je vršilo brez ztinamjega pompa imtimno slavde v čast možu, ki je nenimorno delal v vrstah nacijonalndh železničarjev m največ prirjornogel, da so st skoro vsi jugoslovenski železničarji strnili v mogočno organizacijo Udruženja jugoslovenslkm narodnih žetezničariev in broda rjev. V prostorih žeJezntcarrfce menze v »Ljuhftjanskem dvoru« so se zbrali Številni zastopniki posameznih oblastnih odborov in podružnic iz vseh delov nase države, da prisostvujejo proslavi 25 letnice, odkar je vstopil v železnicarsko službo g. Ivan D e r ž i č, sedanji vršilec doftžnosri načelnika prometno-komercijekiega oddelka pri železniški direkciji v Ljubljani. Poleg 9tevn'ilnega nradniStva Bubrjanske di-retociie so se udeležioM proslave tudi predsednik UJN2B mž. Nikola Djurič, načelnik finančnega oddelka generafeie da rekcije, I. px>dpredBedBTik Mirko Vulepič, H. podpredsednik M.irko Savič, I. tajnik Jovo Baoič, H. tajnik Joža Stmoncrč ter predsedniki vseh obrastaih odborov. Po skupni večerii, ki jo j« z karedho finim okusom priredja železnačarska menza, so na-stopHi Stevikii govorniki, ki so vsi poudarjali sJavKenčeve zasluge glede organizacije in kot Človeka, ki se jepokazal kot pravi krušni oče napram svofrm podrejenim. V imenu Ijuh&janskega oblastnega odbora je jubilanta nagovoril predsednik Rotar in mu obenem izrodH krasno diplomo dosmrtnega častnega člana ndružeraja, po soglasnem skfopn gftavtie skupščine oblastnega odbora v Utirani in kongresa UJ1M23B v Nišu. Govorili so še predsednik udruženja in«. Pjurić, Luschutakv v imena nadzornega odbora, Balkas za oblastni odbor Zagreb, Mufttć Safih za Sarajevo in drugi. I. tajnik Bacič je slavil g. Deržiča kot prvega borca za ustanovitev mogočne železnačarske organizacije, k! naj bi združHa vse Sflovane. Mnogo prisrčnega smeha je vzbudil govor »starega gardista t postaj tnačelnika v Untomeru Lukežiča, ki sc je v Segavo humoristtč- nem tonu spomnil tudi slavilenČeve soproge. Jubilanta so slavili prav vsi od najipo-nrižnejšega kretmičarja in delavca do najvišjega uradnika. Vsem j.e bil iskren tovariš in pomočnik v stiskah, obenem pa najgore črne jši zagovornik ideje nacijonali-zacibainja priredi vaditedjski zbor v ponedeljek in torek, t. j„ 12. in 18, t. m. tekmo članov v tah-koa/tletstaLh (panogah, ki naj pokaže uspeh poletnega ve&bamja na prostem. Redna teflovadba r telovadnici se bo vršila ta&ole: člani: Ponedeljek, sreda da petek od 20. do 21.30 ure. — M os k j na-rašsčaj (od 14 do IS leta): ponedeljek in petek od pol IS. do 20. ure. _ Moika deca (od 8. do 14. leta): »reda in sobota od 18. do 19. ure. — ČJan-lce: torek in četrtek od 20. do 21.30 ure. _ Ženski naraščaj (od 14. do 18. leta): horek in četrtek od 19. do 20. ure. _ Ženska deca (od 8. do 14. leta): torek In četrtek od 1&. do 19. ure. Zaradi pomanjkanja prostora m časa Je društvo primorano, da omeji sprejem oboje dece tako, da ee bo sprejemalo obojo deoo le v Btaroatl od 8. do 14. leta. Vpisovanje s«e bo vr&fflo od 14. t. m. dailje v telovadnici pred telovadbo vsakega oddelka. Starše nase mladine vabimo, da naum oamnajo svojo deoo m jim iraoSjo zdravo teJovadibo pod vestnhn nadzorstvom takusenih vodnikov. Vse telovadike to telovadce, ki so začasno telovadbo prekinili, pa prosfcmo, da ee ofon-preje vrnejo v n«Se vrste, da bomo t, odlično kakovostjo in Stevn.lom dostojno pro-sterviH 25Jetmico društvenega obstoja v Jetu 1953. — Zdravo! _ Uprava. Vsa Ljubljana govori z navdušenjem, da je slavna {jritta Alpar pevka, kakršne doslej Se nismo slišali! Njen prvi zvočni film, čarobna opereta ČE SRCE IZPREGOVORI je bila aplavdirana, občinstvo je bilo očarano od Gittinega krasnega petja. Ne zamudite tega divnegn. sporeda Predstave ob 4.t %8 in %10 zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 Torek, IS. