ŠT. 1, MAJ 1992 Ustanovitelj: Borislav Zajnulovli Izdajatelj: GRAFIČNI ATELJE, Bazoviika c. 40, II. Bistrica Gl. in odg. uradnik: B. Zejnulovič člani uradniškega odbora: Dimitrij Bonano, Franc Gombač, Stojan Sestan, Adam Šisemtk, Dragica Prosen, Zdravko Debevc, Ester Mršnik Naslov kssdnlštva: Bazoviška 40. 98250 I.BMrtca tal. tax: 087/81-297 Naklada: 1500 izvodov e! e! e! b! El e! e! e! b! ol e! e! e! e! e] e! e! e! čl e] bI e] e] e! e) e! e] e! S e1 e! e! e] e) e] čl e) e) e] □] e! e] e) e! e! e! e) e] e! e] b) navijači po BISTRIŠKO ^vijači po bistriško ’estavni del športa so tudi navijači. Popestritev tekem nogometašev NK ransport nedvomno pomenijo tudi dimne zavese, bobni, glasno navijanje 'a tudi "nedovoljene" petarde. Poleg "violet boys" - letošnjih stalnih Premljevalcev ekipe, se ob domačem igrišču zbere množica gledalcev. Na ekmi z NK Komen jih je bilo po oceni orgnizatorjev približno 500. Zdravko Debevc ZBIRNI CENTER V TRNOVSKI KASARNI ^‘"blisku uprava za zaščitit in reševanje beguncev bo v prihodnjih , "uprla nov zbirni center v bivši vojašnici v Trnovem. \ ltus in občinska organizacija Rdečega križa naprošata vse občane, lui jim ’e«U|K, pomagajo usposobiti prostore vojašnice tako, da bi v njih "m zagotovili vsaj osnovne pogoje za življenje, n . I . 'i* ' bttdo: posteljnino, perilo, otroška oblačila in plenice, poletna posodo, se uporabno belo tehniko (štedilnike, hladilnike...), ^ in 'ligo. radijske sprejemnike, pripomočke za higijeno, hrano in vse '"moč za begunce bodo zbirali v trnovski vojašnici od ponedeljka 18. ""ja do petka 22. maja. Vse ljudi dobre volje vabimo, da se prosto-Jno vključijo v delo v begunskem centru. ZASVOJENOST • TOKRAT KOT BISTRIŠKI PROBLEM f Preteklem letu je bilo sodišču predanih 14 kazenskih ovadb zoper pose-0valce in preprodajalce mamil, pristojni organi pa so obravnavali še 38 |Seb - uživalcev mamil. V zadnjih dveh letih se je stanje na področju zas-e?oenOSt' ^ marihuane do heroina) zelo poslabšalo; številke se iz leta v , Podvojijo, stanje pa se se slabša. Clalna struktura uživalcev se pokriva z rezultati raziskav drugod. Gre za aUe ljucjj (18 do 25 let), celo mladoletnike in osnovnošolce. ša n Pogovoru o tej problematiki 22. aprila smo slišali se vrsto konkretnih ) at'c°v, ki bi vsakega povprečnega Bistričana, ki se ne ukvarja in "ne ve" e ej Pr°blematiki, presenetili, če ne osupnili. Gre za spoznanje, da problem n med nami in čisto blizu. Posledica naše obzirnosti do problema, ki P Ze na lenobo, je, da rast narkomanije prehiteva boj proti njej. ogovora so se udeležili vsi, ki se poklicno in interesno ukvarjajo z mladi-■ Predstavnice RK, Centra za socialno delo, patronažne službe, osnovne e> srednješolskega centra v Postojni, Karitasa ter predstavniki bistriške Pnije, društev... Krog udeležencev pogovora naj bi predstavljal zametek a "e akcijske skupine (ime po vzoru z Obale). ^rteljna izhodišča programa za boj proti zasvojenosti temeljijo na tem, da " reba najprej vzpostaviti pravilen odnos do tega problema, ga poznati ter . , ti pozitivne vrednote in sile v nas (ali: stimulirati zdravje, ne bolezen), J Je "boj proti drogi, boj proti obstoječemu načinu življenja in mišljenja 'r gradnja novih, kvalitetnejših odnosov". Konkretno: °braževanje vzgojiteljev, učiteljev, staršev, zdravstvenih delavcev, mladine... ‘z°braževanje prebivalcev za zdravo življenje (mediji, reklame, koncerti, Cerkev, taborniki in skavti, ZKO, ZTKO...) Pmventiva v najširšem okolju (DPM, klubi staršev za boljšo šolo, prehra-n° otrok, skupine za