VESIMK CELOVEC TOREK 11. JUL!J 1989 Letnik XL!V. Štev. 50(2473) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 1000 din P. b. b. Libera!ci po zasedanju v Kcvkjaviku: Haider naj se končno razjasni! Jorg Haider s svojim polovičnim opravičiiom, češ da je FPO s svojo publikacijo „Grenzland-Jahrbuch 1989" morda pri nepoznavalcih razmer ustvarila „enostranski vtis" in da temu prav gotovo ni tako, predsednika Lihe Jadram v Matiji morje že cveti... Neprijetno presenečenje za tisoče turistov, ki so pretekli vikend priromali na plaže italijanskega dela Jadrana: oblasti so odsvetovale kopanje, ker ni več mogoče izključiti negativnih zdravstvenih posledic zaradi velike količine morskih alg. Regionalni politiki in strokovnjaki so imeli v Ravenni krizno zasedanje. Alge spet cvetijo in se širijo, to pa tik pred glavno sezono. Prizadeto je predvsem področje Emilia-Romagna z ustjem onesnažene reke Pad. Italijani pričakujejo milijonske izgube. Raziskave graškega higienskega inštituta (skupaj s „Kleine Zeitung") so v Istri pokazale normalno higiensko stanje morske vode. Vendar to ne pomeni, da Jadran tudi na tem področju ne bo utrpel ekološko škodo. Cvetenje alg je predvsem posledica ekološkega neravnovesja. a** v o s M- oa Karneva) v Vrbi Nad 25.000 //'ud/ se /e v soboto v 1/rb/ ob Vrbskem jezeru ude/ež/Vo že frad/c/ona/nega po/e/nega karneva/a. Manjka/e tud/ n/so /epo-f/ce /ž Braz////e, k/ so j/b pr/red/te//7 za /ep honorar „ /mport/ra//" /Z Južne Amer/ke. sMrar Fggenberger ralne internacionalne Cio vannija Malagodija očitno m mogel prepričati. Potovanje \ Toscano ni prineslo nič. Liberalna internacional.) ki je pred kratkim zasedala \ Reykjaviku, je vodjo avstrijskih svobodnjakov ponovno kritično pozvala, naj zavzame jasno stališče k oporekljivi publikaciji. Haider do zdaj šc ni reagiral. Izključitev FPO ni povsem izključena. Poleg kritične iniciative umetnikov se je z Grenzland-Jahrbuchom ukvarjala tudi skupina znanstvenikov (med njimi Anton Pelinka, Gero Fischer in Karl Stuhlpfarrer), ki v strokovnem poročilu dokumentira dokaze „iz-recno rasističnega, nemško-nacionalnega ter (deloma zgodnjega) nacionalsocialističnega propagandnega jezika". (Hu)idja: protesti proti načrtovanemu odiagaNšču Načrtovano odlagališče za / oljem kontaminirano zemljo buri duhove v podjunski občini Galicija. V četrtek zvečer se je na zborovanju zbralo nad 300 občanov, ki so se jasno in odločno izrekli proti temu, da bi podjetnik Ger-hard Lininger dovažal kemične odpadke v bližino nekdanjega kamnoloma in jih sežigal. Čeprav zemljišče z uredbo spada v zaščiteno območje, in kljub temu, da se je občinski svet soglasno izrekel proti odlagališču, je vodnopravna oblast odobrila tozadevno prošnjo podjetnika, ki se je najprej hotel „naseliti" v občini Labot, kar pa je tamkajšnje prebivalstvo uspešno preprečilo. Galičani so razburjeni tudi zaradi tega, ker je parcela, na kateri je načrtovano odlagališče, gozdna parcela, ki je po zakonu ne bi smeli koristiti za industrijske namene. Drugi pomembni argument pa je bližnja naravna znamenitost, slap v Podkanji vasi. Referent za varstvo okolja pri koroški deželni vladi, deželni svetnik Herbert Schiller je na zborovanju v Galiciji poudaril, da odločbe za vzpostavitev odlagališča ne bo odobril, dokler ne bodo razčiščena vsa pravna vprašanja. Proti odlagališču v Klančah sta se v petek v tiskovni izjavi odločno izrekla tudi frakcija Enotne liste v Galiciji ter Klub slovenskih občinskih odbornikov. Odbornik EL Jože Urank je pri tem posebej opozoril na nevarnost onesnaževanja talne vode ter na negativne posledice odlagališča za turizem v občini. EL Galicija ter KSOO se v izjavi za tisk ne izrekata le proti konkretnemu odlagališču v Klančah, temveč načelno proti kakršnemukoli odlagališču v občini. Podpirata pa tudi zahteve in akcije vseh občanov Galicije, ki