ZJDJUCE/O

Avgus

d.o.o.
Podjetje za pridelovanje in prodajo vrtnin ter urejanje okolja • Kidričevo, Tovarniška 10


VZGOJA SADIK VRTNIN (solatnice, kapusnice in plodovke oz« po naročilu)
VZGOJA ROŽ LONČNIC (enoletnice, dvoletnice)
REZANO CVETJE (krizanteme) - tel. št.:
796-011
CVETLIČARNA v Kopališki 18# Kidričevo
UREJANJE OKOLJA (urejanje zelenic, cvetličnih gred..., po naročilu na tel. št.: 799-5-419 ali 796-011
PRODAJA OKRASNEGA GRMIČEVJA (ciprese, vrtnice in rododendroni) IN SUBSTRATOV po naročilu ali dnevno na vrtnariji na tel. št.: 796-011
ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV na tel. št.: 799-5-433
j!
iKatMtO' fzolfe

•	Uvodnik: "Področja dela in življenja"
•	Aktualno
•	Intervju s podžupanom
•	Delo občinskega sveta
•	Županove misli: "Praznovanje je za nami"
•	Biserna maša
•	Vzgoja in izobraževanje
•	Okolje in prostor
•	In memoriam
•	Kulturne prireditve ob drugem občinskem prazniku
Izdajatelj glasila poziva vse zainteresirane posameznike, društva in podjetja, da sodelujete s svojimi prispevki in reklamami ter nam s tem pomagate oblikovati naše in vaše glasilo. Prispevke pošljite na naslov :
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo, p.p. 38, s pripisom “ TA GLASILO ”.
Izdajatelj: OBČINA KIDRIČEVO.
Sodelavci: Odbor za informiranje občine Kidričevo in ostali avtorji prispevkov.
Jezikovni pregled: Dušanka Dobnik Jaki Oblikovanje in tehnično urejanje:
Agromedia s.p., Prepolje Izdano v nakladi 2600 izvodov.
Glasilo je brezplačno. Ponatis prepovedan.
Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo plačuje 8% DDV
AKTUALNO
Spoštovani!
Pa je za nami! Konec sveta namreč.
Res se je stemnilo sredi belega dne in množice so odprtih ust zrle v nebo, to pa je bilo tudi vse. Tako kot se je stemnilo, se je tudi zdanilo. Nebo nad nami namreč.
Pa je mrk vseeno poučno deloval tudi name. Ce sta se zmenila sonce in luna, pa ni vrag, da se ne bi zmenili tudi v naši mali občini. Za dogovor gre, za spoznanje, da po vsakem dežju sije sonce. Za spoznanje, da noben mrk, pa naj si ga nekateri še tako želijo, ni večen.
Za krajevne odbore gre. Za organe, ki smo jim v preteklosti namenili veliko besed, jih opredelili tudi v statutu, govorili, da so naj pomembnejši za uspešno delo naše občine, saj naj bi bili prva in najtesnejša vez med oblastjo in občani. Bili naj bi tisti organi, ki bi izražali resnične potrebe in hotenja posameznega kraja in bi kot takšni bili pogoj za ljudskost oblasti - v kolikor je oblast lahko sploh ljudska...
Pa krajevnih odborov danes, osmi mesec mandata, še nimamo. Kot da bi se jih bali. Ljudstvo še ne vlada. Krajani Starošinc, ali pa kateregakoli drugega kraja, nimajo nobene, niti najmanjše možnosti vpliva na porabo proračuna in le upati je, da zdajšnje poslanstvo svetnikov in župana ni v prevel i kem razkoraku s potrebam i in hotenji posameznih krajev.
Poletje bo skoraj za nami, konca sveta tudi nismo dočakali. Zdaj je res zadnji čas, da skličemo zbore občanov in v skladu s statutom ustanovimo krajevne odbore in končno občinsko oblast naredimo legitimno, da ljudje ne bi rekli, kakor pravi Fredi: "O Bog, odpusti jih, saj ne vedo kaj delajo!"
Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!
Vaš
Vlado Forbici
^.<Z<utd- fe&tje - Uvodnik - Marta Pinterič, ZLSD
Področja dela in življenja
Prisrčen pozdrav, spoštovane občanke in občani občine Kidričevo - bralke in bralci občinskega glasila "RAVNO POLJE" občine Kidričevo.
Kot krajanka Kidričevega in edina ženska izvoljena v občinski svet občine Kidričevo bi se v tem uvodnem delu našega občinskega glasila dotaknila svojih videnj na vseh področjih dela in življenja.
VLOGA ŽENSKE
Kot predsednica Aktiva žensk Kidričevo želim v to okolje pripeljati ustvarjalnost posameznika in solidarno družbo. Ta naj bi ustvarjala možnost in priložnost za boljše življenje, vsaj približno enako za vse. A žal vedno
ni tako. In prav na teh področjih smo ženske najbolj ranljive, vendar pa pomembne, da imamo pravico in dolžnost imeti tudi odločilno besedo. V nevarnosti so delovna mesta, ki jih zasedajo ženske. Pri zaposlovanju imajo prednost moški - ali pa se ženska odloči, da neko obdobje ne bo imela otrok. Istočasno slišimo nekatere razprave zaradi prenizkega števila rojstev, ki ženske pozivajo, naj vendar več rojevajo. Še bi lahko naštevala nerešena vprašanja in probleme. Želim Vas opozoriti na nekatera pereča vprašanja in Vas spomniti, da je čas spregovoriti, ko se vam zdi potrebno in tako kot menite, da je prav. Zato Vas, spoštovane občanke, vabim, da prispevate svoje članke v naše glasilo. Opišite probleme, potrebe, ki jih občutite in vidite v sedanjem trenutku, ter svoja mnenja soočite z mnenji drugih. Svoje zamisli, pobude, predloge ali zahteve sporočite javnosti.
Vabim Vas, da prispevate k boljši kvaliteti življenja posameznika na področju izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, pri ohranitvi okolja v naravni podobi, pospešitvi gospodarske rasti, zagotovitvi socialne varnosti in dvigu življenjske ravni občanov. Ker
se čas počitnic izteka, smo si tudi ženske nabrale nove izkušnje in energijo. Aktiv žensk torej ne miruje. V mesecu septembru pripravljamo presenečenja, zato že zdaj povabilo vsem, ki jih to presenečenje zanima.
Pa naj se osredotočim na dejansko stanje.
SOCIALNA STRUKTURA V OBČINI KIDRIČEVO
Zadnji podatki v občini Kidričevo kažejo, da ima 6895 prebivalcev, ki živijo v približno 2100 gospodinjstvih. Delovna aktivnost prebivalcev v občini je 3320 prebivalcev. Brezposelnih je okoli 508 ali 18% prebivalcev, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje v Ptuju - v razmislek % znižanja brezposelnosti v občini Kidričevo. V občini se izvajajo dela - vzdrževanja okolja - in jih sedaj opravlja podjetje, ki je za to dejavnost registrirano. Za takšna dela so v proračunu občine namenjena in tudi porabljena ogromna sredstva. V razmislek dajem občini in občinskemu svetu Kidričevo, da se lahko brezposelnost zniža s tem, da se v občini organizira nova samostojna dejavnost za "vzdrževanje okolja". S tem bi zaposlili ljudi iz občine - tako bi znižali % brezposelnih. Občina subvencionira stanarine 30 družinam, 15 osebam plačuje bivanje v domovih. Pomaga tudi ljudem, ki so v raznih domovih in šibkim družinam, ki nimajo nobenega vira dohodka. Nudi tudi javna dela: pomoč na domu. V javna dela so sedaj vključene tri delavke.
V občini imamo sprejet program, ki je v veljavi že leto dni: pomoč pri delu na kmetijah, vendar za ta dela ni odziva.
KULTURA
Na kulturnem področju je viden rezultat dela posameznikov. Kulturne prireditve se vrstijo ne samo v naselju, ampak tudi v drugih krajih naše občine Kidričevo. V počastitev 2. praznika občine Kidričevo je bilo gotovo za vsakega nekaj. Najbolj pa je veselo in praznično, ko odpiramo objekte, ki so za občino še kako pomembni in
polje
potrebni. K temu prispevajo razna kulturna in športna društva ter sekcije, ki so vključene v prireditve. V občini imamo tudi kulturno-zgodovinske objekte - gradove, cerkve, spomenike. Potrebno bo razmisliti o obnovi in ohranjanju prvotnega videza. Zamisliti se je treba tudi nad ljudmi, ki tam prebivajo, saj se počutijo manjvredni ali pa jih imamo za manj vredno prebivalstvo - kot da niso občani naše občine. Prav tako velja za "naselje dve" (taborišče). Treba bo pripraviti projekte in čimprej rešiti takšno stanje. Tu je podjetje Schmidt Šiviljstvo. Dajmo jim priložnost za širitev prostorov!
V razmislek dajem pobudo, da se v občini pripravi projekt ustanovitve mladinskega centra, ki je nujno potreben za mladino. Prepričana sem, da me pri takšnem projektu podpirajo vsi možje v občinskem svetu. Mladim je nujno potrebno zagotoviti objekt za druženje in še kaj več v takšnem centru. Seveda imam pobud in idej mnogo, vendar manj uresničljivih v tem letu, saj se to pomika proti koncu, proračun pa je za leto 1999 že razdeljen.
