kulturno - politično glasilo s v e to\/nih In domačih dogodkov 6. leto / številka 35 V Celovcu, dne 2. septembra 1954 Cena 1 šiling Pobitost v Evropi Evropska obrambna skupnost je razbita — V pričakovanju novih načrtov Na drugi strani objavljamo v političnem tednu opis dramatičnega poteka usodne seje v francoskem parlamentu, ,ko so francoski poslanci odklonili, da ibi Francija pristopila k Evropski obrambni skupnosti. Ves politični svet je pod vtisom tega dogodka. Časopisi prinašajo velike napise in svoje komentarje. Komunistično časopisje na Zapadu in komentarji Izza železne zavese soglasno pojejo slavo o ,,zmagi francoskega ljudstva in miru, vso čast zmagovitim borilcem za mir”; na Zapadu pa se skušajo čimprej znajti v novem položaju in ugibajo o novih poteh za ureditev novih obrambnih, načrtov. Angleško časopisje se ne ustavlja ob kritiziranju preteklih dogodkov, temveč upira svoj pogled v bodočnost in je mnenj,a, naj bi v bodoče Anglija prevzela iniciativo in predložila nove predloge za ustvaritev nove obrambne skupnosti. Slišati pa je že glasove, naj bi se z novimi predlogi Anglija Dulleso Ameriški zunanji minister napoveduje Zunanji minister Dulles je dal naslednjo izjavo, ki izraža veliko razočaranje ameriških vladnih krogov: „Odklonilno zadržanje Francije nalaga Združenim državam dolžnost, da svojo zunanjo politiko ‘posebno proti Evropi uredijo. Žalostno je dejstvo, da se je v Franciji nacionalizem, ki ga podpira komunizem, tako utrdil, da spravlja v nevarnost vso Evropo.” ZDA so mnenja, da je treba takoj sklicati posehno: sejo držav Atlantskega pakta. Prav tako so v najkrajšem času potrebna posvetovanja s kanclerjem Adenauerjem. ,,Do- Dullesova izjava V Nemčiji pozorne zasledujejo dogodke V Bonnu skrbno zasledujejo dogodke v Angliji in v Združenih državah. Angleški ministrski predsednik je za včeraj zvečer sklical vlado na posebna sejo, prej pa se je bil posvetoval z zunanjim ministrom Ede-nom. Menijo, da> bodo Angleži predlagali konferenco štirih, da bi se s kanclerjem Adenauerjem pogovirili o nadaljnjem razvoju. Francozi Mo o zunanji politiki sklepali šele ¥ novembra ne obvezala za vzdrževanje večjih vojaških sil na evropsk i celini. V Svioi menijo, da je francoski ministrski predsednik Mendes-France že v Ženevi igral po navodilih iz Moskve in da nima prav nobenega razloga, da bi bil ponosen na zmago. V Belgiji so mnenja, da imajo Sovjeti edini dobiček ob zadnjih dogodkih. Kar so si leta dolgo prizadevali, jim je sedaj: uspelo: Razbili so enotnost zapadnih zaveznikov. Belgijski zunanji minister in vodja socialistov Spaak j e dejal: „To je ogromen diplomatski uspeh za Sovjete. Žal mi- j e, da j,e bilo toliko naporov zastonj', in bodočnost me skrbi, ker je toliko vprašanj; ostalo nerešenih. Glasovanje ni ničesar uredilo in treba bo začeti na novih izhodiščih. Smo brez načrtov, vsaj trenutno; edino, kar morem reči, je, da evropska ideja in ideja atlantskega pakta preživljata: veliko krizo.” izjava spremembe v zunanji politiki volj smo okretni,” je izjavil Dulles dalje, „da. bomo znali našo domačo politiko položaju primerno usmeriti' in da pri tem ne bomo prezrli dogodkov v tujini. Zapadni narodi morajo vse storiti, da bo dobila Za-hodnonemška republika čimprej svojo suverenost in potrebna sredstva, da bo mogla prispevati svoj. delež k miru in k mednarodni varnosti.” »Francoska odklonitev Evropske obrambne skupnosti je žalostno dejstvo,” je dejal Dulles, »kajti. Francija se je izneverila svojemu lastnemu zgodovinskemu predlogu, ki ga je stavila pred štirimi leti.” Predstojnik nemškega tiskovnega urada von Eckardt je izjavil, da bi konferenca štirih po njegovem mnenju ne bila posebno na mestu, ker ni mogoče oporekati, da pomeni francoski korak za komunizem »zelo veliko zmiago”. Konference s Sovjeti ne more svetovati, ker »nimamo ničesar, kar bi temu slavju mogli postaviti nasproti”. Važna izkaznica Naša govorica nas na zunaj razodeva kot •Slovence. Drugega vidnega ali slišnega zna-:ka ni. Govorica j,e najvažnejša izkaznica narodnosti. Kako je s slovensko govorico med nami? Naj razkrijemo brez slehernega pridržka resnico, kakršna je! Vedno očitneje se slovenske govorice sramujemo. Sami ne vemo več, kako skoraj igraje menjavamo slovenske in nemške besede, kako v vlaku, v avtobusu ali kje na ulici domala nevede z lastnimi ljudmi zaidemo iz slovenskega kramljanja v nemški pogovor. Ponekod samo še zloguj.emo slovensko tiskano besedo in rajr ši beremo nemške knjige in časopise. Še poraznejše je stanje naše mladine. Kino, šport, šola jo uvajajo v nemščino in današnji mladi ljudje le preradi pozabljajo materinščino. Pogosti -so primeri, da se v naših družinah mladina celo pred starši pogovarja samo še nemško in da ravna z materinščino prav mačehovsko. Na žalost so postale redke družine, v katerih je slovenska beseda res še v polni časti in kjer je slovenski tisk še dobrodošel prijatelj. A čeprav jih ni toliko, kot bi jih lahko bilo, jih vendar še najdemo. In te družine so tem dragocenejše, ker so resnično nosilke slovenske kulturne misli in našega domačega kulturnega življenja. Kaj, je krivo, da tako splošno gine spoštovanje do slovenske govorice po naših dolinah? Kako zagovarjamo našo vedno brid-kejšo kulturno sramoto? Izgovarjamo se s šolo, ki ponemčil je. Ali smo že kdaj pomislili, da bi bila šola ob strnjeni in jasni volji staršev v jezikovnem pogledu boljša? Naši očetje in matere so glasno zahtevali svojo šolsko pravico. Znali so tudi žrtvovati, kot nam pričata slovenski šoli v Šentjakobu in v Velikovcu. In kaj smo že storili mi? Izgovarjamo se z napredujočo civilizacijo in z rastočim tujskim prometom. Ob tem pa vse preradi preslišimo prezir tujcev do ljudstva, ki -svojo narodnostno in jezikovno svojstvenost tako lahkoverno zapravlja. Nikar ne pozabimo, kar nam j,e naš pesnik pel: — Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. — Noše, običaji in domača govorica so še danes najfepši izraz narodne posebnosti. In še ta izgovor cesto srečujemo: Po nekem naravnem zakonu se počasi ponemču-jemo, ker smo pač maloštevilni, -sosed pa je večmilijonski. Ali znamo na sledeče vprašanje: In kako se mi tega »naravnega” ponemčevanja branimo? — odgovoriti drugače, kot tla v zadregi molčimo? Vsestranska, smotrna skrb za čisto slovensko govorico je brezpogojno potrebna. Zgodovina je sodnica kulturne brezbrižnosti in narodne nezavednosti. Luž iški h Srkov so na Saškem še v Hitlerjevem času našteli nad sto tisoč. S posmehom -pa so dodali, da sta dobri dve tretjini srbskega ljudstva nezavedni in da pozabljata domačo govorico. Prišla je druga svetovna vojna, r nj,o so deželo zasedle ruske čete. Kaj je sledilo? Trumoma so se ljudje spet izjavljali za Srbe in se začenjali učiti že pozabljene materinščine. Materin jezik je božji dar, kii smo ga z našim življenjem ob rojstvu prejeli. Nismo ga sami zaslužili, zato ga tudi nimamo pravice zapravljati. Stojimo v času velikih prelomov, res svet kliče po rešitvi. A ne pričakujmo je od drugod, če sami ne 'bomo z vsemi našimi sila-mi pomagali pri preobnovi. Začeti pa je Veha pri sebi. Kdor se še čuti Slovenca, bo hvaležen Previdnosti, da sme v slovenski besedi z vernostjo in kulturnostjo prispevati k splošni rešitvi. Ta danes tudi ve, da je slovenska keseda važna izkaznica za bodočnost. Francoska zbornica se j'e v torek popoldne spet sestala. Ob tej priliki je ministrski predsednik Mendes-France stavil predlog, naj bi se zunanjepolitična debata začela v novembru. Ko je stopil v dvorano, je bilo slišati klice: »Ostavka! Ostavka!” Mendes-France je zaman -poskušal premostiti krizo v vladi. Več ministrov hoče odstopiti. »Prišli smo v slepo ulico in če hočemo -priti iz nje, moramo hitro ukrepati,” je dejal Mendes-France. Zagovorniki Evropske obrambne skupnosti so predsednika ostro kritizirali. Poslanec Revnaud je govoril: »Vi greste po krvavih sledovih preteklosti. Kaj nameravate zdaj? Zaman govorite, da ste za Atlantski pakt. Njegov cilj' je bil v evropski obrambni skupnosti uporabiti nemške sile. Ge boste zdaj dali Nemčiji samostojnost brez vračila, boste priklicali spet na dan vojsko, ki je korakala po glavni cesti v Parizu in po francoskih mestih. Ge bo-dt> Amerikanci in Angleži zahtevali, od Vas vzpostavitev samostojne nemške armade, odkod mislite tedaj; dobiti potrebne glasove?” Predsednikov predlog za odložitev zunanjepolitične debate je zbornica sprejela s 418 proti 162 glasovom. TAJNI NAGRT ZA POGODBO IZDAN V Manili, glavnem mestu Filipinskih o-tokov, je nek časopis objavil popolno besedilo tajnega ameriškega načrta o obrambni pogodbi v jugovzhodni Aziji. Ta načrt naj bi bil predložen na tajni seji konference, ki se je imela včeraj začeti. Po tem načrtu bi bile države — podpisnice (Združene države Amerike, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Filipini, Tajska in Pakistan) obvezane k skupnim akcijam, če bi jim grozila nevarnost od zunaj ali v -notranjosti države. Predčasna objava tega načrta je povzročila veliko razburjenje v Londonu in Was-hingtonu. Posebno ker se je s tajnim načrtom o Atlantskem paktu tudi podobno zgodilo, da je bil prišel v javnost pred uradno objavo. KRATKE VESTI Msgr. Filippo Bernardini, tajnik papeške •kongregacije za širjenje vere je umrl 70 let star. Zadela ga je srčna kap. Indijski ministrski predsednik Nehru bo na povabilo kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja obiskal