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Ca, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (gdč. Vencajz): 18.30: Plošče; 19: Poljska in njeni šlagerji, predava Gerhart Krause, mednarodni referent za umetnost iz Danziga; 19.30: Glavni pojmi o spektralni analizi (A. Peterlin); 20: Esperantska ura; 20.30: Prenos iz ZsgTeba; 22.30: Gas, poročila, plošče; 23: Napoved programa za naslednji dan. PESEM, POLJUB I DEKLE! •tor-206 SLOVENSKI NAROD«, dna 12. septemlna 1932 Stran & Dnevne vesti — Javna zahvala. Njegova 8veto*t patrijarh srbski Vamava je poklonil sklada za zgradbo pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metoda v Ljubljani znesek 10.000 dinarjev (povrh popreje pokkmjenega zneska od 2(HM) Din). Za ta ponovni velikodušni dar, s čh~er je Nj. Svetost pokazal posebno naklonjenost in očetovsko ljubezen do pravoslavnih vernikov v Ljubljani, se mu upravni odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani tudi tem potom najtopieje zahvaljuje. Primeru našega cerkvenega poglavarja naj s4ede pravoslavni verniki in prijatelji pravoslavja, ki u vide vajo potrebo in važnost pravoslavne cerkve v Ljubljani. — Brezposelnost v dravski banovini. Glasom poročila borze dela je v Ljubljani brezposelnih 1354 moških in 918 žensk, v Mariboru 430 moških in 158 žensk, v Celju 762 moških in 95 žensk, v Murski Soboti pa 269 moških in 8 žensk. — Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za brezplačno hrano. Po sklepu upravnega odbora Oražno-rega dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v aimskem semestru šolskega leta 1932-1933 večje število revnib akademikov ljubljanske tniverze brezplačno prehrano (kosilo in večerjo) v Akademskem kolegiju. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademik! v poetev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačne hrane v Akademskem kolegiju, če so gmotne razmere dotičnega akademika zek> neugodne. Prednost imajo revni medicincL Za obe ugodnosti se prosi v eni 7-rošnji, podčrtati pa je treba ugodnost, ki jo prosilec želi v prvi vrsti Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih z izpričevalom o višjem tečajnem izprtu, pri vseh z ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpričevalom (premoženjskim izkazom) ter s krstnim !n rojstnim listom Oziralo se bo le na ubožna izpričevala (premoženjske izkaze), ki vsebujejo vse, za presno siromašnosti potrebne podatke Pomanjkljivo opremljenin in nezadostno frankrraniii prošenj uprava ne bo uvaže-vala. Zaradi lažje preglednosti naj bodo sestavljene prošnje po enotnem obrazcu V levem robu prošnje na označi prosilec svoj priimek in ime, pod tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti, ki jih je uiival v preteklem seme-srm. Poudariti je treba okolnosti, ki sprejem oosebno priporočajo, "n. pr.: nezakonski sin. izredna ubožnost. odličen usoeh v studiju Itd., navesti pa je treba tudi even :_:alne podpore, stipendije, ki jih uživa prosilec bodisi od kake druge ustanove, ho-■1:sl od države ali samouprave. Nekolko- vane nrošnie naj bodo naslovljene Qa: rpravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza)- ki jih bo sprejemal do 1 oktobra — Poroka. Poročila sta se včeraj (ne v petek) na Brezjah g. Željko Mlakar, magistralni tehnični uradnik, in gdčna. Berta Budilovskv. Oba iz '^jubljame. Obilo sreče: _ Razpisana služba. Razpisuje se službeno mesto tajnika pri sreskem cestnem •"vdboru v Ljubljani. Za to mesto se bodo :i>oštevali prosilci, ki so dovršili vsaj nižjo srednjo adi njej enako šolo. Prošnje, ••-■remVjene z vsemi prilogtamč po § 3. z. o on inik:h. je vložiti do 20. t. m. pri sre->-vem cestnem odboru v Ljubljani, Krekov Trg št. 10-1. — Prodaja lesa. I>ire-kcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema od 21., 22. in 23. t. m. ponudbe prodaje lesa. Oglas in poboji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Tujski promet v Novem. V Novem je bilo v avg-ustu 1135 gostov, od teh 891 naših državljanov. Kakor po drugih krajih, je bilo tudi v Novem letos manj inozem-cev kakor druga leta, kar gre na račun deviznih omejitev. — šahovski mojster Pire v Splitu. Naš šahovski mojster Vasja Pire je prispel v petek v Split, kjer je igral več partij s splitskimi šahisti in je vse dobil. Včeraj popoldne pa je nastopil proti šahovskemu mojstru Trifunoviču iz Šibenika. — >Prakticen smisel Ljubljanec. Pod tem naslovom priobČuie današnji zagrebški ^Jutarnji list« daljši članek iz Ljubljane, ki v njem podrobneje opisuje razstavo knjig in upodabljajoče umetnosti na velesejinu, al-pinsko razstavo, daljo kongres narodnih noš in gledališke predstave na prostem. Pi-^ec omenja tudi druge večje prireditve, ki so bile zadnje dni v Ljubljani, in pravi, da je Ljubljana zelo spretno afirmirala svoja kulturna prizadevanja, obenem je pa prišla pri tem na svoj račun tudi draga stran njene pozitivne bilance. — Oddaja zakupa restavracije na postaji Bosanski Brod se bo vršila potom ofertaLne licitacije dne 7. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas Id pogoji ao na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. — Oddaja buffeta na postaji Zavidović ?e bo vršila potom ofertne licitacije drat? S. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v ^^bljani. _ Oddaja zakupa restavracije na postaji Jesenice se bo vršila potom licitacie ine 17. oktobra .pri direkciji državnih železnic r Ljubljani. Ogla-s je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v LJubljani, pogoji r*a pri isti direkciji. _ Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t, m. ponudbe glede dobave posteljnega perila, odej in brisač ter glede dobave matic, liftnikov, karborundum - plošč rbi. Pogoji »o na vpogled pri istem oddelku _ Direkcija državne železarne Vareš - Majdan areiema do 14. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 200 plošč pločevine. — Dne 17. L m. se bo vršite pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. oktobra do 31. marca. Ogla« j« na vpogled v pisarni Zbornic« TOI v Ljubljani, pogoj! O* pri Isti komandi. — Prodala žrebcev. V žrebčarrti na Selu pri Ljubljani bo v torek 13. t m. dopoldne oo 9. prodaja 6 toplokrvnih, od- nosno mrz^okrvrah žrebcev. Uprava banovinske žrebčarne. 480/n — Nov grob. V invsi «*m ;»n Po<:č"trtkii je nenadoma preminul trgovec g. Janko PeterneL K večnemu počitku ga polože jutri ob 10. dopoldne. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožaljel — Priznanje. Kot član Stavbne hranilnice in posojilnice >Moj dom« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15, se čutim dolžnega izjaviti tem potom, da mi je bik) odobreno brezobrestno poaojlk) r znesku 35.000 Din po že dva mesečnem Čakanju in bom izra-Ml vsako priložnost, da bom to zadrugo vsakemu najtopleje priporočal. Gabrijel Jan k, železničar. 479n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in topo vreme. Včeraj j« \)i\'< co v^eu kra: « nn^c d:i:i\- 1» p«i. Najvišja temperatura je znašala v Skopju in Splitu 31. v Ljubljani 27, v Mariboru 25 stopir,. Iz d u^ib 'K.ra»»v niniinut ročil o stanju temperature. Davi je kazal baromet i - Ljubljani 758 H. t* ipiTBtura j-^ znašala c.i ?V>pinj. _ Najstarejši mož v Jugoslaviji. Bli*u Pirota je v slikoviti dolini vasica Črni-glavci in v nji prebiva lllletni Vasilij Branković. Spominja se se turškega sultana, o železnici pa pravi, da se ni se nikoli vozil z njo In da tudi nikoli ne bo vstopal v vlak. Pravi, da je železnica samo za veliko gospodo. Mož je živel vse življenje zelo skromno, o glasbi, kinu, gledališču in drugih takih rečeh nima niti pojma. V največje veselje mu Je bilo pasti ovce po planinah. Pravi, da tako dolgo m vredno živeti. _ Požar v Toplicah na Dolenjskem. Da- ( vi po 4. uri je nenadoma pričelo goreti gospodarsko poslopje, oziroma skedenj trgovca Josipa Lavriča v Toplicah na Dolenjskem. Ogenj je bil najbrž podtaknjen in je gospodarsko poslopje pogorelo do tal. Na lice mesta so takoj prihiteli domači gasilci in tudi iz Podturna, ki pa niso stopili v akcijo. Domači gastilcl so ogenj kmalu omejili, dobro jim je pri tem služila motorna brizgal na. Zgorelo je za 6000 dinarjev sena. mnogo gospodarskega orodja, voz in razni drugi predmeti. Lavrič je bid zavarovan pri družbi >Croatia«, Je pa pred meseci znižal zavarovalnino za 10.000 dinarjev. Kljub temu ima vso Škodo krito. Kot rečeno, je bil ogenj najbrž podtaknjen. — Samomor pod vlakom. V petek ponoči je skočil pod vlak v Zagrebu 23 letni krojaški pomočnik Vinko Petrinič. Lokomotiva ga je strahovito razmesarila. Baje je šel v smrt, ker se je naveličal življenja. S tovariši je večkrat g/ovoril o samomoru in ko so se čudili, kako more tako govoriti, je dejal, da umre pameten človek kadar hoče, bedak pa kadar mora. — Stra&en zločin. V vasi Zaulivca blizu Požege je porodilo neko dekle zdravo moško dete, ki ga je pa zakopalo v gnoj za stajo. Sosede so opazile sumljive izpremembe na nji in tako je prišla zadeva orožnikom na ušesa, ki so dekle aretirali. — Priležnici razparal trebuh. V Karlovcu se je odigrala v soboto zjutraj pretresljiva tragedija. Delavec Mijo Tomašič se je spri s svojo priležnico Ano Profozič in ji v prepiru razparal trebuh. Takoj so jo prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrla. Bluze, damsko perilo, torbice, rokavice in nogavice ima v krasni izbiri tvrdka MILOŠ KAR NIČNI K, Star, trg 8. Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske bolezni soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Jcsefova« gren-čica se dobiva v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Iz Litsfelfane —lj Odlični posetnikj velesejma. Med nedeljskimi obiskovalci velesejma smo opazili med drugimi tudi popularnega politika Nikolo Uzunoviča, predsednika Narodne skupščine dr. Kosto Kumanudija, ministra za promet inž. Lazo Rad ivo je vica, ministra za kmetijstvo Juraja Demetrovi-ča, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja, narodnega poslanca Milana Lazareviča, skupščinskega tajnika in narodnega poslanca dr. Dragoljuba Jevremoviča, g bana dr. Marušiea. podpredsednika senata dr. Prana Novaka, senatorja dr. Valentina Rožiča In dr. V;aN'a m noga j a ljeta!« _lj Včerajšnji promet na železnici. Včeraj so bili vsi vlaki, ki vozijo Iz Ljubljane alj prihajajo v mesto, zelo dobro zasedeni; odpeljalo In pripeljalo se je 22.000 potnikov. Posebno dobro sta bila zasedena tu-ristovska vlaka v gorenjsko in dolenjsko smer. _4j Ob 40letnici gimnazijske mature v Ljubljani Js bil v naši sredi tuđi tovar56 Vladimir Vojska, poštni uradnik v Ljubljani, čegar wne je izostalo v mojem seznamu. In še nekaj ljubih odsotnih tovarišev sem v hitriet pozabil, dasi bi jtti bW moral navesti, ker so na čast ljubljanske vtaje Kimnaride leta 1892: Fran Gatettenhofer živi kot polkovnik v pokoju v Gradcu, dr. O tokar Kočar ar je vil$t detelnl sodni svetnik na Dunaju, dr. Fric W«otI«r pa zdrav-stveni svstnrk v Schjtrdla#u aa Gorojem Avstrijskem. -4J Veliko navduisnj* a Gitto Alpar. Kljub sterilnim prireditvam m lepemm jesenskemu vremenu je bilo zanimanje za včerajšnje predstave v Elitnem kinu Matici zelo veliko. V soboto je bila namreč premiera prvega zvočnega filma slavne berlinske pevke Gitte Alpar >Ce srce Japre-govori« in glas o krasnem Oittinem petju se je hitro raanesel po Ljubljani, ljudje, ki so slišali njeno petje, so bih navranost očarani in pripovedujejo z vsem navdušenjem, da takega glasu in petja še niso slišali. Slava in priznanje, ki ga je deležna prvovrstna pevka v Berlinu, na Dunartu, v Pragi, v Budimpešti ter po vseh odrih Evrope, Je zaslužena. Užitek, ki ga trna poslušalec, je nepopisen; ljudje so odhajajoč od predstave kar zmajevali z glavami, češ, ali je sploh mogoče, da poje še kdo tako kot Gitta Alpar. Da, to Je slavčes! FIlm >če srce i^regovoric, bo še nekaj dni na sporedu, zato moramo vsem prijateljem lepega petja nedtopleje priporočati, da si ga čimpreje ogledajo. Za nepozaben užitek jim Jamčimo v polni meri. Ker vlada za film splošno zanimanje, je najbolje kupiti rstopndce ie v predprodaji. —lj CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, znana najstarejša in najbolje obiskovana privatna iola v Ljubljani, vpisuje is ves september vsak dan v lastni novi vili, Domobranska cesta 15. Vpisnina 20 Din. šolnina mesečno 120 Din. Revni popust, šolsko leto prične nepreklicno 1. oktobra. Zavod preskrbuje službo. _ Dnevni in večerni tečaji. 459 n Novi „Adresar Ljubljane" izide. Stane Din 160. naroča se v tiskarni »GRAFIKA«, Ljubljana, Resi jeva cesta štev. 4. 11179 —lj Razpisu« je gledališki abonma za sezono 1932/33. Abonenti bodo prej-eli tekom sezone 21 dramskih ter 19 opernih in o-peretnih predstav. Skupno 40 predstav. Za nastopajočo sezono je vpeldan staini abonma v sredo, ki bo imel predstave samo v sredah in pa abonmaji A, B, C in D. Opozarjamo na veliko ugodnost, ka jo nudijo abonmajske cene stalnim abonentom. Saj so cene skoro 50% nižje kakor pa dnevne cene. Abonma se plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Uprava pa uvideva vellike izdatke, ki jih imajo predvsem starši šoloobveznih otrok ki ie zato odločila, da se priglasi sprejemajo že v teh dmeh, navzlic temu pa posamezniki lahko plačajo prvi obrok L oktobra. Pridave za abonma se sprejemajo v veža dramskega gledališča do petka dnevno od 10. do 12. m od 15. do 17. ure. —!tj Razprodaja *"a na vetesejmu. I>a-ne-s in jutri dopoldne se vrši na velesejimu v mlekarskem paviljonu