ŠOLSTVO
Občina Kidričevo je v letu 1998/99 dogradila dodatne prostore za potrebe devetletke v OŠ Kidričevo. V šolskem letu 1999/2000 OŠ Kidričevo devetletke še ne bo izvajala, zato se je pojavila možnost najema prostora - proste učilnice v novem delu za potrebe vrtca. V VVZ Vrtec Kidričevo čaka na sprejem 64 otrok, čakalana doba v vrtec pa je od 12 do 18 mesecev. Zakon o vrtcih to dopušča, kadar vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek. Prišlo je do ugotovitve med OŠ Kidričevo in Vrtcem Kidričevo, da bi glede na potrebe vrtca ta lahko izvajal en oddelek vrteške dejavnosti v prostorih osnovne šole.
Za uvedbo dodatnega novega oddelka se zagotovi dodatno število otrok, vključenih v vrtec, s čimer se zniža
Ob koncu Vam želim obilo prijetnega branja. Naužijte se sonca na našem kopališču in še nekaj dni poletnih počitnic. Pa naj vam bo lepo, četudi ste ostali doma.
Marta Pinterič
Lovrencu na Dr. polju. Otvoritev je bila v počastitev drugega občinskega praznika občine Kidričevo. Ob razmi-
šljanju dajem pobudo KO in občinskemu svetu, da potrebujemo takšno dvorano ali podobno tudi v naselju.
Kopališče v občini Kidričevo je končno odprto, kopalna sezona je na višku, seveda ob lepem vremenu. Na sestanku so prisostvovali občinski predstavniki in predstavniki Taluma z direktorjem ter nas seznanili, da so v kopališče v Kidričevem potrebna večja vlaganja. Direktor Taluma je seznanil prisotne, da Talum ne namerava sam vlagati v kopališče. Pričakuje, da bo k adaptaciji pristopila tudi občina zaradi javnega pomena kopališke dejavnosti - če bo občina vložila sredstva v kopališče, se bo kopališče tudi odprlo s 1.7.1999. Občina je ta sredstva, ki niso majhna, zagotovila, kar predstavlja Talumu obveznost plačila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje dveh let z dejanskim odplačilom v štirih letih, kar predstavlja letno obveznost občini 12,8 milijona tolarjev. Projekti v Talumu se pripravljajo in bodo občini dostavljeni v mesecu septembru 1999. Direktorica Vitala je zagotovila, da ko bo opravljena adaptacija kopališča, bo to eno najlepših kopališč v Sloveniji in ker bo voda ogrevana, bo kopalna sezona podaljšana.
V jesenskem delu, ko bomo razpravljali o predlogu sanacijskega načrta za adaptacijo kopališča v Kidričevem, bo treba marsikaj doreči in razčistiti, npr. o lastništvu tega objekta...
čakalna dobo vstopa otrok v vrtec. VVZ Vrtec Kidričevo je nujno potreben obnove, saj se bodo dela izvajala delno že v tem letu in nadaljevala prihodnja leta.
Naslednja prioriteta je, da se pripravi projektna dokumentacija	za
dograditev prostorov OŠ Cirkovce za potrebe devetletke. Velika pridobitev za občino in za kraj pa je tudi odprtje večnamenske dvorane v
fiatfe - Intervju s podžupanom
“Smo zelo aktivna občina...”
Zvonko Holc, podžupan v občini Kidričevo, je rojen na Ptuju. Živel je v Dornavi in v Apačah na Dr. p., nato so se preselili v Rošnjo, danes pa živi v Kungoti. Osnovno šolo je končal v Staršah, nakar je obiskoval strojno tehnično šolo in nadaljeval šolanje na Tehniški fakulteti v Maribotu.
Udejstvoval se je predvsem na kulturnem področju v mladem krajevnem odboru (pripravljali so prireditve, proslave in razne večere), s čimer je nadaljeval v Kungoti. Tudi plesal je v folklorni skupini v Cirkovcah in igral v dramski skupini KUD Kungota, nazadnje v igri "Nasvidenje nad zvezdami".
Poje v cerkvenem pevskem zboru in pomaga, da sta cerkev in vaški dom čim lepša.
S politiko se je začel ukvarjati okrog 1/90 v enotni občini Ptuj, skupaj s sedanjim županom dr. Lucijem, ko so postavljali temelje SDS na tem območju.
Službenega (g. Holc je redno zaposlen kot konstrukter in projektant v Tovarni stikalnih naprav v Mariboru) in družinskega življenja ni lahko usklajevati s "političnimi dolžnostmi", vendar mu družina, predvsem razumevajoča žena, s katero sta poročena že 14 let in imata dva otroka, pri tem veliko pomaga.
Kot podžupan ste seznanjeni s projekti in investicijami v bližnji prihodnosti. Katere investicije so najpomembnejše?
Najprej bomo asfaltirali ceste, ki so bile objavljene na razpisu. Želimo, da se nadaljuje gradnja kanalizacije v Njivercah, pričeti bo potrebno s pripravo za izgradnjo šole v Cirkovcah... Pravzaprav je pomembno vse: izgradnja cest, javna razsvetljava, vodovod in vse tekoče zadeve.
In kakšen je plan kanalizacije?
Projekt se začne na spodnjem koncu, kjer se kanalizacija priključi na nek večji kanalizacijski objekt. Pri nas poteka v smeri zahod - vzhod, gradila pa se bo obratno (od vzhoda proti zahodu), se pravi od Nji vere proti Kidričevem do Strnišča, Apač, Lovrenca itd. do Kungote.
Zbira se zelo malo sredstev, saj je komunalni del zajet v ceni pitne vode, kar je majhen prispevek. Upamo, da bomo pri občinskem proračunu našli dodatna sredstva, da pospešimo dela.
Na kanalizacijo bodo priključena le gospodinjstva (brez hlevov).
Kopališče v Kidričevem je zadnje čase "vroča tema". Kako je s tem?
V glavnem gre v pozitivni smeri, ker pa mora biti s strani Taluma podprto s projektom (tudi z njihovimi sredstvi), se je sprva nekoliko zapletlo. Hoteli so nas postaviti "pred zid", zahtevali so več, kot smo bili pripravljeni dati... Ko smo pričeli z dogovori, smo ugotovili, da je kopališče potrebno celotne obnove (črpalnih in filtrirnih naprav, dodatnega ogrevanja vode...) in ne le beljenja bazenov, kot je bilo sprva rečeno.
Če so naša sredstva visoka, bodo njihova morala biti še
višja.
Kdo je zdaj najemnik kopališča?
Vital d.o.o. - tudi oni bodo morali misliti na posodobitev bazena in ponuditi več, mogoče celo kakšen tobogan.
Kaj pa drugi "problematični " objekti v občini - npr. vojaški objekti v Apačah?
Po zavrnitvi krajanov, da se celoten objekt vojašnice preseli v Apače, se je vojska odločila za strelišče višjega nivoja za vse vrste strelnega orožja. Prilagodili bomo infrastrukturo, ceste in ostale stvari. S strani krajanov se še pojavljajo nasprotovanja...
Kakšne so socialne razmere in brezposelnost v občini?
Brezposelnost je pod povprečjem Podravja (Talum in Schmidt solidno poslujeta), kljub temu pa je stopnja brezposelnosti glede na republiško povprečje še precej visoka.
Kako rešujete te probleme?
Odpirajo se javna dela, preko javnih razpisov se nudi pomoč za tiste, ki se odločijo za samostojno pot podjetnikov ipd.
In šolstvo?
Želimo dograditi OŠ Cirkovce in večnamensko dvorano, za katero se zavzemajo krajani Cirkovc. Po tem projektu želimo v Kidričevem dograditi večnamensko dvorano in izgraditi nov vrtec, ker je sedanji že zastarel. Lokacija novega vrtca sicer še ni določena, vendar mislim, da bo blizu starega in da bo imel več oddelkov.
Kako boste podprli devetletko?
Naslednje leto se bo formalno pričela v Kidričevem, v Cirkovcah pa zanjo zaenkrat ni pogojev - šolo bi bilo potrebno razširiti, adaptirati in dograditi. Morda devetletka v Cirkovcah v začetku sploh ne bo možna, ker je še nekaj drugih razlogov, ki govorijo proti temu.
In kako ste zadovoljni s sejami občinskega sveta?
Spremljam jih tudi po informativni plati. V tem mandatu so bolje pripravljene, tekoče... Na sejah smo krepko sklepčni, kar je odraz tega, da smo poenoteni. Odbori in komisije zelo dobro delajo in nam pripravijo gradivo za seje, da je dobra podlaga za razpravo.
Kaj pa plače?
Potrdili smo, da je plača funkcionarja odvisna od vzornega dela v pripravi in na seji, delati pa je potrebno še v komisijah, odborih ali projektih, da se doseže maksimalna plača (15%

županove).
Kakšno je vaše mnenje o praznovanju občinskega praznika?