hočejo preprečiti ustanovitev deponij, ki bi lahko ogrožale naravo in okolje, je rečeno v tiskovni izjavi. Srečanje Haider -Le Pen? Švicarska tiskovna agencija SDA in časopis „Le Matin" sta v soboto poročata o srečanju evropskih voditetjev desnoekstremističnih strank, katerega se je menda udeteži! tudi Jdrg Haider, ki naj bi se bi! v hotetu „Mirador" na Mont Peterinu ob Ženevskem jezeru srečat z Jean Marie Le Penom, Fran-zom Schonbuherjem ter gcneratnim sekretarjem itatijanskih fašistov Gian-cartont Finijem. „Le Matin" poroča, da namerava uttradesnica ustanovitvi koordinacijski sekretariat. FPO je Haiderjevo udetežbo demantirata. Zaključek v vrtcu V nizu zaključnih prireditev in slavij je tudi škofiški vrtec pripravil in izvedel že tradicionalno dober in kvaliteten zaključek. Nastopili so vsi otroci, večinoma dvojezično, pač glede na to, koliko že obvladajo oba jezika. Otroci so izvedli znano Ptičjo svatbo. Šolsko leto 1989/90: več prijav za prvo stopnjo Kot je dejal vodja manjšin-skošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Franz Wiegele v intervjuju za slovenski radio, se bo število k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok na prvi šolski stopnji v šolskem letu 1989/90 znatno zvišalo. Dejal je, da je bilo meseca maja prijavljenih 314 učencev, kar je po njegovih besedah „nov absoluten rekord". Pri tem seveda ni pozabil hvaliti nov šolski model, ki vključuje tudi ločevanje otrok po jezikovnih in narodnostnih kriterijih. Bolj previdno se je izrazil dr. Dieter Antoni, ki s strani ministrstva za pouk spremlja novi šolski model. Dejal je, „da je marsikaj uspelo, da pa po izkušnjah v prvem letu še ni čas za navdušenje". OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABIMO NA 10. jubilejni spominski pohod na Kometj -Po poteh Domnove čete" ki bo v nedeijo, 16. juiija 1989 Zbira[iščebood8.30do 9. ure ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju štev. 32 pri Pliberku (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji -Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Šmarjeta - gostilna Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9. uri preko Smarjete do spomenika padlim partizanom na Komlju, kamor bomo prispeli ob 13. uri. Tam bo kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Pot pohoda je dolga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki se bodo peljali z avtom, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpercu. Na pohodu bomo obujali spomine na težke čase naše narodnoosvobodilne borbe in se spominjali vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeli in dali svoja življenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse, posebno še naš mladi rod, da se bo še bolj seznanil z našo slavno in težko preteklostjo. Vse pohodnike opozarjamo, da pridejo na pohod primerno oblečeni in obuti! Za malico in pijačo bo poskrbljeno! Pohod in spominska slo-vesnot bosta ob vsakem vremenu! Zveza koroških partizanov, Področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku Krajevno združenje ZSM Pliberk Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij Svarilo po radiu: strupi iz Magdalena Medtem ko dolini Bele še vedno grozi zaprtje tovarne Obir, meljejo mlini v primeru tovarne celuloze v Magda-lenu pri Beljaku očitno povsem drugače. Tam namreč ne mine niti en teden, da ne bi prišlo do motenj, ki ogrožajo okolje in zdravje bližnjih prebivalcev. Ta serija nezgod je dosegla višek v petek, ko so morali pred uhajanjem žveplovega dioksida posvariti ljudi celo preko radia. Menda je bil vzrok nezgode zarjavel ventil, dejstvo pa je, da je v treh urah ušlo toliko strupenih snovi, da je tovarna krepko prekoračila dovoljeno mero. Deželna vladaje morala zato posvariti pred smogom, nakar je iz strahu pred zastrupitvijo zapustilo Beljak in okolico tudi mnogo turistov. Tudi