pomoč, prostovoljci, odprti telefon...) ^pliv na upravne in sodne aparate, inšpekcije (poostritev režima točenja . k°hola, prodaje cigaret, prepoved kajenja in pitja v šolah, zaščita nekadil-omejitev gibanja mladolenikom...) ^ smislu kurative bo skupina pomagala zasvojencem (ki bodo to želeli) lajn pot do ustreznega zdravljenja. Nenazadnje si mora skupina, oziroma s), la se srečujejo s problematiko zasvojenosti, priboriti vpliv v politiki, j? Obali že obstajajo posebne skupine pri izvršnih svetih. ■ Dragica Prosen SPOŠTOVANI! Potreba po boljši obveščenosti znotraj meja naše občine že dolgo tli. Nov časopis, kije pred vami,je poskus, da bi te potrebe zadovoljili. Uredništvo (mimogrede:za sodelovanje v njem si želimo pridobiti še nekaj mlajših " imen") je koncept časopisa zastavil zelo široko. Pokrival naj bi praktično vse dogajanje v občini: političnodelo,delo v krajevnih.skupnostih, društvih, gospodarstvu, "socialo", delo in probleme mladih, raziskoval naj bi kulturno in naravno zapuščino, poročal o današnjih dogodkih v kulturi, športu... Odprti bomo za pisma bralcev in in vse dobronamerne napotke. Probleme krajevnih skupnosti prebivalci mesta preslabo poznamo, da bi lahko pisali o n j ih, zato k sodelovanju vabimo dopisnike s " terena" ali pa nas medse povabite. Osnovnim šolam in njihovim novinarskim krožkom sporočamo, da bomo v otroškem kotičku redno objavljali njihove prispevke o življenju na šoli in okrog nje. Vabimo vas, da nam sporočite predloge za ime kotička. SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA Opravičiti se vam moramo, ker je v tej številki premalo fotografij. Do prihodnje bomo usposobili lastno tehniko za razvijanje filmov in fotografij, saj v Bistrici - vsaj za javno rabo - tega nihče ne počne. Nihče od tistih, ki.smo j ih doslej prosili zasodelo vanje pri ustvarjanju bistriškega časopisa, naše prošnje ni kategorično odbil, zato upamo, da bo SNEŽNIK iz številke v številko boljši! Na koncu pa naj le omenimo, da bo muzika odvisna tudi od denarja. V pričakovanju prvih odmevov, vas lepo pozdravljamo! Uredništvo! UPOKOJENCI S HRVAŠKIMI POKOJNINAMI SE BLIŽJE SO- SEJA IZVRŠNEGA SVETA S 0 ILIRSKE BISTRICE 15.5.92 V razpravi o poročilu o delu Medobčinskega inšpektorata na območju občine je načelnik EMIL REBEC opozoril na dva problema: prvi je zastarela zakonodaja, zaradi katere se tudi kazni niso spremenile. Najbolj bode - za današnji čas neprimerna - zakonodaja na področju gozdarstva in lovstva; sledijo problemi, ki so nastali z vzpostavitvijo nove meje in kadrovska nezasedenost inšpekcijskih služb (zdravstveno varstvo ljudi in živali), ki bi morale delovati na meji. Sicer pa obstaja se vrsta problemov, ki se vlečejo iz prejšnjih let. V Ilirski Bistrici je velik problem odlagališče za nevarne snovi, ki se se vedno skladiščijo na dvoriščih. V v LEON BELUSIC je opozoril na neurejene razmere na področju urejanja prostora. V poročilu inšpektorji opozarjajo, da niso dobili niti enega zapisnika o zakoličbi z geodetske uprave. Njen načelnik HERMAN MALEČKAR je dejal, da zapisnikov ni, ker pač ne prejemajo naročil za zakoličbo. Predlagal je, naj bi inšpektorji ob pregledu terena od investitorja zahtevali skico zakoličbe in naj se v ustrezni odlok vnese določba o obvezni zakoličbi, ki jo mora opraviti geodetska uprava. Investitorji - tako zasebnih hiš kot tudi stanovanjskih blokov - praviloma nimajo uporabnih dovoljenj. EMIL REBEC in VOJKA LENARČIČ sta opozorila, da teh dovoljenj nimajo tudi drugi objekti in celo vodovodi (na primer vodovodni sistem Knežak - Zagorje), pa