meseca oktobra ali novembra rdečo Kitajsko. Japonski ministrski predsednik Voshida namerava na svojem svetovnem potovanju obiskati tudi Nemčijo, Francijo, Italijo in Veliko Britanijo. Na pot 'bo šel ob koncu septembra. Sir Winston Churchill je zaslužil s svojo knjigo o zgodovini druge svetovne ■vojne 42 milijonov šilingov. Tudi ostale njegove knjige so dosegle naj višje število bralcev. Britanskim znanstvenikom se je posrečilo sestaviti pivo v tabletah; če se tablete raztopi v vodi, ki vsebuje ogljikovo kislino, je takoj' pri roki hladilna in osvežilna pijača. Včeraj je prispel na Reko predsednik turške republike Dželal Baya.r. Med svojim obiskom v Beogradu bo stanoval v dvoru na Dedinju. V Ankari bo ob priliki obiska predsednika turške republike v Beogradu izšla knjiga o, Jugoslaviji in o jugoslovansko-turških odnosih. Tiskana ho v turškem, srbskem in francoskem jeziku. Slovenijo je letos obiskalo okrog 70.000 turistov. Največ jih je prišlo iz Avstrije, Zahodne Nemčije, Velike Britanije, Holandije, Francije in iz Združenih držav Amerike. Predor na Ljubeljskem prelazu bi Jugoslovani radi uredili za promet. Na avstrijski strani bi -popravila stala okrog 7 milijonov šilingov. Ta znesek pa je previsok, da bi ga Avstrija mogla dati na razpolago, ker je proračunska postavka za gradnjo cest že izčrpana. Na Štajersko je ob koncu tedna spet pribežalo osem beguncev iz okolice Maribora, med njimi družina z dvema mladoletnima otrokoma. V Gradcu je bil \ nedeljo motorni vlak, ki vozi na Dunaj, tako natrpan, da je tik pred odhodom stalo na peronu še skoraj 400 ljudi. Ker so se -nekateri nia vsak način hoteli odpeljati, so poskušali priti na vlak skozi okna vagonov. Pri tem je neka ženska omedlela, neka druga pa je dobila pretres možganov. V Zagrebu se je pričelo zasedanje glavnega sveta mednarodne zveze za zaščito otrok,, ki se ga udeležujejo zastopniki iz 40 držav. Nov hitrostni in nov višinski rekord so postavili ameriški letalci. Neko novo letalo je doseglo hitrost 2610 km na uro, -in neko drugo letalo je doseglo višino 26.000 metrov. Letalsko ministrstvo iz varnostnih ozirov ne objavlja drugih podrobnosti. Ameriško društvo za raziskovanje raka je nakazalo 500.000 dolarjev za 'proučevanje raka na pljučih in za raziskovanje učinkov cigaretnega tobaka na pljuča. Cirkus »Apollo”, ki je v Avstriji dobro znan, gostuje v Turčiji. Za pomoč avstrijskim poplavljencem je nakazal znesek 5000 šilingov. Deset deških zborov, skupno 500 mladih pevcev, bo 9. oktobra pelo na javnem koncertu ob priliki 2. mednarodnega kongresa katoliške cerkvene glasbe na Dunaju. Pretekli teden smo imeli v Avstriji 1193 prometnih nesreč, v katerih je bilo 936 ranjenih in 23 mrtvih. V istem času je bilo na Koroškem 143 nesreč, 131 ranjenih in 4 mrtvi-. Za škofijski marijanski kongres, ki bo v Celovcu od L do 3. oktobra, se povsod po Koroškem pripravljajo. Slovenci bomo imeli ob tej- priliki lastno prireditev. Politični teden Po svetu... Ko to pišemo, je v teku velika debata v francoskem parlamentu o Evropski obrambni izvezi. Od izida te debate tudi zavist usoda Evropske obrambne zveze, štiri leta so pretekla, odkar «o prav Francozi bili tisti, ki so se s toliko vnemo zavzeli za politično, gospodarsko in vojaško združitev držav zapadne Evrope. Rili so to vladni politiki, ki so hoteli prelomiti z nesrečno preteklostjo, biti v prvi vrsti Evropci in šele potem Francozi. Schuman, Bidault, Pinay, Mayer, Mollet so se imenovali ministrski predsedniki, katerih imena bodo ostala s svetlimi črkami zapisana v knjigi boriteljev za .združeno Evropo. Medtem pa se je marsikaj spremenilo. Gospodarski in politični dvig Nemčije je pomnožil število nasprotnikov skupne evropske obrambne armade. Odmik Angležev je povečal bojazen, da bi Nemci in ne Francozi igrali prvo blogo v taki armadi. Ameriški opomini so bili za tenkočutna francoska ušesa morda žaljivi, sovjetska diplomacij a je na vseh koncih in krajih imela svoje prste vmes, — očividno ne brez uspeha, — in tako smo danes priča, kako francoski zagovorniki Evropske obrambne pogodbe vodijo v svojem parlamentu skoraj brezizgledno borbo za svojo idejo. Dramatični potek seje o veliki odločitvi Je politični dogodek, ki po svoji pomembnosti zasenčuje vse ostalo tega tedna. Predsednik vlade Mendes-France je obljubil francoski in svetovni javnosti natočiti čistega vina. Mendes-France jie politično pravzaprav kaj' skrivnostna osebnost. Hoče imeti jasno besedo od svojega parlamenta', pa ne napove, kaj bo storil, če parlament izjavi ,yda” ali „ne”. Vedeti hoče samo to dvoje in po njegovih zadnjih prikritih izjavah sklepajo na splošno, da bi mu „ne” bil bolj. pri srcu. Toda kaj potem? Politično izolirane Francije si ni mogoče misliti. Ali je našel drugo pot sodelovanja z Nemčijo, tali so v ozadju kaki drugi načrti n. pr. s Sovjeti? Dejstvo je, da so zagovorniki Evropske obrambne pogodbe v parlamentu v manjšini in edino rešilno upanje je, da bi parlament pristal vsaj; na odgoditev glasovanja „da” ali „ne”, da bi s tem pridobil na času, ki je na vsak način potrdben za premostitev prepada, ki se je pokazal v Bruslju. Zadržanje ostalih petih članic Evropske obrambne zveze vključno Nemčije je dovolj spravljivo, saj so vedno pogostejši glasovi, da so ga vendarle polomile, ko niso v Bruslju pokazale večjega razumevanja za Men-des-France-ove spreminjevalne predloge. Toda ura kaže na dvanajst in ves načrt Evropske obrambne zveze visi le še na rahli nitki .. . Vsi ministrski pododbori odklanjajo ... Najostreje odklanja zunanjepolitični odbor. Besede, katere je proti Evropski obrambni zvezi govoril socialist Modi so težke, pa seveda prav tako premisleka vredne kot tiste njenih zagovornihov. Njegova izdajanja je mogoče zaokrožiti v nekaj stav-, kih: Oborožitev Nemčije še ni nobeno jamstvo za varnost Evrope in Francije. Nasprotno: nekaj atomskih bomb spremeni vse nemško ozemlje v razvaline, če bi Francozi bili člani Evropske obrambne pogodbe, bi se znašli v težjem položaju kot v slučaju, če se jr odrečejo. Na Rusijo pa Francoze itak vežejo razne pogodbe še iz nedavnega časa in prav v Ženevi se je pokazalo, da je z njimi vendarle mogoče z razumom govoriti... Mendes-France: „Odločiti se je treba. Tudi če bo odločitev odklonilna, se odnos Francije do zapadnih zaveznikov in evropskih sosedov ne bo spremenil”. Ta njegova i/jlava pa ni mogla pomiriti zagovornikov Evropske obrambne pogodbe, ki sov svojih izvajanjih predlagali preložitev glasovanja. Poudarjali so predvsem logično dejstvo, da je bolje imeti 12 nemških divizij, pod skupnim nadzorstvom -kot pa še več nenadzorovanih, ker oborožitve Nemčije itak ni mogoče preprečiti. Seja zbornice je bila skoraj nepretrgana in izredno dramatična. Trajala je od sobote popoldne vso noč do nedelje popoldne. Potem so jo morali prekiniti zaradi preutrujenosti poslancev in bi se imela spet začeti v ponedeljek dopoldne. Ker pa fa- radi izčrpanosti številni poslanci niso prišli, se je nadaljevala v ponedeljek popoldne. Strastni govori poslancev za in proti sprejemu Evropske obrambne pogodbe so radijske postaje sproti oddajale in menda še zlepa ni kako parlamentarno debato svetovna javnost zasledovala s takim zanimanjem. Skrajna desnica in skrajna levica najod-ločnejša nasprotnika Evropske obrambne pogodbe. Kot zastopnik Degaullistov je imel veliko besedo general Aumeran, ki je enostavno trdil, da ima Francija dolžnost in pravico preprečiti oborožitev Nemčije. Francija zasluži isti položaj, kot ga imata Arne rika in Anglija. Francija si ne pusti ukazovati od nikogar in ne sme pozabiti, da je v današnji Ameriki 30 milijonov priseljenih N emcev. Tudi številni drugi govorniki so se izjavili izredno ostro, deloma neokusno proti ameriški politiki podpiranja Nemčije. Višek je bil nastop veterana francoskih političnih osebnosti, 82 letnega večkratnega ministrskega predsednika Edouard-ja Her-riot-ja, nekakšnega neuradnega voditelja vseh nasprotnikov Evropske obrambne pogodbe. Prčkinil je govor 'poslanca Moustier-ja, zagovornika Evropske obrambne pogodbe — ki je živo opozarjal svoje tovariše, naj ne dopuste, da bi njih razdor izrabili komunisti in s svojimi glasovi odločili o Evropski obrambni pogodbi — z besedami: „Čas je že, da glasujemo! Evropska o-brambna pogodba pomeni propad Francije.” Po kratkem odmoru so poslanci potem glasovali. Francoski parlament odklonil Evropsko obrambno pogodbo — 319 poslancev je glasovalo proti in 264 za vstop v Evropsko o-brambno zvezo . Pred glasovanjem je Mendes-France še v zgoščenih besedah pojasnil 'položaj takole: Če sprejme Francija Evropska obrambno pogodbo, je Nemčija povezana z. Zapadnim svetom in do končnega irancosko-nemške-ga sporazuma ne bo več daleč. Odklonitev pa pomeni, da bosta Amerika in Anglija po svoje reševali nemško vprašanje in bo do nemške oborožitve prišlo v kaki drugi obliki, ki utegne biti Francozom še neprijetnejša. Amerika in Anglija sta tudi nedvoumno izjavili, da bo Nemčija v kratkem postala suverena država. Te svoje izjave je po objavljenem izidu glasovanja še točneje orisal glede na novo nastali položaj,. Poudaril je v glavnem: 1. Odklonitev Evropske obrambne pogodbe v francoskem parlamentu ne pomeli i, d'a )bi Francija ne želela še tesnejšega sodelovanja z ostalimi petimi državami predvidene Evropske obrambne skupnosti. Gre v glavnem le za določene formalnosti, zaradi katerih je prišlo’do različnih gledanj. 