Zadnje čase sem kar precej obiskoval prireditve ob občinskih praznikih drugih občin in moram priznati, da smo imeli daleč najbolj širok in pester program.
Smo zelo aktivna občina: veliko objektov smo predali namenu, veliko rezultatov je vidnih... Vse, kar je bilo izglasovano, smo tudi izpeljali.
Glede števila prireditev ob občinskem prazniku se lahko primerjamo celo s Ptujem.
Kaj bi zaželeli občanom v tem mandatu?
Podžupanova naloga je, da zamenjuje župana pri nalogah, za katere je pooblaščen, oz. mu pomaga na področjih, za katera je pooblaščen, kar pomeni, da se udeležuje stvari, ki so na teh področjih. Tako ima avtomatsko stik z ljudmi.
Moja želja je, da se čimprej ustanovijo krajevni odbori, da pričnejo z delom in da s temi ljudmi pričnem delati na področjih, za katera sem zadolžen (komunalna	infrastruktura,	gospodarstvo,
informiranje...).
Delo občinskega sveta
Dragi bralci!
Po občinskem prazniku in pričetku šolskih počitnic se nekako v podzavesti ljudi že začne dopustniški čas, pa čeprav dela in opravil nikoli ne zmanjka.
Od prejšnjega do današnjega poročila o delu občinskega sveta so se zgodili naslednji pomembnejši dogodki:
Svetniki so se, kot je že razvidno iz ostalih člankov, udeleževali prireditev ob občinskem prazniku, ki jih je bilo zelo veliko, predvsem v primerjavi s sosednjimi občinami ob podobnih dogodkih.
Druga stvar je bila zbiranje ponudb na razne razpise, ki so bili objavljeni v prejšnem glasilu ali v uradnem listu, s tem da je bil izbor za prevoznike šolskih otrok že opravljen.
Tretja, a še zdaleč ne nepomembna stvar, pa je bila šesta seja občinskega sveta 1.07.1999, katere potek bomo opisali v naslednjih točkah:
1.	V odloku o komunalni taksi smo bili enotni, da maksimalnega povišanja na 36 SIT ne moremo ravnodušno sprejeti. Zato je po razpravi obveljalo:
-	da vseeno nujno potrebujemo ta sredstva za investicijsko vzdrževanje (dotrajani vodi, zamenjava salonitnih cevi),
-	da izenačimo višino takse v celotni občini,
-	da najdemo kompromisno višino.
Na osnovi tega smo se odločili za 24 SIT komunalne takse na m3 vode.
2.	V odloku o občinskih cestah, ki je pripravljen na osnovi državnega zakona, smo prav tako bili enotni, da je že skrajni čas, da dobimo tak odlok, ki ureja vse zadeve v zvezi z našimi cestami - od varovalnih področij okrog njih, preko mnogih drugih pomebnih stvari do kazni za kršilce določb.
3.	V tretji točki smo obravnavali kategorizacijo občinskih cest, ki je bila pripravljena na osnovi metodologije z državne ravni in obenem služi ter je potrebna za izračun dela sredstev primerne porabe, ki jih dobimo v občino. Bili smo soglasno za ta odlok.
4.	Nekaj več razprave je po pričakovanju prinesla točka o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih
občinskih organov in o povračilu stroškov:
-	podprli smo predlog gospoda Rajherja in bili enotni, da naj bo plača odvisna predvsem od dela in sodelovanja pri projektih, ne pa samo od formalne prisotnosti na seji. Zato je prisotnost, oz. priprave nanjo, ovrednotena samo z 8% od 15 možnih (glede na županovo plačo), vse ostalo je potrebno doseči v delovnih telesih in ostalih aktivnostih svetnika in ni avtomatično pridobljeno kot v mnogih primerih ostalih občin. Poudariti je treba, da še vedno niso dorečene nekatere operativne podrobnosti izračuna in je zakonsko še vedno precej nejasnosti.
5.	Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Kidričevo je bil predlagan in sprejet po hitrem postopku. S tem pravilnikom smo dobili dobro in strokovno osnovo za intervencije na vseh področjih kmetijstva, ki so aktualne v naši občini. Preostane nam še samo, da zato namenjena sredstva operativno razdelimo po čimbolj sprejemljivih kriterijih.
6.	Ena najbolj aktualnih in vročih točk je vsekakor bil sklep o zagotovitvi sredstev za obnovo kopališča Kidričevo. V prihodnjih letih naj bi zato namenili po približno 13 milijonov letno. Lastnik (Talum) naj bi do jeseni pripravil potreben projekt za dolgoročno obnovo (dodatno ogrevanje, filtriranje, črpalke, spremljajoči objekti itd...), seveda pa tudi sam vložil odgovarjajoč delež ter priznal sovlaganje občine.
Svetniki so bili mnenja, da naj se kopališče posodobi tako, da se čimbolj približa ljudem, ki ga obiskujejo, saj je eden najpomembnejših javnih objektov v naši občini.
7.	Pri predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja smo potrdili dodatnega člana komisije za dodeljevanje kreditov iz Obrtne zbornice.
8.	V točki "vprašanja in pobude" sta bili predloženi dve stvari:
-	omejitev hitrosti v Vlahovičev! ulici na 30 km/h (gospa Pinterič),
-	ureditev okolice okrog spomenika Borisa Kidriča (gospa Pinterič).
To bi bilo vse pomembno v tej rubriki in lep pozdrav do prihodnjič.
Podatke zbral: podžupan Zvonimir Holc
feotjc - Županove misli
Praznovanje je za nami!
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Pri urejanju vtisov iz našega življenja v bližnji preteklosti, iz časov praznovanja občinskega praznika in dneva državnosti ne morem pozabiti na Vašo veliko pripravljenost za sodelovanje pri naših skupnih prireditvah. Iskrena hvala vsem, ki ste sodelovali kot organizatorji, nastopajoči,
tekmovalci ali kot	
gledalci	in
navijači na raznih	
športnih	in
gasilskih	tekmo-
vanjih t	er na
kulturnih	prire-
ditvah.	Preveč
prostora	bi
porabil,	če bi
naštel	vse
prireditve	in
organizatorje,	
sicer pa upam, da	
bodo nekatere pridobitve, ki smo jih predali svojemu namenu v času praznovanja, posebej predstavljene na naslednjih straneh.
V času praznovanja je bila sklicana 2. seja sosveta načelnika upravne enote Ptuj v prostorih naše občine. Sklicatelj sosveta je načelnik UE Ptuj mag. g. Metod Grah. Na sejo je povabil 15 županov s področja Upravne enote Ptuj in tudi podpredsednika Vlade RS g. Marjana Podobnika. Vendar podpredsednika ni bilo na sejo - zaradi drugih nujnih opravil se je opravičil in pooblastil ministra za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo g. Cirila Smrkolja. Na dnevnem redu je bila osrednja točka - sodelovanje med upravno enoto in občinami s poudarkom na sprejemanju novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Poudarjeno je bilo, da naj bi v naslednjem proračunskem letu po zakonu v državi namenili za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja 1,6 % sredstev republiškega proračuna, kar pomeni 16 milijard SIT. Največ razprave in pomislekov je bilo izrečenih na račun 26. člena zakona, v katerem je predvideno, da se do ustanovitve pokrajin smiselno uporabljajo statistične regije. Na nivoju regij zakon predvideva ustanovitev agencij za regionalni razvoj, preko katerih se bodo odvijale vse aktivnosti na osnovi zakona in regionalnih razvojnih programov. Prisotni župani se nismo strinjali s predlaganimi statističnimi regijami, kar bi pomenilo, da jih je 12 in je ptujsko področje priključeno celotnemu Podravju. Minister g. Ciril Smrkolj in podpredsednik državnega zbora - župan Mestne občine Ptuj - g. Miroslav Luci sta prevzela obveznost, da bosta prenesla stališča sosveta, za spremembo 26. člena v smislu črtanja statističnih regij, na pristojne državne organe. Ob koncu je
prevladalo mnenje, da je skrajni čas, da se predlagani zakon sprejme ter da ga na osnovi podzakonskih aktov začne država tudi izvajati.
Sredi preteklega meseca je začel veljati naš osnovni akt, natančno 15.7.1999, novi Statut občine Kidričevo, ki opredeljuje naše območje, naše organe, preko katerih so opredeljene naloge občine in njihove pristojnosti in delo, skladno z zakonom o lokalni samoupravi. Naj samo naštejem organe občine: občinski svet, župan, nadzorni odbor občine, volilna komisija ter organi, ki jih zahtevajo posamezni zakoni. Ti organi so: komisija o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada in štab civilne zaščite. Skladno s statutom občine lahko občinski svet ustanovi kot svoja stalna ali občasna delovna telesa odbore in komisije. Tako imamo že ustanovljeno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, statutarno pravno komisijo ter odbor za družbene dejavnosti, odbor za varstvo okolja in požarno varnost, odbor za gospodarstvo, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in odbor za gospodarsko infrastrukturo. Istočasno s Statutom občine Kidričevo je začel veljati Poslovnik občinskega sveta, s katerim se ureja njegovo delo.