čeprav gre za varovanje virov pitne vode. Še vedno ni izdelan pravilnik in kataster onesnaževanja zraka, sicer pa morajo vsa pod jet ja do konca leta izvesti meritve emisij v zrak. Obseg zadev sodnika za prekrške je odraz stanja - pa ne na vseh področjih. Največ je zadev s področja cestne varnosti, ki pa je tudi najbolj nadzorovano. Povečalo se je število voženj neregistriranih vozil; pojavljajo se nove zadeve v zvezi z nadzorom državne meje. Problematična je uporaba me jnih prehodov, ki se niso okarakterizirani kot taki. Gre predvsem za dvolastnike in delovno migracijo. Sodnik temeljnega sodišča v Ilirski Bistrici se ze vrsto let bori z neznosnimi (osnovnimi) delovnimi pogoji. Na občini si sposojajo pisalne stroje, tako da na obzorju bližnje prihodnosti računalnikov še opaziti ni. Komaj so si izborili fotokopirni stroj, ki jim ho deloma olajšal delo v zvezi z aktualno denacionalizacijo. Zanimiva je bila tudi njegova pl ipomba, da so stranke postale bolj agresivne, karje verjetno posledica družbene klime, stečajev, itd. V vsaki vasi je tudi nekaj občanov, ki "grenijo življenje sebi, vasi, sodišču, občini in državi". Ti se ne morejo sprijazniti z obstoječimi in legitimnimi potmi reševanja problemov in skušajo izkoristiti razne sorodstvene vezi. Kljub temu, sodišče na zahtevo komisij, pošilja ustrezne podatke o konkretnih zadevah. tLNEMU DNU nadaljevanju seje družbenopolitičnega zbora SO (12. maja) so poslanci avnavali dve pobudi za rešitev problema hrvaških poko jnin. DRUS I VO OKOJ ENCEV opozarja, da so se v obmejnih vaseh Jelšane, Novokra- ;, Susak in drugje mnogi upokojenci, ki so si pokojnino prislužili na oni^ mi meje, znašli na socialnem dnu. Zaradi menjavedinar-tolar se hrvaš-pokojniua na slovenski strani vsa j prepolovi. Upokojenci sprašu jejo, to preživeti s 6500 tolarji, če plačajo za stanovanje - denimo - nekaj n j kot 3000 tolarjev. ENTRA ZA SOCIALNO DELO sporočajo, da se pri njih ti upokojenci ožično oglašajo in prosi jo za rešitev situacije. Poleg tega, da so socialno oženi upokojenci, so v enako slabem položa ju tudi tisti, ki sosezapos-i v sosedn ji državi. Na Centru so mnenja, da bi se moralo to vprašanje iti na meddržavni ravni, ter da bi morali poslanci v republiški skupščini o i čim prej razpravljati. hudo so občinski upravni organi poslali Skupščini RS - dr. Francetu čarju, slovenski vladi. Ministrstvu za delo, SPIZ-u ter republiškima dancema Milanu Volku in Petru Rebercu. D.P. Ob poročilu Sekretariata za gospodarstvo so se Člani vlade spet ustavili pri Tušarjih". Menili so, da se ta problem rešuje prepočasi. MARJAN PIRHI je opozoril, da ne gre fušarstva zatirati le s sankcijami, saj bo kmalu v sak četrti med nami policaj, ki bo nadzoroval J)sbiic tri. Stvari je treba na jprej spremeniti v glavah. VOJKA LENARČIČ je predlagala, naj občinska vlada kmalu pretrese in da pobudo za spremembo prezahtevne zakonodaje za pridobivanje uporabnih dovoljenj za opravljanje dejavnosti ter prestroge zahteve po minimalnih pogojih za opravljanje le-teh. Do zdaj je občinski upravni organ lahko izdal začasno (triletno) obrtno dovoljenje, zdaj pa te možnosti ne bo več. Posledica bo seveda še večja brezposelnost. Nasploh so člani Izvršnega sveta ugotavljali, da sino v nekem prehodnem obdobju, ko imamo največ problemov z zastarelo, nastajajočo ali pomanjkljivo zakonodajo. Na koncu se sklepčne seje je IS imenoval koordinacijski odbor za SANACIJO GLOBOVNiKA. S stečajnim upraviteljem TOK-a so se dogovorili, da se bo Globovnik saniral s sredstvi iz stečajne mase. Letošnji cilj je izdelati izvedbene projekte, dr-go leto pa naj bi se s konkretnim projektom borili za republiški ekološki dinar. DP. /tJ/H/V CENJENIM *\ / tel: 41-504 X / fax: 81-042 ssrEasafiK.' 