2. Francija je v vsakem slučaju pripravljena priznati Nemčijo kot suvereno državo in hoče v duhu evropske solidarnosti /. njo sodelovati. 3. Francija bo po svojih močeh vse pod-vv.ela, da bo Atlantski pakt v še večji meri izraz zavezništva in skupne varnosti zapad-nega sveta. To so sicer pomirljive izjave, toda vsa za-padna politična javnost se vendarle vprašuje kakšen bo razvoj v bodoče? Prve odmeve na sklep francoske narodne skupščine hi bilo mogoče označiti v dveh smereh: 1. Razumljiva potrtost in razočaranje po zapadnoevropskih prestolicab, da ne govorimo o Washingtonu. Toda sklep francoskega parlamenta ni mogel biti nobeno presenečenje za poznavalce resničnega stanja. 2. Izid glasovanja in že prvi odmevi med Francozi dokazujejo, da je ideja Panevrope tudi med Francozi močnejša, kot na splošno mislimo. Mogoče nastopa doba iztrezne- nj,a, doba jasnejše in stabilnejše politične' linije. Zadnje parlamentarne bitke bodo nedvomno imele za posledico notranjo krizo strank. Jules Mocba je n. pr. socialistična stranka že izključila. Tako utegnejo nove krize v prvi vrsti zadeti nasprotnike nameravane Evropske obrambne skupnosti in jih bo njihova današnja zmaga stala težke: žrtve v bodočnosti. ... in pri nas v Avstriji Nove poneverbe so odkrili. Tokrat so zaprli vrsto carinskih uradnikov, ki so kršili svoje službene obveznosti. Izstavljali so neresnična potrdila tvrdkam, da so izvozile te in one predmete, V resnici pa do tega izvoza sploh prišlo ni, ali pa so izvažali ,,žaganje” namesto optičnih predmetov in podobno. Tvrdke pa so na podlagi takih potrdil dobile milijone izplačane od države kot ekspertno povračilo (,,Exportvergiitung”). Tako so državo oškodovali z;a težke milijone, že zdaj govorijo o 60-ih, poizvedbe varnostnih organov še niso zaključene. Glavna središča teh poneverb so odkrili na Dunaju in v Innsbrucku. Neke podružnice so bile menda tudi v Celovcu in Beljaku. Dr. Zorko, ki je eden glavnih krivcev, je zelo znan tudi na Koroškem: skupno z dr. O. Petter-jem se je »umaknil” in ju policija zaman išče. Čudno je pri nas, komaj očistijo, eno »gadovo gnezdo”, že odkrijejo' novo in vedno gre za milijone. Interparlamentarna unija (IPD) je zborovala na Dunaju. Zastopanih je bilo 37 držav, med njimi tudi nekatere komunistične. Avstrijska vlada je zastopnike skupščin (parlamentov) gostoljubno sprejela. Zvezni kancler je izrabil priliko, da je pozval vse navzoče parlamentarce, naj podprejo Avstrijo v njenem stremljenju za popolno neodvisnostjo. Predvsem je avstrijska želja, da bi se zasedbene sile popolnoma umaknile. Uspeha seveda, kakor nas uče pretekle izkušnje, ni pričakovati; edini sad bo morda kaka resolucija. Zavezniški svet na Dunaju se je pretekli teden bavil zopet z nekaterimi postavami, !ki jih je sklenil parlament. Med' drugim je prišlo do nesoglasja zaradi zakona o odškodnini bivšim alkcionarjem podržavljene industrije. Besedilo je tako nejasno, da bi lahko bili odškodovani tudi Nemci, ki so po potsdamskih dogovorih in dogovorih o kontroli nad Avstrijo zgubili pravico na svoje premoženje. Rusi so trdili, da je zakon proti kontrolnemu dogovoru. Angleži in Amerikanci so trdili, da v postavi ni nič omenjeno, da bi mogli Nemci dobiti premoženje vrnjeno ali odškodovano. Ravno itn pa, ker tudi ni izrecno 'zabranjeno, je dovedlo francoskega zastopnika do tega, da je izjavil, naj svet izrecno poudari, da želi tako tolmačenje zakona, da Nemci zaplenjenega premoženja ne smejo dobiti vrnjenega ali plačanega. Primer kaže, da so na mestu resni pomisleki, da v Avstriji nemški kapital lahko zopet dobi močne pozicije, preko katerih bi mogel vplivati na avstrijsko gospodarstvo in politiko. Elektrarna Reissei k-Kreuzec k bo dobila posojilo 12 milijonov šilingov, da bodo dela lahko napredovala. Poročali smo že, da je bila sklenjena pogodba med svetovno banko in Avstrijsko akcijsko družbo za elektriko ter akcijsko družbo Dravskih elektrarn. Zdaj1 so izdelali dodatno pogodbo, v kateri Avstrija jamči za posojilo. O tem bo državni zbor razpravljal jeseni. Omenimo še, da bo elektrarna Reisseok-Kreuzeck največja te vrste v Evropi in druga največja v Avstriji za Kaprunom, ki pa ima drug način gradnje. 25.000 ton koruze je Amerika podarila Avstriji, da jih razdeli v krajih, prizadetih od povodnji. Dobavila jo bo preko Trsta in sicer nemudoma. Ta količina predstavlja vrednost 50 milijonov šilingov. Predsednik dr. Komer se je s posebno brzojavko zahvalil za to velikodušno darilo predsedniku Eisenbotverju. Vojvoda Windsorski, nekdanji sicer še nekronani angleški kralj Edvard Vlil., je prispel s soprogo na Koroško na oddih. Koroška mu je dobro znana, ker sc: je leta 1937 mudil na Čaj,ni v Ziljski dolini. Tedaj se je odjpovedal prestolu, da je mogel poročiti Mrs. Simpson, ki je bila ločena in ni bila plemenitega rodu. Ves -vet je tedaj o tem govoril, ko je kralj zamenjal mogočno, kraljestvo za ženo, ki si jo je izvolil po svojem srcu. Kal pripovedujejo albanski beginci Na tiskovni1 konferenci v Atenah je osem beguncev iz Albanije pripovedovalo o razmerah doma. Ena ženska in sedem moških je bilo v skupini, ki se ji je posrečilo ponoči priti čez mejo v Grčijo. Vsi so izjavili, da vladata v komunistični Albaniji stiska in zatiranje. Triintridesetletni Ahmed Huska je pripovedoval o nizki življenjski ravni albanskega delavca. Vsa živila so racionirana in povprečni delavec kupi s svojim zaslužkom lahko samo del obrokov, ki mu pripadajjo. Črna borza cvete in je v glavnem v rokah nameščencev komunističnih zadrug, ki žive kot gospodje. Na visokih mestih na raznih ministrstvih so sovjetski uradniki, posebno v ministrstvu za notranje zadeve, policiji in ministrstvu za javno varnost. VOJAŠKI MANEVRI V JUGOVZHODNI EVROPI V torek so se v jugovzhodni Evropi začeli veliki manevri suhozemskih, pomorskih in letalskih sil skupnih oboroženih sil Atlantskega pakta. Vojaške vaje bodo na področju od severne Grčije do vzhodne Turčije. General Kendall, ki vodi glavno poveljstvo' manevrov, je izjavil, da je glavni cilj teh vaji »stvarno preizkusiti” tiste sile, katere bi v slučaju napada Atlantski pakt mogel nuditi za obrambo južne in jugovzhodne Evrope. Osemdnevnih vojaških vaj se udeležujejo turške, grške, italijanske, kanadske in ameriške enote. DOLGE VRSTE ZA HRANO List »Auibau und Frieden” piše, kaj je videl njegov urednik v Pragi. Najmanj 20 ljudi je stalo v vrsti pred prvo mesnico, mimo katere je šel in ti ljudje so čakali od pete ure zjutraj. Pred naslednjo mesnico je stala nova vrsta. Hčerka nekih zakoncev, ki jih je poznal, je stala v vrsti pred prvo mesnico, njena mati pa pred drugo. Ko je okrog devete ure zopet šel mimo, je opazil, da je mati še vedno stala v vrsti pred drugo mesnico. Na Bolgarskem stojijo ljudje v vrsti za kruh. Uradno ikomunistično glasilo »Oteče-stveni front” priznava, da sofijsko državno trgovsko podjetje »Kruh in krušni proizvodi” ne dobavlja redno kruha, tako da so stalne zamude in brezkončne vrste čakajočih. Huska je nadalje omenil, da ima neka grška komunistična gverilska vojska svoj glavni stan v Albanija in dodal, da je na jugu Albanije mnogo sovjetskih vojakov. E.stref Ali, ki je star 46 let, je v odgovor na vprašanja o protikomunističnem delovanju v Albaniji odvrnil, da so v gorah na delu neorganizirani gverilci. Zadnja manifestacija protikomunističnih čustev je bila položitev bombe v sovjetskem veleposlaništvu v Tirani.. »Me ženske — je rekla gospa Enio Hus-sen, — sovražimo komunizem morda še bolj kot naši moški. Oblečene v krpe in ob nezadostni hrani moramo brezplačno delati pri gradnji cest ter tehničnih delih. Ne branijo nam sicer moliti in hoditi v cerkev, vendar pa pridemo zato na črno listo.” MNOGO HRUPA ZA NIČ V Varšavi kroži šala o tem, kako sta se Stalin in zadnji ruski car srečala v vicah. Car je stavil številna vprašanja o življenju v Sovjetski zvezi: »Ali še pošiljate izgnance v Sibirijo? Ali je tisk še pod nadzorstvom? Ali kmetje še garajo in zabavljajo čez razkošje /gornjih 10%? Ali je tajna policija še izprijena? Ali ima država še monopol nad vodko?” Na vsa ta vprašanja jle Stalin odgovoril z »da”. Potem pa je car vprašal, če je vodka še 50% močna. »Sedaj je močna 55%”, je odgovoril Stalin. »Tako”, je rekel car, »torej ste sprožili celo revolucijo samo zato, da bi bila vodka za 5 % močnejša!” Prve dni septembra bo v Atenah prva konferenca načelnikov glavnih stanov Grčije, Jugoslavije in Turčije. Konferenca bo na osnovi sklepa, ki j,e bil sprejet na Bledu ob podpisu balkanske zveze. Razpravljali bodo o medsebojnih vojaških obveznostih, ki so jih tri zavezniške države sprejele r/ blejskim dogovorom. V ladjedelnici na Reki so dogradili motorno ladjo »Velebit”, ki ima 4700 ton nosilnosti. Poleg ladje »Triglav” je to največja ladja, ki je bila do sedaj zgrajena v Jugoslaviji. Po poskusnih vožnjah bo izročena Jugoslovanski linijski plovbi in bo vzdrževala stalno pomorsko zvezo z daljnim Vzhodom. Krščansko sožitje med narodi Pod gornjim naslovom je primorski tednik »Demokracija” v svoji številki z dne 20. avgusta letos objavil naslednji sestavek. Msgr. dr. Jakob Ukmar je znan in priljiub-Ijen slovenski duhovnik, Se teU m (ti frodife taka imiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiitiiimiiimiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiimiiiniiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiii (Dekleta! Glajlrnlpa dota nas čaka v gospodinjskih šolah v ŠT. JAKOBU IN ŠT. RUPERTU! Poleg gospodinjske izobrazbe Vam bosta šoli nudili tudi srčno vzgojo, ki je najboljši j»o-rok za srečno življenje. S T A R š I, ki hočete svojim hčeram vse dobro, prijavite jih čimprej! iiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiimiiiiiiiiiiimimiiiimMmiiiimiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiMiMiiiiiuiniimmmimmimiimiimiimMiiii Njeno življenje je bilo samo delo in skrb za družino. Dne 14. aprila 1942 je bila s svojim možem izseljena in je okušala grenkobo življenja v taborišču in mrzli tujini. Dne 24. avguste smo jo položili ob veliki udeležbi ljudstva na domačem pokopališču ob njenem možu k večnemu počitku. Domači pevci so zapeli na domu in ob grobu ganljive žalostinke, g. provizor se je pa spomnil rajne z lepim govorom. Rajna naj počiva v miru v domači zemlji. Vsemogočni pa naj, ji njen trud poplača! Sinovom in sorodnikom bodi izrečeno naše sožalje! t FRANC URANŠEK V ponedeljek, dne 30. avgusta je umrl v Globasnici gostilničar Franc Uranšek, pd. Steki. Pogreb je bil v sredo. Obširnejše poročilo bomo objavili prihodnjič. DUNAJSKI IN GRAŠKI JESENSKI VELESEJEM Letošnji dunajski jesenski velesejem bo v času od 12. — 19. septembra. 