razprodaja sira mlekarskrih zadru«. Trgovcem in gostilničarjem se i*udi ugodna prilika, da se osikr-bijo z dobrini in cenenim Hagom. —tj Otvoritev dramdke lezone 1932/33. Ljubljanska drama otvori novo sezono v soboto dne 17. t m z premi j ero Kreftove izvirne zgodovinske drame »Celjskfi grofje« v režiji prof. Šesta. _Jj Najmodernejša vila v Ljubljani. V soboto smo poročali, da Krade v Lopodvor-ski ulici najmodernedšo vik), in sicer Jo gradi znani ^ubljanstei stavbnlk inž. Josip Dedek; tiskarski Škrat je pa ime Dedeka popolnoma prekrstil in sicer v Iva Detela, kar s tem popravljamo. —Jj Klub Primork je ob priliki proslave 12. obletnice odkar predseduje društvu >Soči« žu(pan g. dr. Dinko Puc in v počastitev tega spomina obdaroval pet revnih primorskih družin s svotami po 100 Dtei. —1 j Nesreče In nezgode. Na Resljevi cesti je včeraj popoldne padla z osebnega avtomobila 35 letna delavka Marija Peterko-vič in si poškodovala levo nogo. — France Bregar, 24 letni hlapec iz Ljubljane, je včeraj padel z voza in zadobil notranje poškodbe. — Rudolf češnovar, 32 letni mesarski pomočnik, je včeraj v neki gostilni ba-linal, pri balinanju mu je pa odletela krogla v desno oko in mu ga hudo poškodovala. — Kavarniški vajenec Herman Božjak is Ljubljane se je pope. ril m vrelo kavo. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. Vseh dobrot zaloga fina, prvovrstna dobra vina v »DajzDam« vabijo posete, pa za male le monete! U Celia —c Na državni realnj gimnaziji t Celja je letos vpisanih 761 učencev in učenk n«. pram 746 v lanskem Šolskem letu. V prvi razred se je vpisalo 180 učencev in učenk. 31 manj nego lani. —c Prvenstvene nsgoms^e tekme ▼ celjskem okroijn. Na obč. zboru Medklubske-ga odbora LNP v Celju, ki se je vršil v nedeljo 11. t. m., so bili za letošnje prvenstveno tekmovanje v III. razredu za celjsko nogometno okrožje izžrebani naslednji pari: SK Atletik Celje : SK Šoštanj. 9K Laško : SK Šoštanj, SK Olimp, Gaberje : SK Jugoslavija, Celje : SK Laike : SK Jugoslavija, SK Laško : SK OUmp, SK Atletik : SK Jugoslavija, SK Laško : SK Atletik, SK Atletik : SK Olimp. SK Jugoslavija : SK Šoštanj. SK Olimp : SK Šoštanj. Vse tekme os bodo vršile v Celju. —c Obisk celjskih meščanskih Sol. V drl deško meščansko šolo v Celju se je vpisalo letos 232 učencev, ns dri. dekliško meščansko lolo ps 221 in na meščansko Solo šolskih sester 150 učenk* —e SK Olimp, Gsbsrj« : SK Sloga. Sevnica 8:0 (4:0). V nedeljo 10. t m. popoldne se je vršila ns športnem igrišču pri >Skami kleti« prijateljska nogometna tekma med SK Olimpom iz Oaberja in SK Slogo ts Sevnice. Po odprti, fivahni Igri je zmagal Olimp v razmerju 8:0 (4K)). Gostje so nudili lepo Igro. v napadu pa so bili neodločeni. Sodnik g. Janež i 5 je sodil zadovoljivo. Ob* činstva fs bilo okrog 900. V prsdtekmi j« —■ celjskih AUettkov po rešil« rtftrvo Olimpa v razmerju 110 (0:0), Med prijateljicami. — Rada bi vedela, če me bo imel l#a^#ls**% UAi; mUia Oto še vedno rad, ko se postaram? ¥eq"Q PCll ZOOje — Le malo potrpi, to boš kaj kmalu MMMil>M zvedela. Zna molčati. >AH znaš molčati, sestrica?« »Kakor grob.« »Rabim do jutri 300 Din.« »Bodi brez skrbi, nikomur ne bom tega povedala.« Poročam Vam, da ie 15 let uporabljam zobno pasto "Chlorodont" Se nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus y ustih, tembolj ker uporabi jama že dalj časa CbJorodont ustno vodo. Tudi uporablja jela družina samo Chlorodont zobne ščetke. J. Podgornik, T. Zahtevajte zato samo pri.-tno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-. ter zavračajte vsak nadomestek. nas* cftate In Naš živilski trg Vsak teden nam poročajo listi o množinah in cenah Živil na našem trgu. Splošno je trg dobro založen In cene so zmerne, akoravno ne dosegajo onih, zlasti kar se kuretine tiče, v Zagrebu, in bi se i«te lahko tudi pri nas znižale. Kar pa naSemu centralnemu trgu manjka, je v prvi vrsti vodnjak. Stotine prodajalcev in kupcev se zbira dan na dan na tem primeroma majhnem prostoru v hudi vroBhii, in ts množica nima možnosti gasiti si žejo oziroma si oprati sadje, ki ga po-užije kar na trgu. Iz higijenskih in zdravstvenih ozirov bi bilo torej potrebno, da ^» na trgu napravi vodovod. Zato opozarjamo na ta nedostatek gg. nadzorovalne organe oziroma mestno občino, ki je n. pr. na trgu