V 2. členu statuta je opredeljeno, da se zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov in zaradi zadovoljevanja lokalnih interesov v občini ustanovijo krajevni odbori. Statut ne opredeljuje območij za ustanavaljanje le-teh, ne njihovih imen in ne števila. Zato bo potrebno upoštevati zakon o lokalni samoupravi, ki v tretjem odstavku 30. člena predpisuje, da občinski svet lahko kot svoja posvetovalna telesa z odlokom ustanovi tudi krajevne, vaške ali četrtne odbore. Torej zaradi zagotavljanja zakonite podlage je potrebno pripraviti in na občinskem svetu sprejeti odlok o ustanovitvi krajevnih odborov. Na osnovi opredeljenih območij za ustanavljanje krajevnih odborov bom lahko sklical zbore občanov, na katerih bodo predlagali kandidate za člane krajevnih odborov. Že sedaj Vas vabim k sodelovanju pri ustanavljanju krajevnih odborov in Vas prosim, da se v čim večjem številu udeležite zborov občanov, na katerih bomo govorili o lokalnih zadevah. Naj še pojasnim, da zakon o lokalni samoupravi predpisuje, da z iztekom mandata občinskega sveta preneha mandat vsem odborom in komisijam, ki jih je ta imenoval. Nov statut je začel veljati komaj v juliju, zato je sedaj ta praznina pri neimenovanju krajevnih odborov. Z vašim sodelovanjem bomo tudi to področje v kratkem uredili.
Spoštovani občani, vse lepo Vam želim v preostanku tega leta, v času pričakovanja in priprav na novo tisočletje. Želim, da ga skupaj doživimo v dobrem razpoloženju in tvornem sodelovanju. Veliko sreče!
Vaš župan Alojz ŠPRAH
Bogu hvala in ljudem za vse!
V nedeljo, 8. avgusta 1999, je župnija Sv. Lovrenca na Dr. polju obhajala praznik svojega farnega zavetnika, hkrati pa je potekala tudi ponovitev biserne maše g. Jožeta Gutmana.
Rodil se je 25.04.1912 v Bogojini. V duhovnika je bil posvečen v Mariboru 9.7.1939. Od leta 1955 pa do leta 1991 je župnikoval v župniji Sv. Lovrenca na Dr. polju. Po upokojitvi je župnijo predal nasledniku g.Karlu Pavliču in se preselil v svoj rojstni kraj k nečakinji Ivanki.
Mariborski škof je biseromašnika imenoval za častnega konzistorialnega svetovalca mariborske škofije. V utemeljitvi k imenovaju so bile navedene štiri vrline, ki so krasile 60 let duhovniškega dela biseromašnika:
1.	Pokorščina vsakokratnemu škofu.
2.	Gorečnost dobrega pastirja.
3.	Skromnost in požrtvovalnost.
4.	Veliko molitve in branja.
Pri jubilejni maši mu je streglo in ga pri oltarju spremljalo dvajset njegovih nekdanjih ministrantov, biseromašni pridigar pa je bil njegov rojak iz Bogojine pomožni škof dr. Jožef Smej, ki je pred mašo blagoslovil župnijski križ.
Lovrenški farani so biseromašniku ob tej priložnosti v spomin in zahvalo izročili zlati novomašni plašč in sliko župnijske cerkve. Župan občine Kidričevo se mu je ob tem jubileju tudi zahvalil, izročil spominsko sliko in mu zaželel še mnogo zdravih let.
Ob koncu maše so se farani na simboličen način spomnili bivanja biseromašnika v lovrenški župniji - za vsako leto posebej mu je predstavnik generacije izročil lilijo. Tako se je nabral šopek 36 lilij, ki so simbolizirale 36 let življenja in dela biseromašnika v lovrenški župniji.
V teh 36 letih je poročil 528 parov, krstil 1452 in pokopal 798 faranov. Ta svečani dogodek pa so povabljeni svatje z biseromašnikom zaključili na slavnostnem kosilu pri gostišču Zupanič.
Kakor se je biseromašnik na svoji podobici zahvalil Bogu in ljudem za vse dobro, tako se lovrenški farani zahvaljujejo za njegovo župnikovanje in nesebično pomoč ter mu želijo še mnogo krepkih in zdravih dni.
A.Č.
“t^cKUtO- fiaCfe - Vzgoja in izobraževanje
Šolski koledar za leto 1999/2000 v OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc
Informacija za starše in otroke
POUK
Prvi trimesten od 1. septembra do 24. decembra Drugi trimester: od 3. januarja do 31. marca Tretji trimester: od 3. aprila do 23. junija.
S poukom pričnemo 1. septembra 1999:
- 1. razred ob 10.00,
-2.-8. razred ob 8.15.
V	OŠ Lovrenc bo za vse razrede pričetek ob 8. 15.
Po vstopu v šolo se učenci preobujejo v šolske copate, čevlje in vrhnja oblačila pa pustijo pred razredom na policah in obešalnikih.
V šolo prihajajo učenci peš ali se pripeljejo z avtobusom. Za varen prihod in odhod otrok v šolo so odgovorni starši, zato za svojega otroka izberite najvarnejšo pot. Za učence prvega in drugega razreda je na poti zaželjeno spremstvo.
Zadnji dan pouka v novem šolskem letu bo za osme razrede 1 5. junija 2000. Šolsko leto se bo zaključilo 31. avgusta.
POČITNICE
JESENSKE: od 1. novembra do 7. novembra. NOVOLETNE: od 25. decembra 1999 do 2. januarja 2000.
ZIMSKE: od 21. februarja do 27. februarja.
PRVOMAJSKE: od 27. aprila do 2. maja 2000.
OSTALI PROSTI DNEVI
Prešernov dan: 8. februar 2000.
Velikonočni ponedeljek: 24. april 2000.
NADOMEŠČANJE POUKA
V	soboto, 12. februarja 2000, nadomeščamo 25. april.
V	soboto, 13. maja 2000, nadomeščamo 26. april.
RODITELJSKI SESTANKI IN GOVORILNE URE
Govorilne ure bodo v Kidričevem vsak prvi torek v mesecu od 14.30 do 17.00, v Lovrencu bodo vsak tretji četrtek v mesecu.
Roditeljski sestanki se planirajo po dogovoru s starši.
PREHRANA
Na šoli pripravljajo malico za vse učence. Kosilo in dodatno malico priporočajo še zlasti učencem, ki ostajajo v podaljšanem bivanju.
Pri jedi uporabljamo jedilni pribor in se vedemo kulturno.
Cena šolske prehrane (na dan):
-	redna malica 90 SIT,
-	malo kosilo: 300 SIT,
-	veliko kosilo: 320 SIT,
-	popoldanska malica: 45 SIT.
PODALJŠANO BIVANJE
Namenjeno je učencem od 1. do 4. razreda in traja od konca pouka do 15. 30. Po pouku prevzame otroke učiteljica OPB in jih pospremi na kosilo. Po dogovoru s starši lahko otrok predčasno zapusti OPB.
Po potrebi bomo na šoli organizirali jutranje varstvo (odvisno od števila otrok).
En oddelek priprave na šolo iz vrtca bo organiziran v prostorih šole. Priprava na šolo brez dnevnega varstva bo od 10.00 do 13.00.
ŠOLA V NARAVI
Četrti razredi v centralni in podružnični šoli bodo imeli letno šolo v naravi od 30. 08. do 04. 09. 1999 v Ankaranu.
Peti razredi bodo imeli zimsko šolo v naravi na Rogli. Za razredno stopnjo bodo organizirali dva dni smučanja in sankanja na Arehu. Učenci si bodo lahko smučarsko opremo sposodili v šoli (18 kompletov).
V	marcu bo plavalni tečaj za učence od 1. do 3. razreda šole Kidričevo ter za učence 1. do 4. razreda šole v Lovrencu. V istem času bodo učenci od petega do sedmega razreda testirani v plavanju.
V	šolskem letu bo izvedenih pet športnih dni.
Upam, da Vam bodo informacije pomagale pri začetku šolskega leta. Želim Vam veliko uspeha.
Ravnatelj Branko Tonejc
Nove telefonske številke:
OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO
Tajništvo: 799 0 630 Fax: 799 0 631 Ravnatelj: 799 0 632 Pedagog: 799 0 636
OSNOVNA ŠOLA LOVRENC
790 116

Vrtec v Cirkovcah - pogled z druge strani
Vrtec je dober, če starši verjamejo v dobro počutje otrok in vzgojiteljev v njem, otroci in vzgojitelji pa se v njem tudi dobro počutijo.
Ko sem pri prebiranju zadnje številke glasila Ravno polje (junij 1999) naletela na prispevek o predšolski dejavnosti v občini Kidričevo, sem ga takoj željno prebrala z velikim pričakovanjem, da bo v njem predstavljen tudi problem vrtca v Cirkovcah. Namesto tega berem:" Vrtec v Cirkovcah je novejše gradnje, bolj svetel in prijazen otrokom." Ali je to res?