25% popusta bodo imeli vsi' obiskovalci velesejma na vlakih, železniških in poštnih avtobusih, če se bodo izkazali' z v el esej msko izkaznico. Popust velja ob prihodu na Dunaj v času od 7. — 12. septembra ob 12. uri, povratek pa se mora izvršiti v času po 12. uri od 12. -24. septembra do 24. ure. Graški jesenski velesejem (..velesejem za jugovzhod”) bo letos od 25. septembra do 3. oktobra. Tudi tu bodo imeli obiskovalci 25 % popust. Srebrni duhovniški jubilej klošterskega župnika Že tedne smo se pripravljali na ta častni dan maše fare. Zato ni čuda, dla se je 22. avgusta velika množica vernikov že pred jubilejno sv. mašo zbrala, pred župniščem, kjer je pričakovala svojega župnika, preč. g. Thurnerja, da ga pozdravi, preden stopi jubilant po 25 letih dušnopastirskega delovanja zopet k oltarju. Že preden so prišli g. župnik preti župnijska vrata, so bili presenečeni, kajti vse župnišče je bilo ovenčano. Komaj so stopili na stopnice, se je oglasila pesem ,,Zadoni nam . ..”, ki jo je zapel cerkveni pevski zbor pod vodstvom nam vsem /nane tete. Nato so jih pozdravili otroci, belo oblečena dekleta in fantje farne mladine, s cvetlicami in deklamacijami. Pevski' zbor je izročil darilo, ki naj1 bi spominjalo jubilanta na ta veliki dan. Vsa fara je prispevala darove in videti je bilo, kako smo vzljubili našega župnika, odkar so med nami. Zbrani so bili zato vsi, cerkveni sveto-valci, farni odbor, pevci, gasilci, moški, žene, dekleta in fantje. Vsi so hoteli spremiti svojega dušnega pastirja k srebrnemu oltarju in biti pni njegovi srebrni sv. maši. Ves prizor je dihal neizrekljivo prisrčnost, hvaležnost in ljubezen do jubilante, tako, da se je na marsikaterem obrazu zasvetila solza ganjenosti. Med gorečimi svečami, obdani od svojih vernikov, so pod nebom korakali jubilant v cerkev. Sprevod se je vnovič ustavil pred vhodom v kloštersko cerkev, kjer je bil postavljen krasen slavolok z napisom: „Sre-'brnomašn.iik, ibod’ pozdravljen!” Gasilci so morali napraviti živ zid, da niso podrli mnogoštevilni verniki skozi lepo razvrščene vrste. Pred cerkvijo smo še enkrat prosili jubilanta, da nas in naše skrbi, pa tudi naše molitve in našo hvaležnost do njih, položijo na pateno. Obljubili smo jim, da bomo zanje prosili, naj jim Bog povrne vso skrb za nas in naj jim da med nami preživeti še mnogo let; radi bi doživeli v naši fari njihov zlati jubilej. Se enkrat se je oglasil zbor s pesmijo in nato smo šli med zvonenjem zvonov, bobnenjem topičev in s pesmijo: „Srebrnomašnik, hod’ pozdravljeni” v cerkev. Po preprogi živih cvetlic so stopali jubilant skozi krasno ovenčano cerkev k oltarju. Po pridigi so pristopili preč. g. srebrnomašnik k oltarju in zapeli glorijo Bogu v zahvalo za vse prejete dobrote v 25 letih. Po maši so se preč. g. jubilant zahvalili faranom za vso ljubezen, ki so jo pokazali ta dan. Na današnji dan je fara postala družina, v kateri se člani čutijo v ljubezni povezane med Lscboj. Po maši so pevci in povabljeni šli k mizi. Farani so poskrbeli za vse. Nobeden ni mogel reči, da je šel lačen ali žejen od mize. Gasilci, katerih poklic je gašenje, so najprej ugasili svojo žejo. Ko so nas vabili zvonovi k popoldanskemu blagoslovu, smo se zopet zbrali v cerkvi, da smo počastili našo kloštersko Mater in jo prosili, da bi lepa slovesnost rodila dober sad, ki naj bi bil fari v korist in čast, Njej in njenemu Sinu pa v slavo. % OBIŠČITE JESENSKI SEJEN V PLIBERKU 6. SEPTEMBRA 1954 Letošnji jesenski sejem v Pliberku je že Stil. po vrstnem redu. Začetek tega sejma sega v leto 1393. Sejem je vsak« leto na nedeljo in ponedeljek po sv. liju, letos torej 5. in 6. septembra. Okoliško in tudi mestno prebivalstvo se z veseljem spominja velikega obiska na pli-berških jesenskih sejmih. Takrat — bilo je pred prvo svetovno vojno — so prišli kupci in prodajalci na ta sejem iz vseh sosednih pa tudi oddaljenejših krajev. Na tem sejmu so se preskrbeli okoliški prebivalci z vsem potrebnim večkrat za vse 'leto. Takrat so prihajali Hrvati in Madžari s konja in s čre- dami svinj.; iz Savinjske in Mežiške doline so prignali ovce, ki jih je kupoval znani „črni Huber” s Tirolskega. Z južne štajerskega so prignali jate puranov in druge perutnine, s Kranjskega so prišli rešetarji, z Dalmacije znani krošnjarji, iz Furlanije brusači, steklarji in kleparji. Kupci so pri-hajali s Tirolskega in Solnograškega. Vsi ti raznovrstni prodajalci1 in kupci so prinesli s seboj' tudi denar in veliko ga je ostalo ,po trgovinah v Pliberku. Manjkalo seveda tudi ni raznovrstnih zabav. Prijateljsko so se srečavali tu Slovenci, Hrvati, Nemci, Italijani in Madžari. Iz številnih točilnic je odmevalo veselo prepevanje oba dni jesenskega sejma. Zaradi državnih meji vseh teh številnih obiskovalcev danes ni več. Kljub temu pa dajejo pliberškemu sejmu bližnji in daljni okoličani, ki v velikem številu obiščejo pli-berški jesenski sejem, še vedno veliko slikovitost in tudi blagovni promet je še danes zelo znaten. Raznih zabav tudi ne manjka; gotovo ne bo nikomur žal, ki 'bo obiskal letošnji jesenski sejem v Pliberku v nedeljo in ponede- ljek, dne 5. in 6. septembra, kajti tudi letos bodo — kakor vsako 'leto — opremili pl iberski trgovci posebno lepo svoja izložbena okna in bodo tako vabili kupce iz mesta in okolice. Pri obisku jesenskega sejma v Pliberku priporočamo vsem obiskovalcem in našim bralcem, da obiščejo in si preskrbijo potrebno blago zlasti pri naslednjih tvrdkah in trgovinah. Tudi med letom priporočamo našim bralcem, da se spomnijo pri vseh naročilih in nakupih na tvrdke, ki jih omenjamo. K SEJMU 4. DO 7. SEPTEMBRA Vse kar rabite po tako nizkih cenah kot še nikoli v trgovski hiši KRAUT PLIBERK Na sejemsko nedeljo je trgovina odprta ves dan. Na sejmu nimamo stojnice! Takoj ob prihodu v Pliberk, na kolodvorski cesti je krojaška delavnica krojaškega mojstra BLAŽA OPETNIKA. Vsem priporočamo, da obiščejo to podjetje, ker bodo tam našli bogato zalogo vzorcev in mogli kupiti najraznovrstnejše blago za obleke. Na razpolago bo velika izbira srajc vseh vrst. Tam boste dobili perilo in pletenine vseh vrst ter si tudi lahko naročili obleko po meri. Predvsem si lahko preskrbite po zmernih cenah tudi damske in moške plašče za zimo. Bogata zaloga, solidna izdelava. Opitfiik Ojtaž PLIBERK - BLEIBURG krojač za moške in ženske obleke — Velika zaloga cenenega in najfinejšega blaga vseh vrst — Trgovina perila in pletenin Vse električne potrebščine za kmetijstvo in za dom dobite pri podjetju MIHAEL HOLLAUF, ki opravi tudi vsa strokovna popravila, napeljave, navija motorje in ima v svoji trgovini veliko zalogo vseh električnih predmetov. Tam lahko dobite električne aparate in stroje vseh vrst na ugodne mesečne obroke, ki jih plačujete v 24 obrokih električni družbi Kelag. Tvrdka Hollauf napeljuje tudi strelovode (Blitzschutzanlagen) po postavnih predpisih in v najmodernejših izvedbah. Omenjena firma je po vsej Podjuni znana kot najboljša tvrdka za izvedbo električnih napeljav in splošne elektrotehnike in ima celo preko meja Podjune svoje projekte, kakor n. pr. v Lahodski dolini in v Granitz-talu. Svetujemo kmetom, da se ob priliki sejma posvetujejo s tvrdko o vseh električnih zadevah. Po zelo ugodnih cenah si morete nabaviti električne črpalke, štedilnike, hladilnike in vse ostale električne stroje in aparate. Električne napeljave hišne instalacije strelovodi popravila navijanje motorjev elektro-trgovina Elekfoo-Uattau$ Pliherk-Bleiburg, Dobila vas-Eberndorf Tvrdko SToCKL pa [rožna že skoraj vsa Podjuna, da ima res dobre stvari. Vidinto ga v poletnem času vsako nedeljo po žegnanjih okrog. V trgovini in na sejmu bodo tokrat zmerne cene. Dobili boste lahko prvovrsten med in sladoled. Obiščite mojo trgovino in stojnico na sejmu GOTTFRIED STOCKL Dobro medeno pecivo z medico SLAŠČIČARNA - ESPRESSO V poletni vročini po težkem delu spomladi in v jeseni, pa tudi pozimi in ob praznikih je okrepčilo glažek domačega piva, ki ga proizvaja PIVOVARNA SORO,EN DORE Je čez 20« let. Obisk pri tvrdki MAN TRAUM še posebej priporočamo, v trgovini in na sejmu, kjer bo imel razstavljene razne kmetijske stroje in druge kmetijske in gospodinjske zanimivosti. Tam si more