Sv. Jakoba postavila vonjak, na glavni trg je pa pozabila. Drugi nedostatek našega trga je ribji trg. Trg z ribami je ostal isti kakor že pred 50. leti, samo da se je premestil s prvotnega prostora k vodi. Žalostno je, da tržno nadzorstvo za to panogo živil n-ima pravega zmisla in da ne ukrene v tem pogledu ničesar v zboljšanje razmer. Znano je, da je ribje meso lahko zaužitno in da vsebuje najmanj toliko redilnih snovi kot pa meso. Na trgu pa vidimo le malo domačih, še manj pa morskih rib in to po cenah, ki Jih zmagujejo le premožnejši sloji, dočim delavcem ta trg skoraj ni dostopen. V našem in severnem morju pa nalove toliko rib, da bi se z lahkoto iste tudi pri nas dobivale po primernih nizkih cenah, potrebna pa je za to organizacija, kakor N> imajo drugod. Spominjam se, da so došle ribe iz severnega morja na južno Tirolsko dvakrat na teden popolnoma sveže v hotele nad 1200 m vi?oko, in to brez posebnih težav. Kaj bi to ne bilo mogoče z našega Jadrana? Kakor se ?uje, ima občina v Zagrebu to že urejeno — kaj pa mi? Ali na* ostane naša bela Ljubljana v tem pogledu še nadalje dol s a vas? Dancing Velesejent priredi danes zvečer pester družinski spored s 30 % po* pustom vseh pijač Nesreča naj nas spametuje Strahovita avtomobilska nesreča v št. Vidu je obudila zopet spomin na celjsko in vrhniško katastrofo, katerih žrtve še danes težko čutijo posledice, ne da bi dobile primerno odškodnino. In komaj je utihnil žalosten odmev onih prvih dveh nesreč, se je že zgodila tretja, pri kateri moramo le naključju zahvaliti, da ni bila enaka oni celjski in mer da se katastrofalnejSa. Koliko rodbin bi lahko ostalo brez rednikov in otrok brez mater? A kdo bi skrbel za nje? de 12. maja letos je naše trgovinsko ministrstvo izdalo navodila za izvrševanje obveznega zavarovanja avtobusnih potnikov, ter bi se po členu 14. moralo s julijem isto izvrševati, vendar pa kljub temu mnogi avtobusni podjetniki sicer iz razumljivih razlogov se do danes niso poskrbeli za zavarovanje svojih potnikov, nego celo dosledno odbijajo uvedbo zavarovanja, kar pomeni igro z življenjem in zdravjem potnikov. Nedvomno preživljamo težke čase ln dobiček avtobusnih podjetnikov je minimalen, vendar bi pa morali računati tudi % življenjem potnikov, ki se zaupajo podjetnikom. Pozabiti ne smerno, da so potniki v slučaju nesreče morda za vse življenje uničeni to onesposobljeni brez možnosti zaslužka in brez vsake podpore. Nikdo ni ugovarjal, ko so bile zvišaane postne in taksne pristojbine, ker smo priznali in uvideli potrebo tega, a tu, kjer gre za življenje ljudi, so nastopili nekateri proti temu prepotrebnemu zavarovanju. Naše trgovinsko ministrstvo je vsekakor dobro premislilo, predno je to zavarovanje uvedlo, poleg tega pa je v vseh evropskih državah že tako zavarovanje prsd Isti uvedeno in je zato skrajni čas, da tudi pri nas stopi v veljavo. Izgovori ne drže, ker je premija minimalna in se plača za 25 km le 1 dinar, za vsakih nadaljnjih 25 km pa približno 50 par, dočim v primeru nesreče zavarovanci dobe v smrtnih primerih 25.000 Din. Sicer pa za ves čas bolezni in delavne nesposobnosti po 100 IMn dnevno. Enako dobe odškodnino za prtljago in podjetnik za škodo na vozilu. Jasno je iz tega razvidna velika korist, umetnost to potreba takega zavarovanja. Avtobusnim podjetnikom Je nujno treba znižati druga bremena toliko, da bodo zmogli zavarovanje. Potem pa naj bi oblasti ovadit najstrožjo kontrolo, da bi ae zavarovanje potnikov strogo Izvajalo. Mar pa bomo čakali še nove, hujše nesreče, da nas spametujejo? Naši križi in težave Ljubljana uapreduje čudovito. Imamo ne-lotičnik iu Figovca, Ljubljanico in »Ilirijo;. Velikomestui želimo biti, pa ^mo še vedno precej rakove sorte ljudje- Filistrski in paradoksni. Recimo po na^em lepem Tivoliju se ^z-prehaja ves dan tkzv. zeleni mož. Pod vratom se mu blišče na vsaki atrani po tri zvezde. Zvezde so lepe in nima nihče nič proti njim. Le prečudno so podobne onim, ki jih je ta zeleni mož nosil še pred 15. leti. Se več, nego prečudno podobne so jim, ker so jim celo docela enake. Morda je to spomin na »one« čase? Po vsej Ljubljani pa vihrajo nase ponosne jugoslovenske zastave. Malenkost so zvezdice v primeri z zastavami, vendar pa bi merodajni v 14 letih le že menda mogli kje stakniti ogromen kredit, da