ta dramatičen primer je dokazal, da so iniciative občanov proti Magdalenu upravičene: v tej tovarni očitno ni mogoče zagotoviti varnega delovanja, hkrati pa tudi ne nemotene proizvodnje. Toda v (politični) javnosti skoraj ni slišati grožnje, da bodo Magdalen zaprli, zato pa se tem bolj zaletavajo v tovarno Obir na Rebrci. Zdaj so nekateri tudi proti novemu projektu lesovine. Pravijo, da bi tak „tehnični zavrijec" porabil preveč energije. Kljub temu pa je deželni svetnik Schiller izjavil, da se mora Slovenija papir do 20. julija izjasniti, kaj hoče proizvajati na Rebrci, predložiti realističen projekt, ki naj vključuje tudi bančno garancijo za potrebne investicije. V tem primeru bi si Schiller mogel predstavljati vsaj delno nadaljevanje obratovanja na Rebrci. Pri tem pa je nedvoumno dostavil: „Ce Slovenija papir tega v postavljenem roku ne bo storil, mora računati z izgubo lokacije na Rebrci." V podporo tovarni Obir oziroma ohranitvi delovnih mest na Rebrci pa je na ponedeljkovi seji sprejel resolucijo tudi občinski svet Železne Kaple in jo med drugim naslovil tudi na deželno vlado. V njej med drugim pravi: Obir si že nekaj let prizadeva, da bi realiziral ukrepe za varstvo okolja in zagotovil delovna mesta. Občina je doslej ta prizadevanja podpirala, tako tudi sedanji projekt za proizvodnjo lesovine. Zato občina zahteva, da se v razgovorih s Slovenija papirjem obdrži lokacija na Rebrci. Andrej Mohar Hodiše: Pred odstopom župana? Dvojezična občina Hodiše bo že v naslednjih tednih dobila novega župana. Kot smo izvedeli iz zanesljivih virov, bo dolgoletni župan Gottfried Schof-negger odstopil z 31. julijem letos. Nasledil naj bi ga sedanji podžupan in tudi član socialistične frakcije Walter Samonig. Schofnegger bo odstopil iz starostnih razlogov. Hrvat: Zasedba mest v sosvetu reaMstična? Pozitivna odločitev gradiščanskih Hrvatov glede sosveta je bila sprejeta že pred nekaj leti. Zaradi odprtega vprašanja, kdo bo imel koliko zastopnikov v tem organu, pa doslej hrvaškega manjšinskega sosveta niso zasedli. Hrvaška društva asi-milantsko skupino socialističnega župana Robaka (Socialistični prezidij županov) niso priznavali za zastopnika manjšine, on pa je zahteval del sedežev v sosvetu. Zdaj je Delovna skupnost hrvaških komunalnih politikov (OVP) na zasedanju konec junija v Uzlopu pozvala vse hrvaške politične in nadstrankarske organizacije k skupnemu nastopanju. To pa ne samo glede hrvaščine in dvojezičnih formularjev v uradih, temveč tudi v vprašanju sosveta. Delovna skupnost se je pridružila predlogu nadstrankarskih (kulturnih) društev gradiščanskih Hrvatov, da naj polovica sedežev v sosvetu pripade strankarsko neodvisnim hrvaškim društvom. Po tem predlogu bi bil mogoč sledeč sestav hrvaškega sosveta: 12 mest naj bi zasedla društva, 5 SPO, 4 OVP in 3 Cerkev. Prezidij socialističnih županov se temu upira in hoče zasesti mesta na račun društev. Delovna skupnost je poleg tega predlagala skupen sestanek, na katerem naj bi se vse hrvaške organizacije domenile in obvezale za skupne programske cilje. Vendar so politične in kulturne organizacije gradiščanskih hrvatov še preveč neenotne, zato je tudi ustanovitev manjšinskega sosveta zaenkrat še vprašljiva. «3^ Umr! je Janos Kadar BUDIMPEŠTA. Pretekli četrtek je po daljši bolezni umrl Janos Kadar, bivši šef madžarske (komunistične) Socialistične stranke delavcev. Kot generalni sekretar stranke je od leta 1956 do 1988 odločilno vplival na razvoj Madžarske. Po njegovi zaslugi so se od konca sedemdesetih let uveljavljale ideje gospodarskih in političnih Novi prediogi PARIZ. - Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je tudi na svojem obisku v Franciji zablestel s svojo priljubljenostjo ter z novimi razorože-valnimi predlogi. Zahteval je popolno odstranitev taktičnega atomskega orožja, pri čemer naj bi bila Sovjetska zveza pripravljena storiti prvi korak. Njegov govor pred člani Evropskega sveta v StraBbourgu, v katerem se je zavzel za skupni dom Evropo, je prenašalo 35 televizijskih postaj. reform ter liberalizacije družbe. Gospodarsko in politično odpiranje Madžarske pod njegovim vodstvom je zaslovelo kot „golaž-komuni-zem". J. Kadar se je trudil za nacionalno in politično spravo Madžarov; 1. 