vsakdo ogledati delovanje teh modernih strojev, ki so najboljši in najzvestejši pomočniki vsakemu kmetu. Te pomočnike naj bi vsakdo poznal, pa četudi si jih mogoče ne more takoj pripeljati k hiši. Bo pa vsaj videl uspešno delo modernih, praktičnih kmetijskih strojev. Zato bo prodajalnica Maxa Trauna na sejmu imela gotovo mnogo obiskovalcev. Ampak ne samo poljedelske stroje, marveč — na Vse poljedelske stroje kosilnice mlatilnice čistilnice za žito slamoreznice dizel motorje kakor tudi: mlečne centrifuge stroje za surovo maslo mline za moko in zdrob grablje za konjsko vprego izruvače za krompir gnojnične črpalke električne plotove za pašnike električne motorje i. t. d. šivalne stroje nove in rabljene (rabljene že od S 750,— naprej) Bencinske motorje rabljene (generalno repari-ranc) nudi najugodneje MAXTRAUN Zamenjam oziroma vzamem v račun tudi rabljene stroje bencinske in dizlove motorje. V Pliberku ne bomo pozabili obiskati trgovske hiše KRAUT, ki je zelo okusno opremljena in katere obisk ne bo nikdo obžaloval. Saj smo pri Krautu dobili še vedno dobre stvari. Izredno vestna postrežba v trgovski hiši HER-ZELE bo vsakogar razveselila, izbira v tej trgov- ski hiši je izredno pestra in cene so zelo zmerne. Zalogo vsakovrstnega blaga si morete ogledati in tudi kupiti po potrebi. Ako boste te trgovske prostore obiskali, je gotovo, da boste zaradi dobre kakovosti blaga tam tudi kupili. Trgovina je zastopana tudi na sejmu. OUicite (MeOUenv teimu. ™" NA SFJMlJ ,MAMO STOJN,co' TRGOVSKO HIŠO HetaeU Največja izbira vseh vrst blaga za moške in damske obleke, konfekcija in špecerija. - Kdo od kmetov ne pozna tvrdke FERRA na kolodvorski cesti? Vsak Podjunčan dobro ve, kam se mora obrniti v stiski, in omenjena tvrdka mu je vedno stala z raznimi kmetijskimi proizvodi na razpolago. Tako boste našli tudi ob priliki pliberškega sejma pri tvrdki Fcrra bogato zalogo vsega tega kar najbolj rabite. Še mnogo drugega zanimivega bomo mogli videti na sejmišču pliberškega sejma, toda na nekaj moramo še posebej opozoriti. Pri nakupo kmetijskih strojev in koles se oglasite pri tvrdki LOMŠEK. Tam boste dobili vse potrebne podatke in boste po potrebi mogli kupiti stroje po najugodnejših pogojih. TESARSKI MOJSTER IQNAC KOREN DVOR PRI PLIBERKU se priporoča za vsa tesarska dela kratko povedano —, tam dobite vse, kar rabita kmet in gospodinja. Predvsem boste sedaj na jesen rabili sadne stiskalnice, nove posnemalnike za mleko, nove mline, gnojnične črpalke itd. Za vsa tesarska dela se obrnite na tozadevnega strokovnjaka KORENA, ki vam bo vsa ta dela izvršil solidno, s priznano strokovno sposobnostjo in pravočasno. Tam dobite vse potrebne podatke in proračune. Kadar boste gradili novo gospodarsko poslopje, ko boste gradili novo stanovanjsko hišo, ko boste izvrševali razna popravila spomnite sc, da dobite S U&Usl i/ toocava Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji, najlepših in najmodernejših izvedb, motorna kolesa, brzko-parilnike, pluge, brane, elektro-motorje, radioaparate, šivalne stroje, pralne stroje in druge kmetijske in gospodarske stroje vseh vrst najceneje v trgovini in na pliberškem sejmu pri Jfikmu imšek ST. LIP S - P. EBERNDORF ves gradbeni material, opeko, zidake itd. v najboljši kakovosti pri opekarni HERMANN KRAUS-LER v Pliberku. VSAK OBISKOVALEC PLIBERŠKEGA SEJMA BO PIL. SCHLOSSER\U-PIVO! ¥sem poljedelcem: Pod najugodnejšimi pogoji vam dostavljam vse kmetijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena Zamenjujem moko za žito Fa. KARL FERRA KMETIJSKI PROIZVODI PLIBERK — KOROŠKA Hočem! Kratka besedica je to, a močna. Po njej »nemogoče” postane »mogoče”. # S svojimi dijaki sem šel na celodnevni izlet. Hodili smo veliko peš. Dečki so bili vseskozi dobre volje. Popoldne smo se lovili na prijetni gozdni jasi, zganjali šale, igrali razne družabne igre, čas je vse prehitro mineval. V dobrem razpoloženju smo pozabili na uro. Ko smo pogledali nanjo, je kazala že pol sedmih. Do doma je bilo dve uri hoda, a dečki so obljubili svojim staršem, da se bodo ob osmih vrnili. Kaj naj. storimo! Zažvižgam, da pridejo vsi slkuipaji in jim povem: »Dečki, ura je že pol sedmih, vi pa ste obljubili, da boste doma že ob osmih, a je dve uri peš do doma. Hočete, da ikljub temu pridete do osmih domov?” »Hočemo!” so vsi naenkrat zaklicali. »Dobro, potem pazite! Mirno! V vrsto! V dvored na desno! Naprej stopaj,!” Na moje zadnje povelje je 28 dečkov začelo veselo korakati proti domu. Po polurnem korakanju so začeli omagovati. Nič čudnega, saj so bili v resnici utrujeni. Hotel sem jim pomagati. »Ali znate ono pesem ,Mačko skače ...’ ?” Jože, ki je imel najboljši glas, jo je začel, za njim so se oglasili vsi drugi. Prvi pesmi j,e sledila druga, tretja, četrta ... deseta ... Nobeden ni 'ostal zadaj. Nekaj minut čez osem smo bili doma. In kaj nam je k temu pripomoglo? — Samo kratka besedica! »Hočemo!” * Ali znaš tudi Ti, dragi prijatelj, draga prijateljica, reči v težkih trenutkih preizkušenj, ko se Ti zdi nekaj nemogoče: h o-č e m ? Kolikokrat praviš: »Če bi hotel, bi naredil to in ono. Če bi hotel, bi se naučil tega in onega, bi ne bil zamerljiv, bi rad pomagal pri delu svojim domačim, bi ubogal svoje predstojnike, bi bil povsod in vedno točen in tako dalje. Koliko zmoreš, veš šele tedaj, če poskusiš, če hočeš sebi in drugim dobro, večkrat odločno rabi besedico: Hočem! Zakaj naj ljubimo Koroško? Dekleta, kam 12. septembra? Dekleta, ki ste absdlvirale gospodinjsko šolo v zadnjem tečaju in predzadnja leta, vse one, ki živite v družinah ali postavljate temelje za svoja družinska ognjišča, matere, dekleta in mlade neveste — pa vsa dekleta iz gospodinjskih tečajev ter prijateljice gospodinjske prosvete, verne Slovenke, pridite na praznik Imena Marijinega, dne 12. septembra v Železno Kaplo, „da tam na hrib poromamo v prelepo sončno cerkvico pod vedro lobniško goni, da počastimo vse Gospo Marijo v Trnju blaženo. Prosile bomo jo srčno, da blagoslova nam izprosi, ljubezni in miru natrosi — kot rajskih rožic na vrtove — v vse naše miljene domove." Spored bo sledeč: Po prihodu vlaka bo sprejem romaric pod cerkvijo. Nato slovesen vhod v cerkev in dopoldanske službe božje. Odmor. — Ob pol 12. uri bo v dvorani farnega doma verska prosvetna prireditev, ki ibo vsebovala skupno petje absolventk, prizore, deklamacije, govore in skioptične slike. Nekaj pesmi bo zapel tudi mešani zbor z Obirskega. Po prireditvi še enkrat zapojemo v cerkvi. Absolventke, matere, dekleta vseh naših dolin in hribov, pridite! Vabilo na tečaj za vkuhavanje VODSTVO GOSPODINJSKE SOLE V ST. JAKOBU V ROŽU vabi žene in dekleta in zlasti absolventke gospodinjske šole na tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave, ki bo od 6. do 8. septembra. Pridite vse, ker je ta tečaj dopolnilo k zimskemu tečaju, v katerem ste konzervirale samo mesne izdelke. S seboj prinesite rjuhe in za vso oskrbo samo 10,— šil. na dan! Z delom pričnemo takoj v ponedeljek zjutraj. Na praznik bo ob 7. uri skupna sv. maša s kratko duhovno obnovo; opoldne skupno kosilo, petje in prijetna zabava. Isti dan bo za vse odprta razstava konzerviranega sadja in zelenjave. Voditeljica. (Nadaljevanje) Poznati moramo našo zemljo. Mladina naša, kaj veš natančnejšega o slovenski Koroški? Koroško imenujejo deželo jezer in gora. Vsak mora poznati najlepša jezera. Največ j e jezero je nad 20 km- veliko Vrbsko jezero. Mnogi imajo za naj,lepše koroško jezero Baško jezero, ki leži ob vznožju Jepe (Kepa!) ter ima 2.3 km2 površine. Sredi jezera je otok. Jepa je na severni strani prav veličastna gora, njena severna stena je videti kot velikanska, zgoraj prisekana piramida. Prav ljubko in zelo obiskovano je tudi v središču Podjune ležeče Klopinj-biko jezero, katerega podjunska mladina ljubi čez vse. Klpprnjsiko jezero velja za najbolj toplo jezero v Avstriji in je predvsem 'letos sila dobro obiskano, leži nedaleč od vznožja Obirja, meti Skocijanom in Dobilo vasjo. Ima okrog 1 km2 površine. Na meji med nemško in slovensko Koroško leži Osoj-sko jezero, sicer polovico manjše od Vrbskega jezera, a vendar 11 km dolgo. Jezero je znano iz Aškerčeve balade »Mutec osoj-ski”. Tudi slovenska Ziljska dolina ima svoje Proseško jezero. In katere gore mora poznati naša mladina? Predvsem pravljično goro Peco, ki se dviga nad Podjuno. Kot pripoveduje narodna pripovedka, spi v Peci kralj Matjaž s svojo vojsko. Gori Peci nasproti stoji severno od Drave mogočna Svinja planina, z ure hoda razsežnimi planjavami na vrhu. Po južnem pobočju Svinje planine se razprostirajo v višini nad 1000 metrov slovenske župnije: Djekše, Kneža in Krčanje. Magdalenska gora ali Sv. Helena nad Gosposvetskim poljem je tudi severni stražar slovenske zemlje. Goro obiskuje mnogo izletnikov, predvsem sedaj ko se vrši jo leto za letom razna arheološka izkopavanja. Zelo znamepka gora slovenskega Korotana je Dobrač. Fa gora je zelo razse/na, na vrhu stoji planinski dom in dve cerkvici, slovenska in nemška. Ddbrač je tudi naraven mejnik med nemško in slovensko Koroško. Južna stran Dobrača se je oh potresu leta 1348. odtrgala in zasula v Ziljski dolini več vasi. Zato pada Dobrač strmo proti Ziljski dolini. V isti dolini bi bilo omeniti še Oj^ sternik. Zelo znamenite so v Ziljski dolini planine, na katerih se poleti pase živina. Vsaka večja vas ima svojo planino z nešte- vilnimi kočami in hlevi. Koče imenujejo „fače”, hleve pa »tamarje”. Fače so spodaj zidani hlevi, zgoraj pa so lesena bivališča za ljudi, obstoječa i/ kuhinje, velike sobe in spalnih prostorov. Tamarji pa so prosto stoječi leseni hlevi. Ziljani so krepko, samo--zavestno, bistroumno, prijazno in podjetno planinsko ljudstvo. Mesta slovenskega Korotana so: Pliberk, Velikovec, Borovlje, Celovec, Beljak. Ta mesta vsebujejo po večini slovensko kri. Nemška so samo /ato, ker se v njih vsi slovenski doseljenci oziroma njihovi otroci ponemčijo, če bi se to ne godilo, bi bila vsa ta mesta slovenska. Isto je s trgi Gre-binj., Železna Kapla, Labud itd. Na tisoče in desettisoče Slovencev se nam ponemči v koroških mestih in trgih. I/ mest pa potem prodira nemštvo na deželo, a poglavitna opora in glavni vzrok hitrega ponemčevanja Koroške jc šola — ponemčevalnica. To je pravi zmaj, ki žre Slovence na Koroškem. Kajti resničen je izrek: Potujči mladino in potujčil si narod. Zato, draga koroška mladina, ostanimo trdni in ne pustimo si vzeti tega našega raja. »Nebesa pod Trigla- ZA BISTRE GLAVE Postrešček v zadregi Postrešček mora iti po 5 kovčkov. To hi rad opravil / eno samo potjo. Na sliki vidite več poti, po nobeni poti pa ne sme iti dvakrat, samo en kovček še ostane do jutri. Katero pet mora iti postrešček in kateri kovček še ostane? (Rešitev prihodnjič.) vom”, je Cankar imenoval našo domovino. Ohranimo jo in bodimo je vredni! Med Karavankami in Celovcem o/. Vrbskim jezerom se razprostira hribovje Osoj-nica (nemško: Sattnitz). Dolina Drave med Karavankami in O soj ni co se imenuje Rož. Od Roža dalje navzdol se imenuje dolina Drave Podjuna. Na meji med Rožem in Podjuno stoji Obir, s katerega se izletniku nudi veličasten razgled po Rožu in Podjuni in na celovško ravnino. To je ravnina med Osojnico in Sv. Heleno. To lepo in rodovitno polje, ki je dokaj gosto obljudeno, se od leta 1920 sem hitro ponemčuje. Temu je vzrok šola, pa tudi cerkev, ker so mnoge župni je po letu 1920 dobile nemške duhovnike, ki so odpravili; slovenščino iz cerkve. (Dalje prihodnjič) Jetnik V celico so me zaprli, ne da vedel bi zakaj; brez povoda so mi vzeli blažene prostosti raj,. Grenka je trpljenja kupa, če krivica jo sladi. Nihče k meni si ne upa, vsakdo ječe se boji. Molk v jetnišnici kraljuje, prazniki so brez srca; eden kolne, drugi psuje, tretji žrtev klofuta. V bližnjem stolpu ura bije, sonce niža se v zaton; nič ne vidim, kdaj se skrije, tu molči večerni zvon. Ni na vlažni steni venca, sem ne seže vonj cvetlic, plazi se po kotih senca, nanjo pada solza z lic. Skozi okence pod stropom vsako jutro sončni žar radovedno pogleduje, kdaj bo rešen — samotar. — x — MLADINA PIŠE: O modi in lepotičenju Modne skrbi so zašle že tudi na deželo - ali ne? Nekateri jim ne pripisujejo velike važnosti, drugi pa so mnenja, da bi mogle globoko vplivati na naše življenje. Ker vsako stvar lahko gledamo iz več strani, je danes naša sotrudnica Vera načela vprašanje modnih skrbi in okusa. Pričakujemo, da bodo njene vrstice izzvale živahen razgovor o vseh vprašanjih, ki se tičejo mode in lepotičenja na deželi. Uredništvo. Pri gospodu župniku je pozvonilo. Tri dekleta stojijo pred vrati. So v veliki zadregi. Z obotavljanjem sedajo na ponujeno mesto. Župnik takoj opazi, da jih nekaj teži. Ampak vprašanja, ki mu ga zastavijo, le ni pričakoval. Z globokim vzdihom sc Marija opogumi in vpraša: »Gospod župnik, kaj pravite k temu? Tako rade bi si lakirale nohte in se lepotičile. Saj ne vsak dan, ampak če že ravno gremo na kak ples, ali vsaj ob nedeljah ...” * Prosim, ne vrzi sedaj »Tednika” v kot in ne reci: »Ah, neumnost!” Gornji dogodek je gospod župnik v svoji fari res doživel in mi ga je sam pripovedoval. In zakaj vam ga tu ponavljam? Zato, ker značilno prikazuje položaj v naših vaseh in težave nas, ki smo mladi v času velikih sprememb in VODSTVO GOSPODINJSKE SOLE V ST. RUPERTU priredi tečaj za konzerviranje sadja in zelenjave od 9. do 11. sq>-tembra 1954. V nedeljo, dne 12. septembra, pa bo skupno romanje k Mariji v Trnju v Železno Kaplo. Oskrba v tečaju znaša dnevno 10.- šil. Dekleta in žene, zlasti nekdanje gojenke, udeležite se tečaja! Konzerviranje je velike važnosti za vsako, ki hoče biti dobra gospodinja. Pridite, da po veselem svidenju preživite v nekdanjem skupnem domu zopet nekaj lepih dni, polnih dobre volje in koristnih za um in srce. Na romanje v Železno Kaplo ste prisrčno vabljena vsa dekleta brez izjeme. Po lepi dopoldanski pobožnosti, med katero bomo izročile svoja srca nebeški Materi, bo ob Vi 12. uri v farnem domu kulturna prireditev. Na veselo svidenje! prelomov. Kar nam danes dela težave, oni, ki so starejši od nas, niso poznali. Živeli so še v močni vaški skupnosti, ki jc temeljila v starih, preizkušenih in varnih življenjskih oblikah. Med vojno in v povojni dobi pa se je v našo vas vrinil nov, tuj in svojevrsten svet. Beg z dežele in vdiranje modernih sredstev iz mesta na deželo sta omajala stare temelje in ustvarila nove razmere. Včasih je vas takoj čutila, kaj ji je tuje, danes pa je postalo vse dvomljivo — in mi mladi iščemo novih poti. Novih poti na vseh življenjskih področjih. Tudi v modi -in k modi spada tudi rdeče ličilo za ustnice, lošč za nohte, nvlon-nogavicc in obleka po mestnem kroju. To so vprašanja, ki jili vsak dan srečavamo, do katerih moramo zavzeti pravo stališče. Ne smemo živeti v negotovosti. Premisliti moramo, kaj je za nas dobro in kaj ni. Moda in lepotičenje nimata z vero neposredno kaj opraviti. Ce pa spadata na podeželsko vas, je drugo vprašanje in sicer vprašanje okusa, pravega občutka, kaj se spodobi in kaj ne. — Le od kod naj to vemo? In večkrat naj hi sc vprašanje ne glasilo »da ali ne?”, ampak rajši »kako? ”. Premislite na primer to-le: tako zvani „make-up” (izgovori mejkap), o katerem berete v vsaki sodobni reviji, je posledica električne luči. V preživi in kričeči moderni razsvetljavi jc človek videti zelo bled, zato morata puder in ličilo pomagati do pravega učinka. Ampak kar je primerno za moderno plesno dvorano in za razkošen salon, sc še dolgo ne spodobi za vsakdanje življenje, na cesti itd. Prava dama to ve in zato lepotilna sredstva tudi zna uporabljati o pravem času in na pravem mestu; katera jih pa uporabljati ne zna, se vedno le osmeši pred vsemi, ki jo vidijo. Ce dobite ob priliki v roko knjigo o modi, boste videle, koliko časa jc potrebno za pravi »make-up”. Potrebne so ure (ni tiskovna napaka!) za tako lepotičenje. Kje boš ti, kmečko dekle, našlo toliko časa? Najbolje je, da na takšne stvari ne misliš in si ne beliš glave z nepotrebnimi skrbmi, saj si itak lepa, ko imaš po naravi rdeča lica. Tolaži se s tem, da si naravna, a kljub teinu lepa. Mislim, da vaša vest še ni čisto pomirjena. Zato še zadnje vprašanje: »Ali je lahko moda greh?” — Da. In sicer tedaj, kadar je drugim v pohujšanje, če jih s svojo nedostojno modo pripelješ v greh. Danes sem odkrito govorila in vas prosim, da ne iščete v teh vrsticah opravičila, če imate morda slabo vest! Hotela sem vam samo pokazati pot, kjer gre za vprašanje našega okusa. In želela bi, da bi se oglasile še druge in ravno tako odkrito povedale svoje mnenje! Vera. Krma in krmljenje mladih plemenskih živali - odstavljencev Našim gospo dinjam Naš vsakdanji kruh Ker suho 'seno in deteljo hranimo za zimo, j:e v poletnih in jesenskih mesecih glavna zelena krma. Zlasti na jesen je do volj zelene krme, ko ni več •potrelbne toplcne za sušenje. Za. vzrejo mlade živine je dobra vsaka krma, samo da je suha, sveža in nepokvarjena. Zlasti je škodljiva plesniva, sparjena, nagnita in gnila. S talko krmo si mlada živina kaj hitro pokvari prebavne organe. Za rast in dobro prebavo je več vredna mlada zelena krma. V zimskih mesecih, ko imamo le suho krmo, je silaža glavna zelena oziroma sočna krma. Marsikje je v navadi’, da rezainico (seno in slamo) vsaj nekaj ur pred krmljenjem poškropijo s slano ■vodo. S tem se trda slama nekoliko odmoči in zmehča. Tako pripravljeno rezanico živina zelo rada je in tudi dolbro prebavi. Voda sme biti zelo malo slana, ker preveliko soli škoduje prebavnim organom. Živina po takem krmljen ju zelo rada veliko pije. Vendar je pa treba gledati, da mlada plemenska živina pije le za potrebo in ne preveč. Preveliko tekočine — vode, raztegne vamp — želodec. Vampasta plemenska živina ni lepa in je ravno v tem precej: velika' napaka pri biku ali merjascu, ki dobrega plemenjaka ne naredi lepega. Zato je (bolje, da je mlada živina krmljena večkrat z dobro in lahko prebavljivo krmo. če je krma skrha, n. pr. slaba reznica ali slabo in kislo seno, katerega mora žival pojesti veliko, da dobi v njem dovolj za rast potrebnih snovi, se ji razširijo čreva in želodec. Zato mora mlada živina dobiti le dobro, sočno in hranilnih snovi bogato seno in deteljo. Poleg te, tako imenovane ,,osnovne” krme je treba dati mladi živini še potrebno količino močnih krmil. K tem prištevamo dobre oljne tropine (bučne, lanene itd.), otrobe, ječmen in oves, sladu e ali ječmeno-ve kali iz 'pivovarne, posneto mleko ter ribjo moko, ki je dobra močna krma za 'prašiče in kokoši. Oljne tropine, ki so v kolačih, je treba pred krmljenjem zdrobiti ali zmleti in nekoliko vlažne pokladiti živini. Ako bi nasipali v korita ali jasli kar suhe, jih 'živina vseeno rada je in res dobro preši in i; toda med dihanjem jih precej razpiha. Pridejo ji tudi v dihalne organe. Žival kašlja, in tropine še bolj razpiha na vse strani. Drobci