2 KAKO SE BO IMENOVALA NOVA OSNOVNA ŠOLA Prostori Osnovne šole Dragotina Ketteja so postali že zdavnaj pretesni in tako je pod Kozlekom zrastlo več poslopij nove šole, v katero seje preselilo okrog pol učencev. V začetku je teklo delo dokaj nemoteno, potem pa so eas in organizaci jske težave poleg drugih razlogov botrovali odločitvi, da hi se nova šola osamosvojila. Toda treba j i je bilo tudi izbrati ime.Kakšno? Po kom? 13.3.1992so na skupščini občine Ilirska Bistrica z odlokom sprejeli predlog delavcev OŠ, ki so se odločili za ime ANTONA ŽNIDERŠIČA, svetovno znanega čebelarja in našega domačina. Mož, po katerem se bo poimenovala nova osnovna šola, ki bo samostojno delovala od 1.7.92 dalje, se je rodil 13.3.1974 Košomatovim, v ugledni in cenjeni družini. Zaradi prezgodnje očetove smrti je moral pustiti Šolo in prevzeti posestvo. Na n jem je skrbno gospodaril. Na jveč slovesa je požel kot Čebelar. Pri premagovanju prvih izkušenj mu je pomagal sosed, takratni bistriški župan Aleksander Ličan. Z njegovo hčerko Emo se je Anton poročil in imel šest hčera. Preizkušal je več vrst pan jev, nazadn je pa se je odločil za pan j nemškega čebelarja Albertija in ga znatno predelal. Tako je izumil nov tip panja, poimenovanega " AŽ" panj. Njegova uporaba se je hitro razširila in je Je danes pri slovenskih čebelarjih na splošno v rabi. Za izredno kvaliteto proizvodov in za AŽ panj je prejel okoli 20 plaket in odlikovanj. Po osvoboditvijo bil izbran za predsednika Čebelarske zadruge za Slovenijo in ostal na tem mestu do svoje smrti 1947. leta. Se veliko strani bi lahko zapisali o tem plemenitem, bistrem in delavnem človeku z izrednim darom opazovan ja in preso jan ja. Veseli smo, da je naša šola poimenovana po njem. Novinarski krožek OŠ Antona Žnideršiča Nerine), Mitko Grlj, Tone Zlosel - frajtonarca, Marjan Boštjančič in jaz, nismo imeli časa za klepet - komajda smo se nekako pozdravili z našimi znanci, saj smo morali narod zabavati kar do pol treh zjutraj. Seveda smo turistično torturo drugi dan (nedelja) težko vzdržali. Tako se nas je nekaj (prav muzikantov) odvojilo od glavnine in se odpravilo z metrojem domov. Jaz sem treniral (provincijalec pac) vhod na postajo, kjer se vam zapora odpre, če pravilno porinete magnetni listič in pohitite na drugo stran. Že po drugem poskusu (seveda z drugo kupljeno vstopnico) sem uspel, za kar sem bil nagrajen s toplim aplavzom navijačev, ki so bili že zdavnaj na drugi strani "vrat". Francoski šarm: ne vem, če lahko govorim o tipičnih Francozinjah, saj so velika mešanica. Elegance smo pa le nekaj opazili, žal so bili tisti dnevi praznični in je bilo po ulicah ogromno avtobusov, turistov vseh barv, pegastih. Črnih, poševnookih (slednjih kar presenetljivo število) in bolj malo domačinov. Veliko delavcev v Parizu je iz Magreba ali drugih frankofonskih dežel, kar je pravzaprav vzrok, da se Francija kar precej zapira v svoje meje. V ponedeljek dopoldne smo iz Avenije pasjih dr... krenili proti domu. Ustavili smo se v pedantni. Čisti, hladni in oholi Ženevi, kjer bi si z ropom Rolexov iz ene^same izložbe zagotovil udobno življenje do konca. Pravijo, da v Švici dela veliko zdravnikov in zobozravnikov iz ex Jugoslavije. V to smo se takoj prepričali, saj smo takoj zagledali napis dr. ta in ta in makedonska priimka. Gez ovinke in po ozki cesti smo ponoči prešli