1956 je sam proglasil protivlado proti takratnemu ministrskemu predsedniku Imreju Nagyu (ta je bil pred kratkim slovesno rehabilitiran), čigar reformni ukrepi in želja po izstopu iz Varšavske zveze so izzvali sovjetsko vojaško intervencijo. „Moricum" DUNAJ. - Odločilo se je pretekli teden: minister za pravosodje Egmont Foregger je po posvetu z državnimi tožilci napovedal, da se bo sodišče v zvezi s tako imenovano afero Noricum (nezakonita prodaja orožja Iranu in Iraku) ukvarjalo tudi s politično soodgovornostjo bivših državnih politikov Sinowa-tza, Gratza in Bleche. HEUTE SLOVENSKI 'w VESTNIK Betnebe !iquidieren -der neue potitische Sti)? Seit dem Amtsantritt von Landeshauptmann Dr. Jorg Haider ist das Liquidieren von Betrieben offensichtjich der neue politische Stil, er-k!iirte OGB-Landessekretar l.Abg. Gerhard Hausenblas zur Entwicklung im Bereich der Zellstoffwerke Obir und Magdalen. Die politisch Ver-antwort!ichen im Land soll-ten sich ihrer Verantwortung bcwu!3t sein, daB nicht das Li-tjuidieren, sondern die Siche-rung von Arbeitsplatzen im Mittelpunkt zu stehen haben, hetonte der Gewerkschafter. Panikreaktionen und eine uberhastete Vorgangsweise, nur weil sich Landeshauptmann Haider selbst unter Zugzwang setzt und damit dem Steuerzahler zusatzliche Kosten erwachsen, seien ab-zulehnen, betonte Hausenblas. GaHizien: Protest gegen gepiantes SondermuHager! Die Gemeinde GaHizien und liber 300 besorgte Ge-meindeburger protestierten Donnerstag im Rahmen eines Informationsabendes heftigst gegen einen Standort zur Sondermull im Wasserschon-und Fremdenverkehrsgebiet Gallizien/Region Klopeiner See, nachdem es erst vor ge-raumer Zeit gelungen war, die Kalkbrennerei, welche sich in unmittelbarer Nahe des vorgesehenen Standortes befindet, aus okologischen Grunden zu sperren. Die Einheitsliste GaHizien, mit ihrem Gemeinderat Josef Urank, sieht in dieser MaB-nahme eine Gefahrdung des Grundwassers, welches mit den umliegenden Seen ver-bunden ist. Auch bedeute ein Standort GaHizien eine Be-eintrachtigung des Fremden-verkehrs. Keutschach: Ceht Schofnegger? Der langjahrige Biirgermeistcr der zweisprachigcn Ge-meinde Keutschach/Hodiše, Gottfried Schofnegger, tagt sich mit Rucktrittsabsichten. Der Wechsel an der Spitze der Gemeinde soli schon in den nachsten Wochen erfolgen. Als Nachfolger ist Schofneggers Fraktionskollege und Vizebiir-germeister Wa!ter Samonig im Gesprach. Ponosna proslava petdesetletnice giavne šote PLIBERK. - Prejšnjo soboto je glavna šola v Pliberku z velikim in lepim slavjem praznovala svojo petdesetletnico obstoja. Direktor Herman Germ je lahko pono-sem na velik odmev prireditve, saj to ni bil samo dogodek za učence in starše: vabilu so se odzvali deželni poslanci, pliberški župan in mestni svetniki, deželni šolski inšpektorji in vrsta drugih častnih gostov. Koga bi čudilo, saj je bila na sporedu dobro pripravljena šolska akademija s petjem, telovadno akrobatiko, predstavitvijo modnih izdelkov včeraj in danes ter kabaretistič-nimi vložki. Potek prireditve je bil zgledno dvojezičen. Učitelji in dijaki so za jubilej z velikim prizadevanjem pripravili brošuro s kroniko ter dokumentacijsko razstavo o svoji šoli. Drugi del razstave je posvečen umetniškemu delu (tudi bivših) učiteljev in dijakov. V prihodnosti, taka je želja direktorja Hermana Germa in velike večine staršev in Igralska skupina SPD „Do-brač" z Brnce je preteklo soboto gostovala na dvorišču