Poglejmo zgodovino nastanka tega vrtca. Vrtec v Cirkovcah je bil zgrajen leta 1975. Star je torej častitljivih 24 let, pri tem pa ni spregledati dejstva, da se od takrat v njegovo infrastrukturo ni vlagalo skoraj nič. Vrtec je bil zgrajen s sredstvi krajevnega samoprispevka v sklopu reševanja problematike večnamenske dvorane, šolske kuhinje, stanovanj in dejavnosti s področja kulture, športa, zabave in drugih aktivnosti, ki so v tedanji krajevni skupnosti potrebovale kapacitete za svoje programe. Žal nimam podatkov o tem, koliko otrok je predvidevala ta gradnja, vsekakor pa je bil njen cilj čim bolje poskrbeti zanje. Takrat je vrtec spadal pod občino Ptuj, ki mu je rezala ves čas tanek kos pogače. Zato smo bili presrečni, ko se je od Ptuja odcepil vrtec Kidričevo in prevzel tudi enoto v Cirkovcah. Menili smo, da se s tem tudi za nas obetajo boljši časi. Sedaj, na prelomu tisočletja, ugotavljamo, da je stavba neugledno in krepko dotrajana in ne zadovoljuje niti minimalnih higienskih in varnostnih kriterijev.
In kakšno je stanje, nad katerim se tako pritožujem? Edina stvar, ki je neizpodbitno dobra, je naravna svetloba v obeh prostorih. Elektrika je tako dotrajana, da je prišlo tudi do kratkega stika in vsi smo lahko srečni, da se pri tem ni poškodoval kateri od naših otrok. Takrat je bil "žrtev" le radio, bojim pa se pomisliti, kaj bi lahko bilo naslednjič. Naši otroci so še premajhni, da bi znali paziti sami nase.
Prostori so urejeni tako, da otroci v njih nimajo nobene svobode. Prisiljeni so sodelovati s celo skupino in lahko samo sanjajo o kotičkih, ki jih sodobna vzgoja v vrtcih zagovarja in ki otroku nudijo vsaj nekaj zasebnosti in individualnosti. Tudi prostor služi razvoju otroka, saj otroci v njem pojejo, poslušajo pravljice, telovadijo, se učijo, odkrivajo nove stvari, razvijajo čutila, rišejo, slikajo, modelirajo, se igrajo. Kvaliteta prostora, ki otroke obdaja, je soudeležena pri kvaliteti njihovega razvoja.
Sanitarije so še v hujšem stanju, saj jih občasno poplavljajo fekalije. Kaj pa, če je ravno takrat na stranišču moj otrok?! Vzgojiteljice ga lepo učijo, da si mora po opravljeni potrebi umiti roke, potem pa si natoči čaj, ki je nameščen prav nasproti stranišč, iz katerih se širijo določene vonjave. Temu niso krive vzgojiteljice, saj posode s čajem pri svoji največji iznajdljivosti nimajo postaviti kam drugam.
Ko starši pripeljemo otroke v vrtec, parkiramo ob robu ceste in trdno držimo otroka. Vrtec se namreč nahaja ob zelo prometni cesti, ki ogroža otroke in starše ob prihodih in odhodih iz vrtca ter ob izhodih otrok na igrišče. Ob dežju iz žleba teče pravi hudournik ravno na dostopu do pločnika vrtca.
Otroci morajo dovolj časa prebiti na svežem zraku, kar je dobro za njihovo zdravje, razvijajo si športnega duha in odnos do okolja. V vrtcu Cirkovce pride na posameznega otroka približno 2,4 m2 igralne površine (izmerjeno 4.7.1999), pa tudi če bi igrišče razširili do ceste - kar se mi, blago rečeno, zdi nesprejemljivo - otroci prostora ne bi bistveno pridobili. Si lahko predstavljate, kaj se da na tako majhnem prostoru početi? Morda razvijati gibalne spretnosti, hitrost, vzdržljivost, igrati igre z žogo, skakati, se prekopicevati, tekati? Za osnovno šolo Cirkovce obstaja igrišče, ki pa ni zavarovano z ograjo in ga morajo naši malčki zapustiti, kadar ga potrebujejo šolski otroci, ki jim to igrišče pripada.
O teh problemih je bil obveščen svet zavoda vrtca Kidričevo na prvi seji 22.10.1998; te seje so se udeležili tudi predstavniki občine in gospod župan. Soglasno je bil sprejet sklep, da je treba "v idejne načrte OŠ Cirkovce vključiti problematiko prostorskih problemov vrtca Cirkovce. Obrazložitev: sedanji vrtec je preblizu ceste, ograja ne zadošča osnovni varnosti, nima zunanjega varnega igrišča z igrali in pri prostorih bi bilo potrebno razmisliti o jaslišnem oddelku" (navedba citirana iz zapisnika). Žal pa se ni določilo odgovorne osebe, ki bi ta sklep izpeljala. Vse je ostalo v zraku. Na drugi seji sveta zavoda, na katerem obravnavamo vloge za novega ravnatelja vrtca, mi je takratni v. d. ravnatelja g. Branko Tonejc zagotovi, da je g. Koželj že izdelal idejne načrte za nov vrtec. Ker je postala gradnja igrišča in nove telovadnice vprašljiva, so tudi naši načrti padli v vodo. Še enkrat jih je pretehtala komisija, ki je aprila letos opravila pregled vrtca Cirkovce brez prisotnosti vodje enote, in ugotovila, da so igralnice prostorsko odgovarjajoče in da se bodo jasli adaptirale v delu sedanjih šolskih garderob, igrišče pa potegnilo do ceste.
Tak odnos odgovornih me skrbi. Dejstvo je, da se število otrok na splošno zmanjšuje, zato so se mnogi oddelki vrtcev zaprli. Pri nas je položaj trenutno povsem nasproten: prošenj za vrtec je več, kot jih je ta sposoben sprejeti. Nekateri starši zato, pa tudi zaradi slabih razmer že vozijo svoje otroke v druge vrtce.
Kot mati otroka v tem vrtcu in članica sveta zavoda sem ogorčena in razočarana. Kaj naj si mislim? Ali je svetloba v vrtcu ter prijaznost in domačnost vzgojiteljic dovolj za naše otroke? Zgodba iz preteklosti se nam očitno nadaljuje. Kot prej za Ptuj, smo sedaj tudi za Kidričevo provinca, ki pač mora sprejeti ostanke z mize, za naše kmečke otroke pa je "itak" vse dobro!
Nives Skamlič
feotje. - Vzgoja in izobraževanje
UKRADIMO ZEMLJI ODPADKE
Ob prihodu pomladi smo po vsakoletni tradiciji vsi otroci in vzgojiteljice izvedli čistilno akcijo. Najprej smo se lotili odpadkov okoli vrtca in si pri tem razdelili področja po skupinah: "ZAJČKI" pri parkirišču, "JEŽKI" med parkiriščem in vhodom v vrtec, "MEDVEDKI" med parkiriščem in toboganom,... Med vzgojiteljice smo razdelili vreče za smeti, otrokom dali plastične rokavice in pričela se je naša čistilna akcija. Smeti smo pridno pobirali, jih sproti razvrščali, na koncu pa jih še razvrstili v ustrezne zabojnike.
Po končani čistilni akciji smo si privoščili počitek na očiščenem in cvetočem igrišču. Med pogovorom o uporabnosti odpadkov se je majhna deklica domislila, da bi si lahko iz velike vreče naredila obleko za plažo. Tako se je rodila ideja o modni reviji iz odpadnih materialov.
V obeh vrtcih, v Kidričevem in Cirkovcah, ter malih šolah v Lovrencu in Cirkovcah je završalo. Ob vzpodbudi 11 vzgojiteljic in 12 pomočnic vzgojiteljic so se začele nizati zamisli o oblačilih in pri tem jim je mnogo bistrih domislic dalo tudi 208 otrok, ki obiskujejo naše oddelke vrtca Kidričevo. Ker pa so bile osnova oblačil plastične vrečke, smo se zedinili, da bomo našo modno revijo poimenovali PLASTIK FANTASTI K. Med tem smo pridno oblikovali najrazličnejše izdelke iz odpadnih materialov.
Ob zaključku projekta smo pripravili v četrtek, 10.06.1999, razstavo in nadvse zanimivo modno revijo. Povabili smo goste iz naših in sosednjih občin, seveda pa predvsem starše otrok. V zraku je bilo čutiti veliko vznemirjenje. Še zadnji pregled prizorišča. Vzgojiteljice smo preverjale, ali je vse na svojem
mestu. Glasbo, ki smo jo posnele, smo dale tonskemu mojstru. V igralnicah se je začelo mrzlično oblačenje za revijo.
Ravnateljica je začela s pozdravnim govorom, oglasili so se prvi takti glasbe in na modno p isto so prišli naj mlajši "Polžki" v plastičnih krilcih in z vetrnicami, "Piščančki" z dodatki rožic iz jogurtovih kozarcev in z dežniki iz polivinila, pa najmlajši iz-Cirkovc "Krompirjeva" z oblačili iz vrečk za krompir, "Ptički" z
dodatki barvnih nakupovalnih vrečk, "Pikapolonice" v spalnih srajčkah z jogurtovimi aluminijastimi pokrovčki, "Muce" z najrazličnejšimi škatlami, "Zajčki" z dodatki usnja, pa starejši iz Cirkovc s kostumi za plažo iz barvnega polivinila, "Ježki" z oblačili iz časopisnega papirja in "Medvedki" s kovinskimi dodatki.