dobi ta zeleni mož nove zvezde. Če so jih že ostali policiji odvzeli, naj bi se se njega kdo usmilil. Morda bi se jih mož sam rad iznebil, pa je preskromen, da bi izprogovorili. Oni dan me je zaradi teh zvezd bilo zelo sram. Gost — šumadijec, me ]o namreč vprašal, kakšne da ao te zvezde, pa mu nisem mogel prikriti resnice, da so s* iz c kr. časov. Ponavljam, da je to morda za nekatere malenkost, a tudi malenkosti imajo večkrat velik pomen za človoka. .. Podobno je na neki ljubljanski gimnaziji, kjer se blešči na ravnateljevi pisarni napis: Direction — Ravnateljstvo. Ono prvo je sicer prebarvano z neko zelo skromno rumeno barvo, vendar pa je barva črnih Črk še vedno zelo dobro razvidna. Vse vkup se zdi, kakor bi bilo le od solnea obledelo. Tuli vtis in morda paradoks naše dobe. Ce že ni mogoče napraviti napisa še v cirilici, naj vsaj na slovenskem zavodu v Jugoslaviji nemški napis odstranijo. Če* ni kredita, bi rad nekaj pripomnil in se bo še gotovo našel kak rodoljub, da pokrije stroške tei;a dela. Tudi v hotelih in kavarnah še žive pre-čudni paradoksi. Naši tostrokovni podjetniki so ponosni na napredek. A poleg te naprednosti je še velik del zaostalosti. V manjših mestih od Ljubljane je že davno uveljavljena navada, da se ali pobira 10°/o napitnine, ali pa je natakar, ki prinaša, obenem tudi plačilni. Pri nas pa je vse za sebe in res ne vem, kakšne zasluge ima plačilni za napitnino, ko sploh ne dela, neoo se le izpre-haja. Obema dati je preveč. Ako pa daš le enemu, te drugi gleda prav čudno postrani. Morda bi ee tudi to nasprotje z modernim dalo popraviti po zgledu res uglednih hotelov in kavarn tu in v 'inozemstvu, med katere se naši prav za prav ne morejo še šteti. V mnogih državah je sploh vsaka napitnina prepovedana, mi pa želimo plačati, toda pošteno le 10-Vo. Čudno nasprotje je tudi v našem patriotizmu. Na kongres narodnih noš so prihiteli tudi naši zasužnjeni Korošci. In ko so popoldne v sprevodu šli na Tabor, so nam vzklikali po mestu: -~^E-vropo< in na Marijinem trgu bi bilo nujno potrebno točno zaznamovati prehode za pešce in sicer še predno se pripeti smrtna n«* sreča. Naj bodo ljudje obvarovani nesreč ia naj se privadijo na to mestno novost, ž* davno uvedeno v vseh mestih, ki imajo ambicijo do naziva napredno in moderno., kar ima menda Ljubljana tudi. Se mnogo je takih nasprotujočih si kočljivih zadevic v Ljubljani, ali bila bi prevelika želja, da se vse hkratu uredi. PESEM, POLJUB, DEKLE! _ Na naslov aranžerjev umetnostne razstave. Aranžerje velesejmske umetnostne razstave vprašam, kam je od nedelje dalje izginila z razstave slika Alberta Sirka in plastika Petra Lobode, ki je bila najboljša na razstavi. Na moje vprašanje prf blagajni so ml povedali, da Js oboje v ekonoma tu. Pa menda niso spravili Lobo-dore plastike tja zato. ker so v paviljon o<*prli tudi stranska vrata, ob katerih Je stala. Obiskovalec razstave. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. septembra 1932 Sto*. 200 47 (Pro/eletstvc — A njen sin? — Sin take matere mora biti mož na svojem mestu. Carmen je zažarel obraz tako radostno, da se je Ramon začudil, od kod naenkrat ta radost. — Zdi se mi, da te moje mnenje o gospe d' Alboize in njenem sinu izredno zanima. Saj si vsa navdušena, da sta napravila name tako dober vtis. — Res je, — je pritrdila Carmen v zadregi, — srečna sem, da sta ti simpatična človeka, ki ju za teboj najbolj ljnbim. Tti je pogovor zastal Za Ramena se je začelo zdaj novo življenje, podobno oddinu pod svežim ki dehtežim drevjem po strašnih mukah tavanja po svetu. Zdelo se je, da mračne misli, ki so ga težile toliko let, polagoma izginjajo, da mržnja umira v njegovem srca hi da se neopaženo vrača vanj ljubezen. Ljubezen! 