tropin ji lahko povzročijo vnetja na bolj občutljivih delih bronhijev. Zato je najbolj primerno, ako zdrobljene MOPED HMW 50 Tovarna motorjev v Hallcinu (Halleiner Moto-rcnwerke) jc začela pred dvema letoma z izdelovanjem posebnega lahkega motornega kolesa, ki se imenuje MOPED. V minuli sezoni je tovarna dobavila Holandski že 12.000 motornih koles te nove vrste. Sedaj pa je začela tovarna prodajali ta motorna kolesa tudi doma v Avstriji. Razmeroma zakasnela dobava motornih koles domačim zanimanjem je posledica raznih zakonitih določil, zaradi katerih jc bilo potrebno tudi deloma spremeniti konstrukcijo koles, po katerih jc veliko povpraševanje v inozemstvu, četudi je vsled te izpremembe v konstrukciji zmogljivost motornega kolesa malenkostno zmanjšana, bo kljub temu kolo tipa MOPED HMW 50 gotovo v kratkem v Avstriji zelo priljubljeno. To je posledica izretlno posrečene izdelave in pa čudovito nizka cena, katere gotovo ne bo mogla nobena tovarna še znižati. Motor novega MOPED kolesa ima 49.9 ccm dvižne vsebine — Hubvolumen (dvig 44 mm, izvrtina 38 mm). Pri 4.500 U/min daje motor 2.2 konjski tropine zmešamo z. otrobi ali’ med ječmenov in ovsen Šrot ter vse skupaj primerno navla-ženo damo mladi živini. Iz teorije in 'prakse vemo1, d'a je najbolje dati na dan samo do 1 kg oljnih tropin. Pri tem se je treba ravnati po starosti in teži mlade plemenske živine, sicer pri nekaterih živalih lahko pov, zročijo motnje v prebavilih ali srbenje in majhne izpuščaje na koži. Sladne ali ječmenove kali so tudi dobre v zmesi z drugimi močnimi krmili. Najboljše so za molzne krave in odrasle govejo živino. Za mlado živino je oves in ječmen najboljša močna krma. Ječmen .pospešuje rast in oves da največ svežosti, moči in zdrav videz plemenski živini. Nekateri gospodarji pokladajo mladi živini namočeno zrnje. Trdijo, da mlada živina zrnje preslabo prežveči — zgrize in zato slabo prebavi; drugi pravijo, da nekatere živali preveč hlastno jedo, in zopet zrnje kar celo -pogoltnejo. Najbolje se snovi prebavijo, če žival zrnje dobro 'prežveči — zgrize in prešli ni1. Zdrob-1 j;eno-šroitano zrnje je laže prebavljivo in pri tem odpadejo vsi pomisleki in razvade, ki jih imajo nekatere živali. Mleko je nenadomestljiva krma pri vzreji dobrih plemenskih živali. Zato je najbolje, da ga dobivajo bikci in merjasci skozi tri mesece in telice ter svinjice po osem do deset tednov. Pri tem je mišljeno le posneto in sveže namolzeno mleko, ki razen masti vsebuje vse hranilne snovi v najlepšem razmerju in je obenem najboljša pijača za odstavljence. Mlado plemensko živino krmimo ,poma-lem in večkrat na dan. Tako krmo živina dobro prebavi in zato hitro raste. Če je v mladosti premalo in slabo krmljena, zaostane v rasti in razvoju. Tak zastoj, v rasti se v poznejšem razvoju tudi z najboljšo krmo ne da več popraviti. Odraslo živino krmimo dvakrat na dan, mlado pa je treba krmiti tri do štirikrat na dan. Kjer je več mlade živine je najbolje, da je posebej v hlevu, kjer jo lahko nemoteno krmimo. Isto velja pri prašičereji in drugih domačih živalih. Zelo neprijetno je, če pridemo v hlev in pokladamo krmo mladim živalim ter pri tem spravimo pokonci vse stare ter doječe svinje, ki zaženejo krik in se ne pomirijo, dokler tudi njim ne damo nekaj za pod zob. Med tem, ko stopicajo ob koritu sem in tja, lahko pohodijo mladiča, ki pride preblizu. sili, kar odgovarja 44 konjskim silam na liter (44 H P/L). Motor dobavi tovarna po želji naročnika z dvojno ali enojno prestavo. Vklopiti in izklopiti pa je mogoče motor z navadnim okretnim prijemom na vklopnem vzvodu na koncu leve balanse na motornem kolesu, tako kakor jc to pri različnih tipih težjih motornih koles. Pri drugem tipu motornih MOPED koles pa je zagon še bolj enostaven. Kolo MOPED vozimo^s hitrostjo 6—7 km na uro (torej skoraj navadna peš-hoja) in motor se sam vklopi. Nato jc treba s prijemom na plinskem vzvodu uravnati hitrost. Kakor hitro pade hitrost pod 6 km/h, se motor avtomatično izklopi iz prenosa sile. Večje enostavnosti si že skoraj ne moremo zamisliti. Okvir MOPED motornega kolesa je izdelan izredno okusno iz brezšivnih cevi; v ta okvir so nato vdelani ostali potrebni deli. Vzvod za pogon z nogo žal ni montiran direktno na motor, ker bi bilo to proti avstrijskim predpisom. Ti predpisi tudi omejujejo hitrost. Paralelogram-peresne vilice zelo dobro izrav- Kruh so poznali že v najstarejših časih. Prvotno so uživali na soncu posušene mlince, ikaikor jih pripravljajo še dandanes Arabci. Naši pradedje so ob času preseljevanja prinesli iz svoje prvotne domovine rž, iz katere so pekli okusen kruh. V dobi graščinskega jarma pa jso bili srečni, če so dobili ovsenega. Se pred desetletji je bil pri nas zelo v čislih ržen kruh. Po svetovni vojni ga je močno izpodrinil pšenični. Mesenje in vzhajanje testa Moka in voda za mesenje ter vsi ostali dodatki morajo biti topli. Kvas najprej preizkusimo tako, d'a ga nekoliko zmešamo s toplo vodo, dodamo malo moke in sladkorja'. Dober kvas bo na toplem prostoru hitro vzhajal. Plesniv, kisel, star kvas nerad, ali sploh ne vzhaja. Na 2 kg moke vzamemo 1 dkg kvasu in dober 'liter tekočine, to je vode ali mleka. Vzhajan kvas zmešamo z moko, ki jo osolimo in ji dodamo potrebno količino vode. Važno je, da testo dolbro pregnetemo, da se sprinte. Premalo pregneten kruh je nezdrav, slabo vzhaja in v peči razpoka, Premalo vzhajan kruh je pa gost, težak, trd in težko prebavljiv. Zato vzemimo vedno dovolj, dobrega kvasu. Tudi iz vlažne moke je slab kruh. Testo gnetemo tako dolgo, da se loči od rok ali kuhalnice, da postane prožno in je polno mehurčkov. Nato testo pokrijemo in pustimo, da lepo naraste. če kruh prehitro vzhaja in peč še ni pripravljena, moramo testo še enkrat pregnesti. Vendar navadno drugič nič več lepo ne vzhaja in testo se prav rado skisa. Peka kruha Ko je peč znotraj, dovolj razbeljena (peč pobeli), je pripravljena za vsajanje hlebov. Teda j, ima peč približno 200 do 250 stopinj Celzija. V peči se napravi na hlebu najprej skorja, ki zabranjuje vročini v notranjost hleba, če je peč prevroča, skorja preveč o-trdi in kruh se v notranjosti ne more dobro posušiti. Tak kruh je vlažen in nezdrav, če ga jemo, se zlepi v neprebavljive kepe. Kruh pečemo 80 minut, majhne hlebe manj, večje dalj časa. Ržen in koruzen kruh pečemo dalj kot pšeničnega. Redilna vrednost kruha Kruh pečemo iz različne moke. Hranilna vrednost raznih vrst kruha je približno enaka. Le bela moka je preveč očiščena redil- navajo vse tresljaje zaradi neravne ceste, v kolikor teh tresljajev že ne zmanjša pnevmatika. Peresne vilice izravnajo tudi male sunke pri vožnji. Zaviranje omogočata dve zavori, s stopalom (pedalom) na zadnjem kolesu in z bobnom na prednjem kolesu. Pri daljši vožnji navzdol pa deluje motor sam kot zavora. Na MOPED motornem kolesu, ki tehta 33 kg, je montiran bencinski tank z vsebino 5.5 litrov. To omogoča, da se moremo z MOPED motornim kolesom peljati do 400 km daleč. Močen svetlobni reflektor z zasenčenjem, zelo udobno sedalo, pripiava za prtljago, pumpa, različno orodje in še marsikaj drugega je dokaz, da je tovarna mislila res na vse, kako bi mogla dobaviti naročnikom najboljše lahko motorno kolo. To hočejo tudi zastopniki hallcinške tovarne motorjev na Koroškem: Tvrdka JOHAN LOMŠEK, št. Lipš Tvrdka NIEMIEZ & RIEPL, Velikovec Tvrdka FRANZ ORASCH, Železna Kapla nih snovi, črna in enotna moka ohranita vse redilne snovi, zaito je črn ikruh mnogo tečnejši' od belega, čim 'boljl je moka bela, tem malnj; 'redilnih snovi vsebuje. Del kruh je sicer lahko prebaven. Uporablja naj se predvsem v bolniški prehrani. Enoten kruh tudi ni tako težko prebaven, kot si mislimo. Treba ga je le dobro zgristi in prežvečiti. Higijena Vroč kruh je nezdrav, ker je še mehak in ga ne moremo; dobro prežvečiti. Požiramo ga navadno v večjih kosih in zato je težko prebavljiv. Kakor smo že omenili, je kruh, ki je pečen v 'prevroči peči, tudi nezdrav, ker je premoker in premehek, če pa je peč premalo vroča, se kruh slabo zapeče. Zdrav kruh mora imeti močno in debelo a ne sežgano slkorjo in suho sredico. Uživanje plesnivega kruha sicer ni škodljivo, vendar ni priporočljivo. Uživanje kruha, ki se vleče, pa je škodljivo. Shranjevanje Kruh potrebuje po peki pol dneva ali en dan, da -se dobro ohladi. Hranimo ga na zračnem, suhem prostoru — krušnici. Navadno ga pokrijemo s čistimi belimi prti. V vročem poletju se kruh hitro pokvari, postane kisel, plesniv in se vleče, zlasti v vlažnih shrambah. Dodatki h kruhu Za povečanje redilnosti in zboljšanje o-kusa dodamo 'testu tudi jajca in razne maščobe. Jajca delajo testo bolj suho-. Mleko, olje in krompir pa povzročajo, da je testo bolj voljna, sočno; kruh je rahel in se ne posuši -tako hitro. ŠE NEKAJ PRAKTIČNIH NASVETOV Ne obešaj brisače vedno na istem koncu, sicer se na nasprotnem koncu prehitro izrabi. Zato prišij’ trak za obešanje na obeh koncih brisače. Čebula tre gnije, če jo hranimo v suhem, zračnem in hladnem prostoru. Dobro je, če jo za nekaj časa v jeseni obesimo v dim. Dim zamori gnilobne glivice in tudi prepreči predčasno odgaj-anje. Odrezano čebulo ne pusti valjati med celo čebulo, ampak jo položi z odrezano stranjo na sol. Tako ostane čista in -sveža. Duh po česnu ali čebuli odpravimo iz ust, če spijemo skodelico mleka. Duh po ribah odpravimo iz posode, če jo pred umivanjem močno zdrgnemo s časopisnim papirjem. Za umivanje vzemimo vročo vodo, kateri dodajmo malo sode. Slab duh iz bolniške sobe odstranimo, če postavimo vanjo posodo s precej močno hi-permanganovo raztopino. Slab duh v jedilnih omarah se prav rad razširi zaradi razkrajanja jedil. Tega odstranimo, če umijemo omaro znotraj s hiper-manganovo raztopino. Tržno poročilo Stanje cen volov za meso in bikov je na Koroškem preceji stalno in se giblje le od 8.50 do 10.