Skupine so si sledile ena za drugo, vsaka z drugimi dodatki in po odzivu občinstva sodeč, smo bili pri tem zelo uspešni. Prireditev smo povezovali z veznim tekstom, ki so ga pripravile vzgojiteljice vsaka za svojo skupino.
Oddahnili smo si. Za nami je bilo veliko priprav in dela, vendar trud ni bil zaman, saj smo bili vsi zadovoljni. Odveč je bil strah, da nam bo vreme spet zagodlo, kot zadnji dve leti. Bil je krasen, sončen dan, kot darilo ob prvi obletnici samostojnega delovanja vrtca pod vodstvom ravnateljice Neže Šešo.
Vzgojiteljica jožica Raca
Veter v laseh
Nekateri mislijo, da se mladi v Sloveniji ne gibljemo. Da samo sedimo pred televizorjem ter jemo sladkarije. To še zdaleč ni tako, ker je šport vedno popularen med mladimi. Samo, da se malo premalo ukvarjamo z njim. Zato je po vsej državi stekla akcija z naslovom "Veter v laseh", ki čisto uradno pomeni "s športom proti drogam". Namenjena je predvsem mladim, da bi bilo manj mamil, cigaret in alkohola ter več iger, športa.
Kot sem že napisala, menijo, da sem lenuh in seveda tudi vsi moji sovrstniki. A lahko zagotovo trdim, da še vedno rada igram košarko in se s kolesom pripeljem v šolo. To res ni aktiven šport, je pa vendar gibanje za moje telo. Res pa je tudi, da imam televizor, računalnik in še veliko drugih stvari, ki jih včasih niso imeli. In tako pač sledim času. To pa ne pomeni, da ne znam pešačiti več kot meter.
Ne bom zanikala, da je v tem času spremljevalka najstnikov droga. Če sem čisto iskrena, iz različnih razlogov pritegne vsakega mladostnika. Mogoče je to želja po neznanem ali kot izpit, če hočeš biti v neki družbi. O tem poslušam v šoli in povsod, vendar biti na mojem mestu ali na mestu kogarkoli ni več enako, kot je bilo, ko so bili moji starši osnovnošolci. A potem rečejo, da je meni lažje in tako naprej. A so se popolnoma zmotili. Mogoče mi res ni potrebno delati, kot so morali oni, a imam druge skrbi, ki jih ne
razumejo ali jih nočejo razumeti. Na vsak način hočejo imeti prav. In kot odgovor nekateri sežejo po mamilih. Da storim to, mi ni treba dovoljenja odraslih, saj nam sami dajejo drogo v roko. In potem govorijo, kako smo slabi in... In zato je ta akcija pravšnji vzor za vse tiste, ki jim grem jaz in vsi ostali na živce, da tudi kaj storijo, ne pa samo govorijo.
Tistih nekaj minut, ko bom na igrišču igrala igro, ki si jo bom izbrala sama, ne bo ravno velik boj proti drogi. Nekatih se še to ne bo prijelo in se te rešilne vrvi ne bodo držali ter bodo zdrveli v propad. Do sedaj se trdno držim, a mi lahko vsak čas spodrsne in padem naravnost v smrt. Nekatere pa so droge že popeljale v "lepši svet" ter jih celo izpodrinile s tega sveta. Ampak jaz še nočem umreti in mislim, da tudi drugi ne. Zato je zanimanje za šport in ta športni dan dober začetek za vse, posebej pa še za tiste, ki so že popustili in se spustili na to nevarno pot. Ali pa ne vedo, katera je prava...
Šport ni edina rešitev za boj, vendar je za nekatere lahko najboljša. Zanimanje zanj je drugačno, kot za mamila, alkohol in cigarete. Jaz sem se odločila in upam, da pravilno. Za tiste, ki pa ne vedo, kako se usmeriti, lahko pomaga Veter v laseh, ki daje upanje mladim, da je svet lahko lep tudi brez drog.
Tanja Napast
OŠ Cirkovce
Spomini moje babice
Zrem v daljavo širnega morja in v pesti stiskam zlat medaljon, ki mi ga je za rojstni dan podarila moja babi.
Rahel morski vetrič mi je s svojo sapico nežno kuštral lase in obdajal me je občutek, da mi lase gladi ljubeča roka omice. Se pred letom dni sva prav na tem mestu skupaj opazovali prečudovito modrino mogočnega morja. Vedno znova mi je pripovedovala svojo zgodbo življenja in drobne prigodice iz svoje mladosti. Toda globoko v spomin se mi je vtisnila prav zgodba, ki mi jo je pripovedovala točno tukaj, ob obali. Stara je bila devet let in njena pot do šole je bila dolga in nič kaj prijazna. Pot jo je vodila skozi temen gozd. Nekega mrzlega zimskega dne, ko se je vračala iz šole, se je že močno stemnilo. Plaho, komaj slišno se je bližala gozdu. Spreletavala sta jo groza in strah. K sebi je močno privila tablico in kredo. Bila je v objemu gozda in od strahu so se ji šibile drobne otroške nožiče. Močno si je
želela mamine opore in toplega doma. Nenadoma je na veji nekaj zašumelo in se pognalo v zrak. Spotaknila se je in padla. Kreda, ki jo je tako skrbno stiskala k drhtečemu telesu, ji je padla v potok, ki je tekel tam ob potki. Premagala je ves strah in se s pomočjo palice trudila, da bi potegnila kredo iz vode. Majhna kreda ji je pomenila zelo veliko, saj je bila ob tablici njena edina šolska potrebščina. Vsa mokra in premražena je vstopila v izbo pred svojo mater. Vse, kar je lahko spregovorila, je bilo to, da je kredo potrebno posušiti. Mati jo je okarala zaradi umazane in mokre obleke, ona pa je bila srečna, da ji voda ni odnesla njene krede.
Naučila me je, da za srečo niso potrebne velike, drage stvari. Rada te imam, babi, in nikoli te ne bom pozabila.
Tadeja Frangeš, 6. b razred
^.čU/tvo- fe&tje - Varstvo okolja
Okolje in prostor
Zakaj moramo vedno bolj posvečati pozornost problemom okolja?
V zadnjem desetletju vse več ljudi posveča pozornost problemom varovanja okolja. To je seveda logična posledica naraščanja ozaveščenosti, poznavanja novih podatkov o degradaciji okolja, onesnaževanja tal in vode ter izumiranja živalskih in rastlinskih vrst. Vedno bolj se zavedamo neobnovljivosti in omejenosti naravnih surovinskih virov. Nekatere negativne posledice vplivov na okolje lahko občutimo. Srečujemo se s smogom, onesnažene reke in vodotoki nas odbijajo, iz vodovodnih pip pa priteka voda, ki je za pitje večkrat neustrezna.
Današnja znanost zelo hitro prinaša nova odkritja o spremembah v okolju predvsem zaradi človekove aktivnosti. Res je, da so ta odkritja včasih nasprotujoča, kar veliko ljudi spravlja v negotovost. Seveda ta odkritja znanosti ustvarjajo osnovo za strategije reševanja okolja, ki jih posamezne države bolj ali manj uspešno rešujejo in izvajajo. Negotovost je pogosto izgovor, da ničesar ne ukrenemo. Veliko dejstev o degradaciji okolja je znanih, veliko je tudi neznanih. To pa je možnost, da ugotovimo, kako velika je ogroženost okolja in kako jo je mogoče reševati.
Problematiko okolja je težko razumeti in prepoznati, splošno spoznanje pa je kljub temu doseženo: človeštvo, ki je odvisno od narave in naravnih ekosistemov, je v
nevarnosti. Iz te nevarnosti sledi odgovornejše ravnanje danes in v prihodnje.
Problematiko okolja lahko razdelimo na tri nivoje: globalni, regionalni in lokalni nivo. Sicer pa so vsi trije prepleteni in soodvisni. Pri globalnem in regionalnem nivoju bom omenil samo nekaj najpomembnejših dejstev, pri lokalnem nivoju pa se bom osredotočil na konkretna dejstva v zvezi s problemi okolja v naši občini.
Globalni problemi okolja
Omenil bi nekaj najbolj izrazitih spoznanj in dokazov: segrevanje Zemlje, tako imenovani učinek tople grede (Zemlja se je v zadnjih 10.000 letih po ledeni dobi segrela za 4 stopinje C). Učinek tople grede bi lahko do sredine naslednjega stoletja povzročil dvig temperature na Zemlji za 1,5 do 4,5 stopinje C. Naslednji problem je tanjšanje ozonskega plašča, kar se kaže v večji izpostavljenosti človeka ultravijoličnim žarkom in kar povečuje možnost obolevanja za kožnim rakom. Tretji velik globalni problem se kaže kot grožnja v naraščanju števila prebivalcev oz. kot problem prenaseljenosti Zemlje.