2e neke dolge, prečute noči je mrmraj sam pri sebi: — Rad jo imam ... Da, ne morem se predragačiti... še vedno jo imam rad to podlo žensko, ki me je izdala, rad imam tega tujega otroka, ki me je objemal in poljubljal... In nesrečnež je plakal od jeze, da si ne more iztrgati iz srca tega ponižujočega spomina. Slišal je gflas, šepetajoč v globini njegove duše: — Kazen je menda zdaj že dovolj težka... ali bi jo bikv mogoče zopet videti? Toda ponos je takoj zatrl to željo. Očrtal si je malodušnost in sklenil je ostati neusmiljen, nepopustljiv, boječ se za svojo osveto, ki nai bi bila večna. Toda naslednjega dne se je boj znova začel. Heleno je imel tako rad! In kmalu so se njegove muke podvojile, karti opazil je, da se Robert d' AIbo»ize in njegova sestra rada vidMa. Opazil je poglede, ki sta jih naglo menjavala, videl je njuno zardevanje in zadrego. Uganil je, kaj pomeni njuna dolga, sanjava molčečnost in zakaj se rada iziprehajata po drevoredu, da izpregovorita na samem nekaj besed. Prav tako je ikibil nekoč Heleno tam daleč v penhoetskem gradu. Da bi mu ustregla, sta često govorila o tistii, »ki je odšla«. Carmen je rada omenjala Helenine vrline. Pravila je, kaiko vroče jo je njen brat ljubil in ka-fco strašen udarec ga je zadel z njeno smrtjo. Ramon se je premagoval, dokler ni ostal sam, potem je pa stiskal pesti in rohnel sam pri sebi: — Ah, podila Hcemerka, vse je varala, kakor je varala mene! Carmen m Robert nista mogla razumeti bolesti, ki se je pokazala na njegovem obrazu, ko je slišal govoriti o svoji ženi. Sedem let sta že živela v prepričanju, da je Helena mrtva. Mislila sta, da je čas Ramorru že zacelil globoko rano. Ustrašila sta se malo te brezmejne zvestobe, segajoče do groba. Kaj poreče, kaj si bo misfil, ko mu nedavno ovdovela sestra pove. da se namerava poročiti z Robertom Ce ne uslisiš moje prošnje, dušica, se ustrelim. — Dobro, meni kot svetlolaski črna obleka zelo dobro pristoja. Dober mož. — Ali si že prišel kdaj s svojo ženo navzkriž v nazorih? —. O, že neštetokrat, samo da ona tega ne ve. Gospodje, ki polagajo važnost na svojo zunanjost, skrbijo predvsem na elegantno m dobro prilegajoče ter fino izdelane obleke, rjovršnike in treochcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabavljajo pri LUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA Izgotavijanje tudi po meri. — Cene presenetljivo nizke. Zahvata Vsem, M so nam ob priliki prebridke izgube našega iskreno ljubljenega sina, soproga, brata, svaka, strica, gospoda (OoCenea anca mesarja in posestnika ▼ Novem mestu stali ob strani in nas tolažili, vsem, ki so nam na katerikoli način izrekli sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. pevcem za v srce segajoče žaiostbake, darovalcem cvetja in vencev in vsem, ki so od blizu in daleč prihi-feefi, da spremijo blagega pokojnfka na njegovi zadnji poti. Vsem skopaj srčna hvala! dne IZ. septembra Pisalna miza z rolo-zaklopko, v dobrem stanju ohranjena, se kupi« — Ponudbe pod N. T. na upravo »Slovenskega Naroda44 > mM al i o£lasi< Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi v znamkah, ta odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamk* ne . nd^oma - Najmanj* a^Urn mm S--• — GRAMOFON dobro ohranjen ter čez 50 kom. gramofonskih plošč (najnovejši šlagerji) naprodaj. Istotam se proda tudi železna postelja — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta Xm, St. 3, I. nadstropje (nova hiša Jesenšek). 3481 GRAMOFONSKE PLOŠČE OD DEN 20.— prodaja »Šlager« A. Volbenk, Aleksandrova cesta. 4 (prehod >Viktoria« palače). 69/T RAZNO GOSTILNO pri kateri se nahaja kak prostor za. ureditev kleparske delavnice izven Ljubljane, vzamem v najem. Tomo susteršič, klepar Sodražica pri Ribnici. 3473 Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKES, LJUBLJANA, Sv. Petra c. 14. SVEŽE POSTRVI Vsaki dan Se žive, na izbiro — dobite v gostilni F. Tome, Medvode. 3454 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka olica (nasproti opere) MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v lekarni* dr. G. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska cesta St. 6 56/T ŽELEZNE SODE do 200 1 kupim. — Ponudbe na: Export, Metelkova ul. 5. 3479 OTROŠKI VOZIČKI globoki, moderni, od Din 650.-, beli športni, najmodernejših oblik. — Tomšič-Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 52. 3480 DVA DIJAKA ali dve dijakinji z vso oskrbo v hiši sprejmem. Krasna higije-nična soba, opremljena z novim pohištvom; kopalnica. Naslov pove uprava 3-Slovenskega Naroda«. 3482 Naznanjam vsem prijateljem m znancem, da je nenadoma nrrrri preblagi gospod Janko Peternel trgovec v Imenem pri Podčetrtku. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne. Imeno pri Podčetrtku, dne 12. IX. 1932. Mittka Missia v imenu vseh žalujočih. _ za upravo M inaeratnl *e) Usta: Oton Chrtotot, — Vol v Ljubljani,