Sv.Bernard. Bernardincev seveda nismo videli, je bilo pa zato slutiti veliko strah vzbujajočih prepadov. Vožnja preko Italije ni bila toliko zanimiva, zato bi končal s podatkom, da smo odpotovali od doma v Četrtek ob 14. uri, vrnili pa se v torek ob 10. uri in si v tem času pravzaprav dokaj solidno pripravli načrt za prihodnji, bolj temeljit, "pohod" na Pariz, a kdove kdaj bo to. v Dimitrij Bonano P.S.: Se vedno trdim, da tisti vonj ob koncu vožnje, ki ga je bilo Čutiti v "pritličju" avtobusa ni bil iz stranišča, ampak je to bil preprosto "parfum" enega boljših francoskih sirov. Made-moiselle Josephine pa sporočam, da smo RILLETTES d'OIE pojedli in se ji bom oddolžil kako drugače. Obljubim. D.B. BEGUNCI V OBČINI ILIRSKA BISTRICA V občini je bilo nastanjenih 299 beguncev, ostalo pa jih je še 14.Na Rdečem križu je prijavljenih 69 beguncev iz BiH, računajo pa, da je še približno 20 neprijavljenih. Vsi begunci so bili nameščeni pri družinah, sredi obdobja priseljevanja pa je bilo 40 ljudi v zbirnem centru. Le-te so napotili v center v Banjolah. Begunci so prejemali pomoč v hrani in obleki, v začetku tudi nekaj denarja. Znano je, daje jesenska akcija zbiranja hrane in vsega ostalega zelo uspela. Polovico zbrane hrane so predali občinski organizaciji RK iz Opatije (za oskrbo beguncev na njihovem območju), iz druge polovice zaloge pa se danes oskrbujejo begunci v naši občini. V vse akcije zbiranja pomoči in organizirnje kulturnih prireditev seje aktivno vključevala tudi Karitas. Begunci iz BiH so nameščeni pri svojih sorodnikih. V prihodnje bo bistriški RK zbiral hrano in pribor za osebno higieno (milo, praške, plenice). Obleke ne bodo zbirali, saj je je še precej na zalogi. D.P. Računalniško opismenjevanje osnovnošolske mladine je končno prestopilo tudi prag naše občine. Računalniška delavnica (predvidoma bo v poslopju nekdanje delavske univerze) bo opremljena s šestimi računalniki. V dopoldanskem času bo namenjena delu osnovnošolcev, popoldne pa v glavnem izobraževanju odraslih. V ponedeljek 18. aprila se je v organizaciji ljubljanskega Zavoda za šolstvo začelo prvo obsežnejše računalniško usposabljanje učiteljev bistriških osnovnih šol (uporaba računalnika pri pouku). _Izvajalci_tečaja so predavatelji Inštituta Jožef Štefan. Šola je računalnike kupila s sredstvi, namenjenimi za opremo šol. D.P. SNEŽNIK — SNEŽNIK 1 — SNEŽNIK 1 M v — . g i V; mo n urno ur potovalk, ončno smo krenili. Po dolgih pripravah smo se na Sl* nikov enonadstropni avtobus vkrcali: celotni pevsK zbor Kettejevcev, glasbena skupina, ki si je za 1 pomembno priliko nadela ime Bistre, ogromno kovčkov ] glasbenih ojačevalcev in seveda nekaj dobrot za pod zC učinkovitimi sredstvi proti suši v grlih. Kot vsi pomeni^11 umetniki smo imeli s seboj nekaj navijačev - pretežno nežn^ spola. Skratka, s šoferjema (eden se nam je zdel sumljivo zele za dvoboj z evropskimi cestami), nas je bilo kakih sedemdes^ temeljito pripravljenih osvojiti, sicer ne večno, a rekel bi ^ precej znano mesto - Pariz. Pod do meje z Avstrijo znana; na senčni strani Alp v smeri pt° Salzburgu (ali staroslovensko Solnogradu) pa mraz in sneg, da f je za čuditi, kako da Oestereicherji niso polni romatizma. Avtoc esta ... Kilometri se nabirajo. V avtobusu vsak po svoje: ^ kateri dremajo, drugi kvartajo, tretji bulijo v TV ekrančke (^ mi bralci ne zamerijo grobi primerjavi, a večina filmov je tako violentne vsebine, da je bilo slišati upravičeno vprašanj* ali ni to prenos v "živo iz Sarajeva"). Nekdo, sicer pravi k®1 tejevec, vendar na prvi pogled arabski