Regionalni problemi okolja
Predvsem bi izpostavil onesnaženost zraka in kisel dež. Oba sta postala naša vsakdanja spremljevalca, bodisi kot smog ali že imenovani kisli dež. Posledice kislega dežja se kažejo v poškodbah gozdov, rastlinstva in seveda vodnih ekosistemov. V tem segmentu bi omenil še močno siromašenje biološke raznovrstnosti. Predvsem posegi v ekosisteme pomenijo izgubo biološke celovitosti, to pa zmanjšuje ekološko stabilnost in prav tako sposobnosti za produkcijo dobrin, ki so potrebne za človeka.
Lokalni problemi okolja
Kam s komunalnimi odpadki?
Ta problem zajema dva vidika: vidik gospodarne rabe surovin in energetskih virov ter vidik odlaganja neuporabnih odpadkov. Večja potrošnja ustvarja večjo količino odpadkov, več potrošimo, več odpadkov proizvedemo. Za primerjavo naj navedem podatek, da znaša količina odpadkov na prebivalca v Evropi nekaj sto kilogramov letno. Ravno zaradi tega postaja odlaganje komunalnih odpadkov vse večji problem, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih odlagališč. Ljudje običajno ne želimo živeti v bližini odlagališč, bolj
oddaljena odlagališča pa pomenijo večje stroške. Ravno zaradi tega iščemo drugačne možnosti, npr. sežiganje odpadkov, recikliranje in kompostiranje organskih odpadkov. Najbrž je vsem znano, da o nekaterih od teh možnosti razmišljajo in pripravljajo konkretne načrte tudi v našem lokalnem prostoru.
Ena od možnosti je torej sežiganje odpadkov. To je drag postopek, ki seveda zahteva velike začetne investicije in velike količine odpadkov, da bi bil ekonomsko upravičen in rentabilen. Kot bogato energijsko gorivo odpadki seveda niso, se pa pri izgorevanju skriva velika nevarnost, predvsem v sproščanju škodljivih plinov, kot so npr. dioksini in furani. Emisije teh in drugih snovi so najbrž odvisne od primerne tehnologije, ki preprečuje izločanje škodljivih in odpadnih snovi v okolje.
Recikliranje je učinkovita možnost zmanjšanja količine odpadkov. Namen recikliraanja je zmanjšanje potreb po izčrpavanju naravnih surovin, saj za nove izdelke uporabimo odpadni material. Danes lahko recikliramo večino odpadnih snovi, problem pa je cena postopka in proizvodov, ki so na ta način pridobljeni. Seveda tudi pri recikliranju nastajajo negativni učinki na okolje. Postopek zahteva veliko energije, kemičnih sredstev, onesnažujeta se zrak in voda, lahko pa povzroča nove nevarne odpadke.
Kompostiranje je cenen in enostaven način odlaganja organskih snovi. Zmanjša se količina odpadkov, pridobimo pa kompost. Kompostiranje se uveljavlja tudi pri nas (Ptuj), zahteva določeno infrastrukturo in ločevanje različnih organskih odpadkov od drugih. Tudi pri tem postopku so nevarnosti, ki se lahko kažejo v prisotnosti težkih kovin in drugih škodljivih snovi v kompostu. Vprašljivo je tudi umeščanje kompostirnic v urbana naselja, predvsem zaradi morebitnih vonjav, ki se lahko pojavijo v procesu kompostiranja.
Kam z industrijskimi odpadki?
Z industrijo nastajajo tudi ogromne količine industrijskih odpadkov. Te količine seveda zahtevajo določene rešitve, začasne ali trajne. Ravnanje s to vrsto odpadkov je zelo različno: od odlaganja na površje, v zemljo, v morje, njihovo sežiganje do izvažanja v druge dele sveta. Z odlaganjem velikih količin industrijskih odpadkov smo se v našem lokalnem prostoru srečevali tudi v bližnji preteklosti (rdeče blato). Vpliv teh odpadkov na okolje še ni docela raziskan, čeprav so nekatere posledice vidne.
Kako ravnamo z nevarnimi kemikalijami?
Danes v svetu v gospodarski in kmetijski sferi uporabljamo okrog 100.000 različnih, seveda bolj ali manj nevarnih kemikalij. Zato je večina teh bolj ali manj nevarna za človeka in življenjsko okolje. Pojavljajo se kot emisije odpadnih voda in plinov, nekatere snovi pa vnašamo v okolje namerno, npr. pesticide in umetna gnojila. Dravsko polje je s svojimi danostmi kmetijska
pokrajina, po drugi strani pa eden največjih vodnih rezervoarjev pitne vode v Sloveniji, in tako izredno občutljivo področje kot življenjski prostor. Moderno kmetijstvo v našem lokalnem prostoru temelji na uporabi zaščitnih sredstev, uporabi umetnih gnojil in strojni obdelavi. To pa seveda ustvarja veliko ekološko škodo. Podtalnica in površinske vode so v našem prostoru onesnažene z ostanki umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in drugih snovi, ki so škodljive zdravju. Vse pogostejši so podatki o oporečnosti pitne vode v kmetijskih področjih zaradi prisotnosti pesticidov in nitratov. Ni naključje, da moramo v našem prostoru črpati vodo iz vedno večjih globin - seveda vemo zakaj. O vplivu škodljivosti pesticidov na človeka in živali zaenkrat
lahko samo slutimo, zelo opazen pa je na ravnotežje v bioloških sistemih na področju intenzivne kmetijske proizvodnje. Tudi tukaj se pojavljajo vprašanja, kako najti pravo pot po zadostni produkciji kmetijskih dobrin, po drugi strani pa zadostiti ekološki stabilnosti in ohranitvi biološke celovitosti.
S prispevkom sem poskušal opozoriti na nekaj osnovnih problemov, ki se kažejo na področju varstva okolja in vzpodbuditi razmišljanje - kako bomo zagotovili razvoj, ki bo zadovoljeval potrebe človeka, ne da bi pri tem ogrožali vire, od katerih je odvisno življenje prihajajočih rodov.
Slavko Feguš Zeleni Kidričevega
fioije
[ril Ir  -=*	1    .1 ITT
Fjm MJMMRUAM1
IN M n MO RIA M i
J L,
Ivan MAŽE RA
Smrt ljudi, kakršen je bil Ivan MAZERA, pomeni za mnoge, ki smo ga poznali in z njim delali, veliko izgubo v javnem in zasebnem življenju.
Letos julija bi jih dopolnil dvainsedemdeset, a jih ni dočakal.
Rojen je bil 16.7.1927 v CRVENKI (Vojvodina), šolal se je v domačem kraju. Po končani osnovni šoli se je odločil za poklic vojaka. Služboval je v različnih krajih bivše Jugoslavije. V rojstnem kraju je spoznal svojo življenjsko sopotnico. Ustvaril je družino, rodila sta se mu sin in hčerka, ter se leta 1954 preselil v Kidričevo. Služboval je v TGA v sedanjem TALUM-u v Kidričevem. Šolal se je ob delu in opravljal poklic finančnika (obračun OD) do svoje upokojitve.
Aktiven je bil v raznih organih v TGA, KS in v občini Kidričevo. Do svoje smrti je bil član Nadzornega odbora v občini Kidričevo.
50 let je bil član Ribiške družine in zelo aktiven v Likovni sekciji Ptuj. Bil je član ZLSD občinske organizacije Kidričevo ter postal njen predsednik in član ZLSD območne organizacije Ptuj.
Spoštovani Ivan, hvala Ti za vse in v miru n počivaj v naši slovenski zemlji.
k	A
Ul I'	. ' 'ITa
Bogate kulturne prireditve ob drugem občinskem prazniku
Štirinajst dni pred dnevom državnosti so se pričele odvijati kulturne dejavnosti, ki vsako leto znova zaznamujejo občinski praznik v občini Kidričevo. Prvič se je letos srečalo na koncertu preko 90 ljudskih pevk in pevcev. V petek, osemnajstega junija, je potekal nočni turnir v malem nogometu. Strelci so se pomerili v strelskem tekmovanju. V soboto, devetnajstega junija, pa je bil krst gasilskega vozila in bogata kulinarična razstava v Apačah.
Svečana otvoritev prenovljene vaške in šolske dvorane je potekala v soboto, dvajsetega junija, popoldan. Svečana proslava ob prazniku občine Kidričevo je potekala v četrtek, štiriindvajsetega junija, v OS Kidričevo, kjer so svečano odprli prizidek osnovne šole. Pred proslavo je na občini potekal sosvet županov bivše ptujske občine z načelnikom upravne enote in ministrom za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem. Dan zatem se je v Lovrencu pričelo gasilsko občinsko tekmovanje. V soboto je potekal tudi kolesarski maraton, ki ga je organiziralo športno društvo Kidričevo, občinski praznik pa so zaključili v Pleterjah s parado smeha Pleterje '99, ki je potekala v soboto. V nedeljo, zadnji dan prireditev, pa je gasilsko društvo Pleterje svečano krstilo novo gasilsko vozilo. Vsaka prireditev v čast občinskega praznika je dala v občini svoj pečat in spomine.