samostana v Dobrli vasi. Tam je uprizorila dramo „Sence" (po Bevkovi povesti Kajn%j Gostje z Bynce so pokazali otrok, bi radi na glavni šoli dobili moderno športno igrišče in večnamensko dvorano. Upati je, da jim bodo pristojni to željo kmalu izpolnili in da bo šola s tem še bolj kot zdaj eno izmed najpomembnejših komunacij-skih središč. izredno kvalitetno igro. Žal gostitelj, SPD „Srce", z obiskom ni bil povsem zadovoljen, saj je ob dobri reklami in osebnem vabljenju pričakoval več obiska. A tisti, ki so predstavo videli, so bili nad njo navdušeni. Bmčani s „Sencami" v DobrH vasi Škofiče: prireditev kot je treba „Najbrž ste že z vabila in plakatov ugotovili, da v Ško-fičah živi tudi slovensko prebivalstvo. Nocojšnji večer naj vam omogoči delni vpogled v naše kulturno življenje. Da pa bi mogli razumeti sedanji položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, se je neobhodno treba ozreti v zgodovinsko preteklost." Tako je kulturni večer v Ško-fičah začela predsednica SPD Edinost Magda Errenst. Večer je sicer sodil v niz kulturnih prireditev za turiste, vendar se je zbralo tudi precej domačinov. Errenstova pa je v veznem tekstu poslušalstvo seznanila tudi s sedanjim položajem Slovencev na Koroškem in o prizadevanjih za ohranitev jezika in kulturnega bogastva. Večer pa je bil namenjen tudi poslovitvi od prizadevne učiteljice in vodje otroškega pevskega zbora ljudske šole v Škofičah Marice Hartmann, ki bo od jeseni vodila pri- vatno konfesionalno ljudsko šolo Mohorjeve v Celovcu. Skromen šopek rož in prisrčne besede so bile najlepši izraz hvaležnosti škofiških društvenikov. Na prireditvi je nastopil še Trio Rož iz Škofič, kot gostje pa so uspešno sodelovali pevci Obirskega moškega pevskega zbora v zasedbi okteta, ki gaje vodil Emanuel Polanšek. Unir! A. Mičej Tik pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da je v Šentvidu v Podjuni umrl znani kulturnik Andrej Mičej. Pogreb pokojnika bo jutri, v sredo, ob 15. uri na pokopališču v Šentvidu v Podjuni. Datum Kraj PR!RED!TVE Prireditelj Petek 14.7. 20.30 Kutturnidomv šentprimožu KULTURNt VEČER Sodetujejo: Mtajši miadinski zbor, vokaini ansambe! ter mešani pevski zbor SPD ..Danica" in zabavni ansambe) Zmeda SPD ..Danica" Sobota 15.7. 20.00 pri Piceju naŽamanjah KRESOVANJE Sodetujejo: Moški zbor ..Vinko Potjanec", otroški zbor škocijan, moški zbor Kraij Matjaž, za ptes igra: Zmeda. SPD „Vinko Potjanec", Četrtek, 20.7. in 21.7. Pri Tišterju DOBRN!Kin POŽ!GALC!-ponovitvi. Nastopa igratska skupina SPD Šentjanž, rezervacije vstopnic te).: 0 4228/2301. SPD Šentjanž Petek, 14.7. od 18. ure do petka. 21.7. do 13. ure SLOVENSKE POČITNICE voditelj: mag Miha Vrbinc. Katotiški dom prosvete v Tinjah Petek 14.7. 20.30 Grad Porcia Spitta! Komedija ..DRŽAVLJAN KOT PLEMIČ" Ansambe) Porcia TEDEN MLAD!H UMETNiKOV v Mladinskem centru na Rebrci od ponedeljka, 24. do sobote, 29. julija 1989 Z otroki bodo delali, risali, peli, plesali... sledeči: Valentin Oman, Barbara Moseneder, Tanja Zgonc, Saša Kump, Rožica Pušnik, Jane7 'Bitenc, Ida Virt in Anica Fugger. Starost otrok: od 6. do 12. leta. Cena: 720 šil. za polni penzion. Stroški za material se zaračunajo posebej. Prijave sprejemajo: Mladinski center na Rebrci, 9133 Miklavčevo, tel.: 0 4237/2142, Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, tel.: 0 463/ 516243 in Katoliška otroška mladina, tel.: 0 463/511166/78. Potovanja Zveza koroških partizanov (organizator Janez Weiss) načrtuje od nedelje, 10.9. do nedelje, 17.9.1989 enotedensko bivanje na makarski revieri z izleti v notranjost dežele in enodnevnim izletom z ladjo na otok Brač ali Hvar. Podrobne informacije bomo še objavili. Prisrčno vabljeni! Potovanje Zveza koroških partizanov (organizator Janez VVeiss) načrtuje od nedelje, 10. 