terorist, zavpije grožnj* da če ne bo takoj avtobus ustavil, bo pri priči začel fajfat^ Vsi smo onemeli in polurni počitek je bil tu. Nemško francoS' mejo smo prešli pri mestu, ki se je v zgodovini enkrat imenoV*/ Strassburg, drugič pa Strasbourg, odvisno kateremu od dveh ve^ ljubečih se in prijateljskih držav je pač pripadalo. Pa to * bilo tako zelo zanimivo. Večina si je hotela ogledati slovv katedralo v Reimsu, a smo jo, žal, videli le od daleč -tako je vzbudila veliko spoštovanja. Champangne - slavna domovina še bolj slovitega šampanjca.Vendaf nič. Zunaj nekakšno nizko gričevje in kilometri nasadov olj1' repice z značilnimi rumenimi cvetovi in žitom. Na trenutek se f je zdelo, da sem nekje na Madžarskem. Pred Parizom je dež, ki nas je stalno spremljal, prenehal. vodiči na čelu z Aleksandrom Ternovcem, nas varno vodijo c našega prebivališča v predelu Charenton. Prvi vtis je pozitiv^ razen čudnega pojava, da so pločniki parka polni pasjih izttf kov, ki bi jih lastniki morali, kot v drugih evropskih mesti pobrati v vrečko. To ulico smo takoj poimenovali Avenue c me ....des chienes. Turiste lahko razdelimo v dva razreda: čredo, ki gre ponižno' vodičem in si ogleduje vse cerkve, spomenike, muzeje... in tisL bolj zahtevne, ki gredo nekoliko bolj po svoje in so seveda t^ bolj izbirčni. Ker sem pripadal prvi skupini, sem si kajpa ogledal zgoraj opisane klasične primerke, ki jih ne bom omenj*' saj jih dobite v vsakem turističnem vodniku. Vendar se mi ; posebej vtisnila v spomin cerkev Sacre Coeur na Montmartru prekrasen razgled Pariza, ki leži kot na dlani pred vami v V$ svoji lepoti. Ne vem, zakaj, a stalno mi je na misel prihajaj primerjava Pariza z Rimom: npr. cerkev Notre Dame - rim^ Sv.Peter: kako strašansko različno dojemanje življenja in smrti a v obeh primerih nakaj silovitega, globokega, presunljivega, je skorajda nemogoče opisati. Eiffelov stolp. Simbol Pariza, ponos Francozov itd, itd. Od bl^ ogromna masa železja, navidez nerodno povezanega med seboj velikimi upadljivimi zakovicami, ki me spominjajo na izvi*! ilustracije iz knjig Nautilusu in Kapitana Nema. Tu se dela ^ "balkansko": naženejo nas v kabino kot kakšne ovce (jaz s skorajda strl enega otroka), ki popelje za 51 frankov na višine. In spet je v lepem vremenu pod nami Pariz z vsem svoj' sijajem poplačal vse, kar smo grdega mislili o teh "štangah"^ j katere sem se na začetku vprašal - le kateri norec in čemu je, zgradil. Nehote mi spet spomin uide na nepozabno Edith pariškega vrabčka z grdim glasom, a pevke, ki so jo obožev*' zaradi izpovedovanja resnice o človeku, pa na limuzino, ki smo• imenovali žaba. To je pač Francija. Še o eni posebnosti bi f zapisal: francoska prestolnica ni tako čista kot so nemška . Švicarka mesta in prav zaradi njegove, po svoje bolj človc* narave, so ljudje, ki jo bolj poznajo dobesedno zaljublja vanjo. Ko smo že pri "habitusu" Pariza, naj omenim še en^ klasičnem smislu grdobo - uradno imenovalno Nacionalni cefl^ umetnosti in kulture Georges Pompidou ali enostavno Beauborg-, "tvorba" iz različnih drogov, cevi, plastičnih hodnikov in ^ dobne^navlake naj bi predstavljala arhitekturo prihodnosti t nekakšen "urbani stroj". Naši zlobni jeziki so zatrjevali, da, stavba zablestela v vsem svojem sijaju po desetih letih, če,; bodo pustili, da bo lepo zarjavela in dobila primerno časa. Nimam veliko pojma o moderni arhitekturi, a za moje možg* je bilo to le preveč. Osrednji del izleta je bil seveda srečanje z zdomci. Zbot | imel koncert v prepolni cerkvici sv. Katarine blizu SlovensK0; doma. Ocena: zelo uspešno, ugodno postavljen zbor v apsidi, h0,[ gen zvok, primerna vsebina, hvaležna publika, govor predseduj zbora Lea Širclja, nagovor predsednika Slovenskega katoliš^ društva dr. Janeza Zorca, poklon "Parižanom" umetniško sli.j Trnovske motive s cerkvijo sv.Petra v ozadju, delo našega Dah1, Gašperšiča; nekaj samospevov v interpretaciji operne pevke 4 « T —. / m ^ m «.