— šil. za kilogram žive teže. Povpraševanje po klavni živini ni v vseh predelih dežele enako. Največ mesa porabijo v krajih, ki imajo močan tujski promet. Krave za meso prodajajo po 7.— do 9,— šil., dobre telice po 8.50 do 9.50 šil. Zaklani prašiči so po 17.50 do 18.50 šil.; živa teleta so po 12.50 šil. Svinje in teleta uvažajo v Avstrijo iz Jugoslavijte, zaito so cene razmeroma stalne. Prašički stanejo v celovškem in velikov-škem okraju 18,— do 20.— šil. Zelenjava in sadje na celovškem trgu: Glavnata salata šil. 4.— do 5,- endivija šil. 4.- do 5,- cvetača- (karfijola) šil. 5.- do 7.- krompir šil. L- do 1.20 jajca (komad) šil. 1.10 česen šil. 10.- do 12.- paradižniki šil. 4,- do 5,- kumarice za vlaganje šil. 4.— do 6- čebula šil. 2.— do 3.- hren šil. 10,— do 12.- korenje šil. 3.- do 4,- zelen grah v stročju šil. 6.- 4.- zelen lizol v stročju šil. 3.- dična”. — Oblečena je v životec, rdeč kakor kri, in tesen, kot da je ulit nanjo, prepasana je z belim predpasnikom, izpod katerega krilca pa kukajo v rdeče nogavice in v črne Solne obute nožiče, nad belim čelom pa ji v črnih, umetno počesanih laseh frfota kakor metulj rdeča pentlja. — Nasmeje se in izza rdečih usten se zablisne vrsta drobnih, ostrih zob. Ozre se in iz črnih, žgočih oči švigne blisk, in katerega izmed fantov zadene, ta se kakor uročen strese, kakor da ga je zalila vročica, zardi do ušes in obstoji kakor prikovan z očmi, uprtimi v tla, in se ne gane, kakor da je na rokah in nogah povezan. ..Stopite naprej,” se smehlja in žvrgoli gospodična, „ne 'boj te se in vstopite, videl i boste, videli boste kako poceni je pri nas, kako boste zadovoljni, videli boste, kako lepo vam 'bo pri nas.” „1, čemu bi k vam hodili,” se je oglasil Cimburov Martin, po očetu silak. „Nam je bilo dobro, preden ste vi prišli, in nam bo dobro tudi brez vas”, ter se obrnil na peti in šel proč, drugi pa za njim. .,Fuj, kakšne oči ima!” pljuvajo fantje. .,Fuj, kako je oblečena!” pljuvajo dekle-t >. „Fuj;, taki zarobljenci!” pljuva v trgovini gospodična po tihem in previdno, da je ne bi kdo slišal. Gospoda Salomona neuspeh ne straši. ..Molčite in potrpite,” opominja svoji po- močnici, „samo da pridejo sem gospodje poli rji, pa boste videli, kako bo ta kmečka sodrga drla k nam, mi jo 'bomo pa oglodano in oskubeno metali ven!” In prišli so inženirji, polirji, prišli so tudi ..capini” in gradnja se je začela. Inženirji so imeli za trgovinsko sobo svojo posebno izbo. Nad vrati je visel napis; „Vinarna”. In rdeča gospodična jim je točila rdeče vino. Polirj i pa so sedeli v trgovini, pili likerje in se zalagali z ribami v olju; njim j,e stregla gospa Steinerjeva. Na dvorišču pod dvema kostanjema pa so za grobimi, iz desk zbitimi mizami na dolgih klopeh iz surovih desk sedeli delavci 'in trgovec jim je kar iz soda itočlL sivo, motno žganje. Ko so začeli sem jezditi tudi častniki iz Piska in so kapljali sem železniški uradniki iz postaj, tedaj se je Putimcem posvetilo. „Sodoma, prava živa Sodoma je tam,” je presodil bajtar Sterba. Beseda se je prijela in nihče več ni drugače govoril o trgovini kakor „v Sodomi”. (Dalje prihodnjič^ URADNE Zveza svetlega goveda za Koroško in Štajersko V petek, dne 10. septembra 1954 razprodaja krav v št. Vidu ob Glini v živinskem hlevu, začetek ob pol '10. uri. Prigon: 60 brejih telic in krav. Vse živali z zdravniškim potrdilom nimajo reakcijske tuberkulozne bolezni in liaz. Bang. Ugodne nakupne možnosti! Predn® v šolo - k WARMUTHU. ZA DEČKE: Obleke iz dobrega trpežnega blaga 148.— Športni plašči 174.— Gozdarski plašči, la loden, tudi za dekleta 132.— Hubertus plašči, la loden, tudi za dečve 162.— Kratke hlače iz blaga 35.— Jopiči, enobarvni ali karirasti 55.— Puloverji z dolgimi rokavi 27.— Puloverji brez rokavov 26.— Blago za obleke, 140 cm Srajce, kariraste Telovadne hlače iz klota Telovadne jopice Karirasta fianela za športne srajce Karirasti zefir ZA DEKLICE: Plašči iz dobrega športnega blaga ■ I 39.90 28.50 11.70 8.50 13.40 9.90 174,- Dolgo žije, ki SCHLEPPE pije Pletenine Helene Illitsch iz Strass-burga bodo letos zopet v veliki izbiri, z mnogimi novostmi in dobri kvaliteti zastopane na pliberškem sejmu. Helene Illitsch, pletenine, Strassburg, Koroška. Objava. Dajem na znanje, da g. Manfred Millonig, lesni nakupovalec v Pliberku, Schlossgasse 2, ni več upravičen z mojim opolnomoč-jem sklepati lesne kupčije. — Avgust B. Zechner, Celovec. Lederbekleidung nur beim Erzeu-ger. Wcrnisch Friedrich, Villach, Italiener Strasse 22. — Qualitat entschcidet! Štedilniki s centralno kurjavo (gretje sobe iz štedilnika), štedilniki s kotli na pritisk, štedilniki z bakrenimi kotli, domače krušne peči, dvonadstropne s prekajevalnico s kurjavo na les ali elektriko, Scpp Krobath, gradnja peči in štedilnikov, St. Vid na Glini - St. Veit a. d. Glan, obisk in ponudba brezplačno. RADIO - APARATE vseh znamk pri Vašem radio-svetovalcu OTTO GAGGL Beljak - Villach Gummistriimpfe fiir Krampfadern und geschtvollene Bcine, GUMMI-MATRATZEN, GUMMISTIEFEL, KEGELKUGELN aus GUMMI GUMMIHAUS WIEDNER, KLA-GENFURT, Bahnhofstrasse - Lid-mannskygasse. Električni komfortza kuhinjo in gospodinjstvo za tebe, za mene, za vse! HAAS & CO. CELOVEC, Bahnhofstr. 3 Krasni damski puloverji 29,— šil. Kombineže 22,— šil. Moške srajce od 35,— šil. naprej, klotaste moške spodnje hlače 15,— šilnigov. STOFFSCHWEMME, Klagenfurt, Marktplatz. Damska frizerka Matilda Zotter, Celovec, Salmstrasse 3. Šivalne stroje Kolesa w,:X* * * v io GRUNDNER Kul i-jopice 71.50 Enobarvna pralna fianela 11.60 Oblekce iz. barhenta 46.- V Istra pralno blago 7.80 Športna krila 44.- Otroške nogavice 6.50 Puloverji z dolgimi rokavi 27.- Otroške dokolenke 8.60 Telovadniki z dolgimi rokavi 48.- Telovadni kroji 77.60 Hlačke 7,- Telovadne hlače 25.50 Barhent za obleke 12.90 Smučarske hlače iz. lodua 74.- V TEM TEDNU - OSTANKI - dobite jih že od 20 grošev naprej W H H U ¥ 1*1 BELJAK-VILLACH, Hauptpiatz 22 SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 5. 9.: 07.00—07.05 Duhovni nagovor 07.05— 08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. — Ponedeljek, 6. 9.: 13.55—14.05 Poročila, objave. 14.05— 14.25 Iz tehnike in znanosti. 18.45—19.00 Za našo vas. — Torek, 7.9.: 13.55—14.05 Poročila, objave. 14.05—14.15 Zdravniški vedež: Ali pospešujejo hormoni rast naših las? 14.15—14.25 Kulturne vesti. Sreda, 8. 9.: 13.55-14.05 Poročila, objave. 14.05-14.25 Za ženo in družino. 18.45—19.00 Glasba na ljudskih glasbilih. — Četrtek, 9. 9.: 13.55—14.05 Poročila, objave. 14.05—14.25 Slovenske pesmi izvajata Miro Kernjak in Rudolf Pilih,— Petek, 10. 9.: 13.55-14.05 Poročila, objave. 14.05—14.25 M. Jezernik: Medvedek Godrnjavček. 18.45—19.00 K’k je buo — pa k’k je še kaj... (I) V Dobu pred 70. leti in danes. — Sobota, 11.9.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — Nedelja,12. 9.: 07.00—07.05 Duhovni nagovor. 07.05—08.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Opozarjamo na spremenjeni čas oddaj od 6.9. 1954 naprej! POHIŠTVO RUDOLF IN SIEGFRIED SLAMA CELOVEC-KLAGENFURT, St. Veiter Str. 15 Telefon 22-58 V največji izbiri spalnice, kuhinje, posamezno pohištvo, fotelji, stoli in kavči. — Ugodne plačilne olajšave po dogovoru. Sprejemamo tudi £ „Haushalts- in Eisenbahner kreditscheine” — J Obiščite naše razstavne prostore na St. Veiter i Strasse 15 in Sponheimerstras.se i um... im«—r«—m--------imiTTOnr-”—»Tn— I rj)it pp cudc) kto tr i TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN nudi: O Poletne igrače O Obleke za deklice O Kopalne garderobe O Obleke za fante O Narodne noše O Otroške vozičke po na julij ih eenah CELOVEC, OBSTPLATZ Bekanntmachung. — Gebe bekannt, dass Herr Manfred Millonig, Holzeinkaufer, Bleiburg, Schlossgasse 2, nicht mehr berechtigt ist mit meiner Voll-inacht Holzgeschafte zu tatigen. — August B. Zech-ner, Holzhandel, Klagenfurt. hiša dobrega pohištva 4 PREDNOSTI: 1 Ogromna izbira — nad 100 kompletnih pohištev 2 Najboljše in najccncjše pohištvo v Avstriji. — Spalnice iz trdega lesa samo 3.900 šil. 3 Plačila na obroke brez obresti 4 Dostava na dom z lastnim posebnim avtomobilom STADLER-MBBEL CELOVEC — Klagenfurt, Theatergasse 4 ŠKOFLEK iz Novar 3.5 — Prontor Sv šil. 1701 V I L l A C H Kolesa, motorji, različni štedihti-ki, lastna delavnica za stroje, delo solidno in poceni v znani celovški mehanični delavnici Zanesljivi odjemalci dobijo tudi na obroke. Johann NoTak MEHANIK IN KLJUČAVNIČAR KLAGENFURT, Feldmarschal-Konrad-Pl. 1 | Plašži, plašči, plašči ž Modelni iz čiste volne, prvovrstna izde- v trgovski hISi j t i S./ill /1 f) i i lava po nedosegljivo nizkih cenah samo KOROŠCA ' r LJLCr rafti rt £J Celovec-Klagenfurt am Fleischmarkt List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: ,Naš tednik", Celovec. Viktringer Ring 26. -• Naročnina mesečno 4 šil. za inozemstvo 4 dolarje letno. Odpoved za en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe iv. Mohoria. zvi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uredništva in uprave 43-58.