9. do nedelje, 17.9.1989 enotedensko bivanje na makarski revieri z izleti v notranjost dežele in enodnevnim izletom z ladjo na otok Brač ali Hvar. Podrobne informacije bomo še objavili. Prisrčno vabljeni! MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 7.7.1989 dobite (šil.) plačate (šil.) za 1 ameriški dolar $ 13,05 13,65 za 1 angleški funt 2 21,00 22,20 za 100 franc, frankov f 203,00 213,00 za 100 ital. lir Lit 0,95 1,00 za 100 dinarjev DIN 0,06 0,10 za 100 švic. frankov sfr 807,00 827,00 za 100 holand. guldnov Hft 616,00 632,00 za 100 nemških mark DM 695,00 712,00 Posredujeta: Posojilnica-Bank Zveza-Bank, Celovec 3 8 <7 M 27 M (12) X12 Ml X2X 211 Joker: 1519)5 b.j. Stava: 1:1,5:0,3:5, 1:0.b.j. RAZSTAVE Ceiovec - Kulturna taberna Pri Joklnu: Grafika iz Azerbeidžarta. -Die Osterreichgalerie v društvu umetnikov: Peter Kra-wagna - razstava novih del (do 22.7.) - Karntner Landesga-lerie: (do 9. 7.) isabella Ban, Instaliationen: Blauer Domitian, Fruhmulier in der Disco, Bon voyage. - Galerie 61 (R. u. G. Nitsch) (do 12.7.): Inge Vavra, „Ohne Trubung", 26 tiskanih grafik 1989. - Celovški planetarij (Villacherstr. 239): Razstava ..Evropsko okno v univerzum", dokumentacija največjega in najvažnejšega astronomskega raziskovalnega centra na svetu ESO (European Southern Observatory). Ta ima svojo opazovalnico na 2000 m visoki gori La Silla v Čilu. -Koroška deželna galerija: Pavel Flora, posebna razstava. Tinje - Galerija Tinje: (do 5.9.) - Iška Rano, slike. Galerija Rožek - Hans Staudacher, razstava. Dela bodo na ogled do 14. julija 1989. Piiberk - Galerija W. Berg je odprta do 30. 9. SLOVENSK! VESTNIK 2x tedensko Izdajate!) in zaiožnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarvi-ser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, telefax (0 463) 51 43 00-71, teleks 42 20 86 ZSO. Gtavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c.8/ll,p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 200.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 10,000.000 dinarjev. Spoštovane bratke, spoštovani bratci! Začel se je čas počitnic in dopustov. V tem času bo tudi manj poiitičnih, kui-turnih in športnih dogodkov. Tudi v uredništvu našega časopisa in v tiskarni „Drava" smo potrebni oddiha. Kljub temu pa Vas ho Siovenski vestnik tudi v tem času spremijai dvakrat tedensko, ie da bo v preostanku juiija in mesecu avgustu torkova izdaja nekoiiko skromnejša in bo obsegaia ie štiri strani, ob petkih pa boste kot dosiej prejemati obširnejše informacije na osmih oz. dvanajstih straneh. Prosimo za razumevanje^ ______Uredništvo! TV AVSTR! JA 1 TV AVSTR! JA 2 TV LJUBLJANA TEDN!NATELEV!Z!J! TO 11.7. 9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Dekle brez dote; 13.55 Zaklad Aztekov; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Znanje danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Knoff-Hoff-šov; 21.07 Dallas; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Vrnitev v Eden v 2. delih; 0.10 Aktualno; 0.15 Department S; 1.05 Poročila. 16.55 Tedaj; 17.00 To je Florenca; 17.30 Orientacija; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Šport; 22.40 Klub 2; Poročila. 16.40 Schwarzwa!dska klinika; 17.30 Ato. alo; 18.00 Dnevnik; 18.30 Spored za otroke in mlade: M. Čanak: Čirule-Čarule: Čudežna pijača; 18.35 Pisani svet: Ljubljenci; 19.10 Risanka; 21.10 Turistično nasilje nad preteklostjo; 21.50 Dnevnik; 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.15 Poletna noč; 1.15 Videostrani. SR 12.7. 9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Beg v Dolomite; 15.30 Počitniški program; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Podeželski zdravnik; 21.45 Pogledi s strani; 21.50 Vrnitev v Eden; 0.00 Aktualno; 0.05 Department S; 0.55 Poročila. 16.55 Tedaj; 17.00 Gospodarska zgodovina Avstrije; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Porušeni mostovi; 22.00 čas v sliki; 22.25 Šport; 22.40 Pacifiški izziv; 23.25 Sen o svobodni domovini; 0.10 Jazz-poletje; 1.00 Poročila. 