^4 4 1«. m m 1 - -1 A — — «—i 4 X M ^ _ 44—1 2- 4 c*, o 2 Marie Jan (starši po poreklu nekje iz Čičarije, žal umetnica ' I slabo slovensko), povezovanje programa in recitacije vis°£ kategorije Nataše Vičič in naše Jožice Vidmar.... Skratka, P1 pričan sem, da sta bila glavna organizatorja izleta (s parfl strani) rojakinja Ana Stegu-Vičič in njen soprog Karlo zadovoljna. ( Mi muzikati: pevca Barbara in njen očka Saša Boštjančič I s GRAFIKA grafIka grafIka ILIRSKA BISTRICA ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 ILIRSKA BISTRIŠ ODCErEUŽ\Sn UREDNIK: RAST tel. 067/81-684 mss. a’ k t' ji iO1 .n 4 .e' it ;a: >t' s‘ )C' ie' ia: Ll‘ ie st' iy s k1 al š»' o: it> jd' ja' až d ■ea el it d li* to’ s*1 oj* ! 0 ) r» al e*! j^ nf nt! 1 f 'e‘ i! e ■ ti* iga* >< lnl. ik«* ik‘ ■S| p?! ci5 iif (bi' d.o.o. Pivka trgovina, turizem, inženiring d.o.o. kolodvorska 9a, 66257 Pivka Slovenija p.p. 22 tel: 067-51-602 51-107 tax: 067-51-107 ’-PPT SALON POHIŠTVA - VSE ZA DOM UNIKA tel.: 067/51-010 URNHC vsak dan 8h-18h, sobota 8h-12hr nedelfa zaprto OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP IZRAZITE SVOJO ŽELJO .N POSKUSILI VAM BOMO UGODITI ! 10% V0PU5M GOVEJE od 10.000 do 21.000 SLI KONJSKE od 8.000 do 15.000 SLT JUNEf JE od 4.500 do 8.800 SLT TELEČJE od 2.00 do 4300 SLT OVCJE-ianček od 1.200 do 2.500 SLT KOZUCK1 od 1.000 do 1300 SLT POHIŠTVO MIZE od 9.900 SLT napre| STOLI od 2.800 SLT napre) KOPALNIŠKE GARNITURE VRTNE GARNITURE SEDEŽNE GARNITURE OMARICE ZAVESE PO NAROČILU, RAZNE KVALITETE Od 1.000 SLT naprej SVETILA. ORIGINALNA RUPINSKA ŠKOLJKA ZLATI PROGRAM { 24 KARATNO ZLATO ) od 2.000 SLT naprej USNJENA GALANTERIJA, KRISTAL. STEKLO, KERAMIKA, AKUSTIKA. URE,... BLAGOVNICA Žalec, Ilirska Bistrica c u a m it a n 11 *=•.•••••••••••• J .f v.v.v.v D JAVOR TRGOVINA POSTOJNA Kolodvorska 28, tel. 067/21590 VEZANE PLOŠČE PANEL PLOŠČE FURNIRANE PAN E Ir PLOŠČE x Blp PLOŠČE v PARKET STROPNE OBLOGE STENSKE OBLOGE TALNE OBLOGE ZAKLJUČNE LETVE v VVUIBl V« i8to\nanu?~ tel. 067/84560 PRODAJAMO NA NAROČILNICO BREZ P.D. fepO® D®pD@ p®CSKDWKH [£)S][?w© [?®s[?©(aiffk2) KE^® 2® gp@(a]© Računalniška oprema - Razvoj • Svetovanje Computer Hardvvare and Softvvare Research and Consultancy 65270 Ajdovščina, Goriška cesta 25c, Slovenija, Tel.: (065) 62-455, 62-477, Fajt (065) 62-733 NA ZALOGI MAMO RAČUNALNIŠKO OPREMO IN PROGRAME ZA KOMPLETNO REŠITEV VAŠEGA INFORMACIJSKEGA PROBLEMA UGODNE CENE DOBAVA TAKOJ SERVIS ZAGOTOVLJENI M .oKiicrc iiii •B ZASTOPNIK RAČUNALNIŠKI STORITVI PREŠERNOVA 26, IL.BISTRICA, TEL. 067/81-684 RAČUNALNIŠKI STORITVI iiiM TELEFON 067/81 HlMl -684 m Quetliča/ma nMn Gartner Margita in Dinis Gregorčičeva 7 66250 Ilirska Bistrica tel. 067/81-594 tel.doma 067/81-204 pote^ v A ek cvelličarihik uslucj vam nudimo tudi kompleL 'ompielno pogrebno opremo A prevozom umrle ’^a. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO vse zj njQmm£ spow£tw< VABLJENI ! SHffjEa&ajire- SIKE 251015- i KOVINSKI IZDELKI VADNJAL Parje 25, 66257 Pivka telefon fax 067/84045 TTT 10% POPUST PRI PLAČILU z Gotovino TRGOVINA d.o.o. ILBISTRICA, JASEN 49 TEICroni: 067/ 62-154 . 41-580 . 