Prenovljena dvorana in razstava ročnih del
Z razstavo ročnih del aktiva kmečkih žena se je v nedeljo zjutraj pričel kulturni praznik v Lovrencu na Dr. polju. Popoldne so svečano odprli prenovljeno večnamensko dvorano, ki jo je blagoslovil farni župnik Karel Pavlič. Vrvico sta prerezala upokojena učiteljica Nada Križan in župan občine Kidričevo Alojz Šprah. Dvorana je namenjena šolarjem, saj bo služila tudi kot telovadnica. Otvoritve se je udeležil tudi sekretar ministra za šolstvo in šport g. Janko Strel, ki je šolarjem podaril
polje
več žog in športne literature. Župan Alojz Šprah je v svojem govoru povedal, da je obnova tega objekta stala 48.8 milijona tolarjev, hkrati pa se je posebej zahvalil predsedniku gradbenega odbora Jožetu Smolingerju, da je dela nadzoroval.
Učenci, tamburaši, folkloristi in ljudske pevke iz Lovrenca so pripravili bogat kulturni program, vodja podružnične šole Breda Križan pa se je v svojem govoru zahvalila vsem, ki so pripomogli k tej pridobitvi.
Osrednja slovesnost
Pred osrednjo slovesnostjo se je v občini Kidričevo sestal sosvet županov bivše ptujske občine z načelnikom upravne enote Ptuj in ministrom za kmetijstvo Ci-rilom Smrkoljem. Vsi so se po končani seji udeležili proslave in praznovanja v čast občinskega praznika in dneva državnosti. Bogat kulturni program so oblikovali mladi pevci in plesalci ter godbeniki pihalnega orkestra. Program
sta povezovala Nina in Uroš, dijaka OŠ Kidričevo. V svojem govoru je ravnatelj Brane Tonejc povedal, da je bila OŠ Kidričevo zgrajena 1959 in da so jo dogradili leta 1964. Z novim prizidkom so pridobili pet učilnic in novo šolsko knjižnico, v kateri bodo
uredili multimedijski center. Večji del investicije, ki bo stala okrog 118 milijonov tolarjev, je investirala Občina Kidričevo, del pa tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Župan je še posebej čestital in podelil knjižne in likovne nagrade učencem, ki so se vseh
osem let trudili in dosegali odličen uspeh. Iz OŠ Kidričevo so to bili Uroš Trstenjak, Mia Jazbec, Nina Valentan in Laura Sršen, iz OŠ Cirkovce pa Tadeja Čretnik, Goran Beranič in Matija Švagan. Po končani proslavi sta župan občine Kidričevo in upokojena učiteljica Erika Meško svečano odprla prizidek in vsi skupaj smo si z zanimanjem ogledali razstavo učencev OŠ Kidričevo.
A.Č.
‘iR.auao- fialfe,
Pesem naj doni


Najlepše je bilo slišati vseh devetdeset nastopajočih, ko so ob koncu prvega srečanja ljudskih pevk in pevcev zapeli ljudsko pesem Pleničke je prala....
Srečanje ljudskih pevcev in pevk v Kungoti so v čast občinskega praznika pripravile ljudske pevke Druge pomladi Društva upokojencev Kidričevega pod geslom 'Pesem naj doni'.
Dobrodošlico vsem nastopajočim je zaželel predsednik kidričevskega društva upokojencev Franc Rajh, pridružil pa se mu je tudi župan Alojz Šprah ter pohvalil tovrstno prireditev in zaželel, da bi se v tolikšnem številu spet zbrali tudi prihodnje leto. Nastopilo je enajst pevskih skupin, poleg pevk Druge pomladi so nastopile še Gmajnarice iz Hajdoš, Ljudske pevke iz Lovrenca, Vesele Polanke, Ljudske pevke iz Skorbe, Ljudske pevke prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina, Pevska skupina Rožmarin iz Dolane, Trio Škorc iz Slovenje vasi, Pevski zbor DU Tezno, Zbor ljudskih pevk DPD Svoboda Ptuj in skupina Žanjice.
A. Č.
Krst novega vozila GD Pleterje
Nekaj dni zatem, ko je potekalo gasilsko tekmovanje v Lovrencu, so se v Pleterjih odvijale prireditve v čast občinskega praznika občine Kidričevo.
V petek, 25.junija, na dan državnosti ob osmi uri zvečer, je potekala karavana pesmi in smeha Pleterje 99, v soboto
disco schovv, v nedeljo ob 15. uri pa krst novega vozila GD Pleterje. Novo gasilsko vozilo sta blagoslovila lovrenški in majšperški župnik, župan Alojz Šprah pa se je v svojem govoru zahvalil gasilcem za njihovo humano pomoč in za pripravljenost, da ob vsakem času priskočijo na pomoč. Veliko zaslug za pridobitev novega vozila vsekakor pripada predsedniku gasilskega društva Pleterje g. Francu Planinšku. Novo kombinirano vozilo Mercedes Benz Sprinter, ki ima 143 KM, je opremljeno s specialno gasilsko opremo, visokotlačno vodno črpalko in zložljivo gasilsko lestvijo. Pred krstom pa so ga dali tudi predelati. Poleg 800 I cisterne za vodo je prostor za črpalko z navijakom in ročniki ter za ostalo gasilsko opremo. G. Planinišek, predsednik GD Pleterje, g. Branko Kacijan predsednik gasilske zveze Kidričevo in poveljnik zveze g. Anton Leskovar pa so se še v svojih govorih še posebej zahvalili vsem 26 botrom novega vozila, ki so skupaj zbrali okrog 15 milijonov tolarjev.
A. Č.
Regijsko gasilsko tekmovanje v Lovrencu
Gasilska društva v občini Kidričevo so povezana v gasilsko zvezo občine Kidričevo. V nedeljo, 25. junija, so v počastitev drugega občinskega praznika v občini Kidričevo na dan državnosti priredili regijsko gasilsko tekmovanje na igrišču v Lovrencu. Tekmovanje je organiziralo GD Pleterje. Prijavljenih je bilo 38 gasilskih desetin, skupaj pa je bilo več kot 420 gasilcev. Pri tekmovanju je bilo potrebno pokazati precej znanja in urnosti. Med pionirkami so prvo mesto osvojile mlade gasilke iz GD Šikole, med pionirji pa so bili najboljši fantje iz GD Jablane. Med mladinci in mladinkami
sta bili najboljši ekipi iz GD Lovrenc. Najbolj spretna med veterani je bila ekipa GD Lovrenc pred ekipama GD Jablane in Šikole. Zmagovalne v skupini članov A so bile Starošince, med člani B Šikole, med članicami pa GD Jablane. Ob koncu je župan Alojz Šprah najboljšim izročil pokale in priznanja.
Čeprav je tekmovanje potekalo skoraj ves dan v vročem vremenu, je med tekmovalci prevladovalo prijetno vzdušje in dobra volja.
A. Č.
Prijateljska tekma med svetniki
V torek, 22. junija, je potekala prijateljska nogometna tekma med svetniki občine Kidričevo in občine Starše v počastitev drugega občinskega praznika občine Kidričevo.
Sodnik Sebastijan Panikvar iz občine Kungota je sodil pošteno. Moramo reči, da so svetniki občine Kidričevo tekmo dobro odigrali in so premagali goste iz Starš z rezultatom 4 : 3. Tudi župana Alojz Šprah in Vili Ducman sta prispevala vsak svoj gol. Proti koncu je nekaterim že primanjkovalo sape, a so kljub temu prijateljsko tekmo odlično odigrali do konca. V septembru so napovedali povratno tekmo svetniki iz občine Starše. Upajmo, da se bodo naši svetniki ponovno pohvalili z zmagovalnim rezultatom.
A. Č.
Nočni turnir v malem nogometu
Športno društvo Lovrenc je letos priredilo že 4. TRADICIONALNI nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal občine Kidričevo. Turnir se odvija v sklopu prireditev ob občinskem prazniku in je prireditev, ki poteka tradicionalno od prvega leta nastanka občine Kidričevo. Tako, kot na preteklih turnirjih, se je tudi na tem zbralo veliko število ekip. Posebnost tega turnirja je v tem, da na njem lahko sodelujejo ekipe, sestavljene le iz igralcev, ki prihajajo iz občine Kidričevo. Med seboj se merijo ekipe iz sosednjih vasi in četrti, kar daje turnirju še poseben čar in tekmovalni pomen. Ekipe tekmujejo po turnirskem sistemu na izločanje vse do zmagovalca. Na letošnjem turnirju je sodelovalo 16 ekip. Na koncu je prvo mesto osvojila ekipa "Gozdarji" iz Kidričevega. Najboljše tri ekipe so prejele pokale in praktične nagrade, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal v začasno last. Organizator turnirja iz leta v leto primerno poskrbi za nemoteno izvedbo turnirja. Prav tako ne pozabijo poskrbeti za gledalce, ki si turnir ogledajo v velikem številu.
Janko TURK
ZAHVALJUJEMO SE ZA ZAUPANJE IN SE PRIPORIČAMO. KolektiriScSB VI IN Ml SKUPAJ OD SETVE DO ŽETVE !
s 8	R-8