16.40 Poletna noč - Schwarzwald-ska klinika; 17.30 Nenavadne zgodbe; 18.00 Dnevnik; 18.40 Spored za otroke in mlade: Robin in Rozi: Konjiček; 18.50 Ciciban plava; 19.10 Risanka; 20.05 Film tedna: Poletje revolucije; 21.30 Mali koncert: Patricija Mihelač, flavta, Vladimir Mlinarič, klavir; 22.10 Poletna noč; 22.10 Schwarzwa!dska klinika. V CE 13.7. 9.05 Pustolovščina v Vancouvru; 10.30 Vrnitev v Eden; 15.30 Počitniški spored; 18.00 Mi; 18.30 Knight Rider; 19.17 Znanost danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Berlinske viže; 21.15 Pogledi s strani; 21.25 Gentelmani prosijo k blagajni; 22.40 Gagman; 23.10 Department S; 0.00 Aktualno. 17.10 Tedaj; 17.15 Svet otokov na kontinentu; 18.00 Pustolovščina v Vancouvru; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Kri za svobodo; 22.15 Čas v sliki; 22.35 Šport; 22.45 20 let Koroško poletje; 23.45 Podoba dvoglavega orla; 0.05 Aktualno. 16.45 Poletna noč - Schwarzwald-ska klinika; 17.35 Flooperman; 18.00 Dnevnik; 18.10 Mozaik, Po sledeh napredka; 18.30 Mali koncert-Spored za otroke in mlade: Bednji; 19.10 Risanka; 20.05 Ch. Dickens: Povest o dveh mestih; 21.00 Tednik; 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine; 22.15 Poletna noč; Leteči cirkus Montyja Pythona: RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Torek, 11.7. Spomini: Črčej pripoveduje o Alojzu Vavtiju Sreda, 12. 7. Glasbena sreda: poslušalci moderirajo Četrtek, 13. 7. Rož, Podjuna, Zilja „K!adivo in k!ešče četrtietja" Petek, 21. julij, 1989: Iniciativna skupina Slovenščina, moj jezik, znana po prizadevanjih za lepšo slovenščino v vsakodnevnem življenju, je ob priliki javne uredniške seje podelila ..kladivo in klešče četrtletja". - Kladivo - sta prejeli osrednji organizaciji koroških Slovencev, ki po mnenju iniciativne skupine storita premalo za uveljavljanje slovenščine v javnosti. - S podelitvijo kladiva naj bi se osrednji organizaciji prebudili iz ..neupravičenega spanja". Klešče četrtletja sta prejela mag. Lojze Pušenjak, letkor Nedelje, in pisatelj prof. Janko Messner. - Po mnenju članov iniciativne skupine sta nagrajenca - mag. Lojze Pušenjak zaradi svojega zavzemanja za ustrezno in pravilno slovenščino v jezikovnem kotičku Nedelje in prof. Janko Messner za prizadevanja za pravilno slovenščino v slovenskih oddajah celovškega radia - zgled v prizadevanjih za lepo slovenščino. - V oddaji iz kulturnega življenja boste lahko prisluhnili razmišljanjem nagrajencev in karancev ob priliki podelitve kladiva in klešč četrtletja. Potetje francoske revolucije Sreda, 12. 7. 1989, TV LJ1, 20.05 - V prvem delu francoskega filma smo spremljali začetke revolucionarnih vrenj, katerih nosilec je bil tretji stan, v drugem delu pa bomo videli prizadevanja kralja in njegove vlade, da bi z vsemi sredstvi zadušila vrenje množic proti fevdalni monarhiji. Nezadovoljstvo pa je zajelo tudi francosko podeželje, v samem Parizu pa je prišlo do vstaje, katere vrhunec predstavlja porušenje simbola fevdalističnega in monarhističnega zatiranja-zlovešče Bastilje. Nato temo pa si lahko ogledate v četrtek tudi film v TV A2, 20.15 (Kri za svobodo). Vedno smešno Četrtek, 13. 7. 1989, TV Al, 22.40-S filmom Gagman, ki ga je režiral in posnel Juraj Herz, je Čehoslovaška sodelovala v letošnji konkurenci kratkih filmov v Montreauxu in osvojil bronasto rožo festivala. S to sodobno negovorje-no komedijo začenja tudi ORF serijo o letošnjem festivalu. Vražji vrtec Četrtek, 13. 7. 1989, TV LJ 2, 19.00 - Povabilo se je krvavo leto iz davnih turških časov. Legenda pravi, da se je takrat iz selišča pod Vražjim vrtcem rešila le noseča ženska -„baba". Od tod tudi ime Babno polje. Oddaja v seriji „Čas, ki živi", se posveča zgodovini in vsakdanu. Kmečka !jubezen do konj Torek, 11.7. 1989.TVLJ1, 18.35-Ljutomer in okolica sta že sto let središče kasaškega športa. Nekaj tamkajšnjih kmečkih družin se iz generacije v generacijo ukvarja z vzrejo konj. Višek pa je dresura, ki si jo lahko ogledate v tej oddaji. SLOVENSKE VESTNIK ŠPORT Mnogo prestopov, še več skrbi Do 17. junija do polnoči lahko nogometni klubi na Koroškem prijavijo nove igralce, nekateri pa seveda tudi njihov odhod. Tak primer grozi Šmihelu, ki je letos izpadel iz spodnje lige in bo naslednje leto moral igrati v 1. razredu. Sicer so si Šmihel-čani s Staničem zagotovili novega trenerja, toda obrisi moštva še niso jasni. Strokovnjaki govorijo celo o hudi kadrovski krizi, saj so že izgubili svojega najboljšega igralca: Wal!er Kraussler je že podpisal za Pliberk, Adija Blažeja vleče nazaj v Globasnico, Vili Berchtold pa namerava prenehati igrati. Šmihelu grozi tudi izstop Grosa, za katerega se poteguje celovška Austria. Poleg Tega ima Šmihel mnogo igralcev poškodovanih (Golauts-chnig, Leitgeb, Šumnik, Grubelnik), fiksnih novih igralcev pa še nima. Poteguje se za Jožeta Gregoriča, Janka Smrečnika, morda pa bo v jesenskem delu prvenstva za Šmihel igral tudi Jože Prelogar. Povsem nejasno stanje je tudi v Selah. Včeraj zvečer so imeli sejo odbora, na kateri so se ukvarjali z vsemi odpr- timi vprašanji. Pred sejo pa je bilo jasno le, da moštva pod 23 ne bodo opustili, ter da bo klub zanesljivo zapustil igralec in trener Jože Fera, ki je prevzel Železno Kaplo. Iz Sel hoče tudi Mirko Wieser, za katerega se potegnje predvsem Bilčovs, pa tudi njega vleče tja. V Selah tudi še ni jasno, ali bo Rudi Urban nadaljeval svojo kariero rešeno pa ni tudi vprašanje Zdravka Oražeja: želi k ATUS Borovljam. Z izjemo Wieserja je položaj v Bilčovsu jasen: Tone VVoschitz ostaja trener in vratar, namesto Ljuba Stojilkov-skega pa se je Bilčovsu priključil Marjan Karlovčan, ki je doslej igral v hrvaški ligi. Bilčovs se tudi še pogaja z Bistrico o prestopu Hartla, sicer pa grozi oslabitev z dvema osebama. Pepi Kuess in Cenei Ogris razmišljata, da bi začasno opustila nogomet. Še nejasno pa je v koroški ligi, kje bo naslednje leto deloval dr. Ivan Ramšak. SAK ga noče prepustiti Pliberku, Ramšak sam pa je že prej napovedoval, da bi v tem primeru ostal v Pliberku samo kot trener. V novi postavi je SAK očitno sposoben igrati za naslov koroškega prvaka. Potem ko so se pri SAK že domenili z Velikom (na sliki), Urankom in Igorjem Ogrisom (prestopil je od celovške Austrie), je pogodbo na osnovi uspešnosti podpisal tudi Peter Štern. Odšla sta le Kunčič in Gorenšek, pogodbi z Biirglerjem pa se je SAK odpovedal. Odprto je še vprašanje, ali bo Dobrla vas prepustila Marjana Sadjaka. Z novo postavo pa je SAK v soboto že odigral prijateljsko tekmo z Bilčovsom in zmagal kar z 11 : 3. Ta teden je SAK na pripravah, v sredo, 19. julija pa se bo uradno predstavil na tekmi z ljubljansko Olimpijo. Grozi izpad? Celovška Austria je sicer dobila novega trenerja - namreč Bolgara Borisa Angelova-, vendar je njena bodočnost še vedno negotova. V pripravljalnih tekmah za prvenstvo druge lige je ekipa Austrie proti Klopinju in Brežam dosegla le neodločen izid, proti ATSV Wolfsberg pa je izgubila kar z 2:4. Tako zdaj eden najboljših igralcev Arnold Koreimann trdi: „Klub nima ne denarja, ne igralcev. V taki postavi grozi celo izpad iz druge lige." Boris in Stefi Stefi Graf in Boris Becker sta bila najmočnejša igralca na tradicionalnem teniškem turnirju v Wimbledonu. Igralca, ki oba izvrstno obvladata volley-igro, sta uspela na „sveti travi"- Becker je presenetljivo jasno premagal Stefana Edberga s 6:0, 7:6 in 6:4, Grafova pa Martino Navratilovo s 6:2, 6:7, 6:1. Bergetjevi krči Gerhard Berger letos ni osvojil še niti ene točke na tekmah za svetovno prvenstvo formule !. Vedno je bil kriv avtomobil.