42-175 KOMBINIRANI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE, OLJNI GORILCI, RADIJATORJI AKUMAT-LIPOVICA, SOLARNI BOJLERJI, SOLARNI KOLEKTORJI IN OSTALI PRIPADAJOČI MATERIALI vtE no Enem mtiru z Donavo no doio novo novo novo ŠPORTNA OBUTEV VOZIČKI ATRAKTIVNA CENA PAMPERS PLENIČK Pri nakupu blaga nad 3000 SLT možnost nakupa na dva obroka d.o.o. bazoviška 4, TEL. 067/81-584 StrokovtŠ* in zanesljivo do vozniškega izpita rrTF^n^wc^r^m/]/i\ dki raCDESiJDDSDDO^DDIIMlD DDaŽBCaOtSOCa© Urejamo okolje za vaše prijetnejše življenje O DOMIKA Zlatar filigran O DOMIKA PRODAJA ZLATIH IZDELKOV lil Vršimo popravila vaših izdelkov !s;sj:!!w in odkup zlata HHBllilBBlaiil* z.rata 00 0 vs^ljc S-12„1<5-1£> SOBO^Si. 8-13 C^mtcmrm ‘Kjesevič Sifva CVETJE, SEMENA, PRILOŽNOSTNA DARILA IN ARANŽIRANJE moje M ZELENJAVA Hac J J V. GODEC J J VSAK im SVEŽA ZELENJAVA VSAK DAN od 8-19 , SOBOTA od 8-13 ure TEL: 067/81-664 AVTOSERVIS IN AVTOVLEKA VALTER SMRDEU ZASTOPSTVO AVTOMOBILOV HVUNDAI informacijski inženiring Snežniška 12, 66275 PIVKA PE TRŽENJE IN SVETOVANJE ILIRSKA BISTRICA Vam iz svoje dejavnosti nudi: ■ osebne računalnike IBM PS/1 in IBM PS/2 - prenosne računalnike TOSHIBA - matrične tiskalnike • poslovno programsko opremo: * za finančno računovodsko področje ( glavna knjiga ) * za komercijalno področje * za gostinstvo, obrt ter ostale dejavnosti - mikrofilmske storitve - sisteme za avtomatsko identifikacijo - črtna koda • sisteme za avtomatsko registracijo časa • protivlomne in protipožarne sisteme - videonadzorne sisteme - svetovalne in izobraževalne storitve - ter ostale storitve s področja poslovnega inženiringa, računalniške avtomatizacije, računalniških komunikacij Za podrobnejše informacije nas pokličite na tel. 067/81-061 ali nas obiščite v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 14 (poslovna stavba TOK) VSAK DAN od 8-11 ure Obvešča vse zainteresirane, da bo v krajšem času potekal tečaj iz varstva pri delu s traktorjem in CPP za Študente v letni sezoni s popustom pri vseh storitvah. TELEFON: 067/41-317 tel: (M vsak dan od 8-19 AVTOSERVIS m nnfedmESTM dcii Podgrad 3, 66244 PODGRAD DOLGNJe 2A, 66250 ILBISTRICA V V ■ AVTOPLASCI ■ AKUMULATORJI IN OSTALI DELI ZA AVTOMOBILE RENAULT 4 , GOLF % ŠKODA in ZASTAVA VSAK DAN od 8-19, NEDELJA ZAPRTO PROIZYQDNJA IN ZUNANJA TRGOVINA GRADIŠČE 48, 66243 OBROV Telefon 066/83-426, 83-464 Telefax 066/83-426, 83-464 SLOVENIJA % i IZDELAVA PROZORNIH ŠKATEL IZ PVC MATERALA r i KJTEZŽKI !PCESii,aE\ys?u š l'Ili;i>.\IK: RAST tel. 067/81-684 J~^1 D]giMiH>N'A ——^ TRGOVINA 66244 Podgrad 6 Vlasta Liber tej.067-81248]doma) nudimo: * šolske potrebščine * kozmetiko * darilni program * igrače * ostalo galanterijo sobota 9-13 Zagotovite si že sedaj šolske potrebščine po zelo ugodnih cenah. DOLINI ZEMON 82 G, TEL. 81-919 0 'MESECU MAJU 10 POPUSTA NA: PIUO, RADENSKO, SADNE SIRUPE SALAME, TESTENINE, Z.NOGAUICE somsil) ILIIM/l BISTRICA Tomažič Darinka -šolske in pisarniške potebščine -steklo, porcelan, keramika ^,58* UGODNA PONUDBA IZDELKOV IZ SREBRA vS-A- s ss■.Sss.■ v.-.v.-.v ^ v jŽ trg IVI. "TI-TA T TEL. 067V81-OTC MONTAŽA^JOŽE CMREČNJAK 66244 PODGRAD 107 TEL 067/85-276 VODOINSTALACU CENTRALNIH OGREVANJ SOLARNIH SISTEMOV Gostiki Potok KaJoi Wariia in 2vonLo 66250, II. Bistrica DOLENJSKI POTOK TEL. 067/82-510 CANKARJEVA ULICA ILIRSKA BISTRICA ‘ZCvaččtefrta fronucUlti (immMTTMm hritovm™ chmi I r\ ROZMANOVA 2 CIGODNR PRODflJf! ZENSKIH NOGAVIC URNIK 8-12,16-19 SOBOTA 8-12 KEMIČNA ČISTILNICA VSAK DAN 8-14 iOB 8-12 II M7l OTROŠKA ŽENSKA MOŠKA % Metraža ^ TEL. 82-329 - {UGODNA (ENAPiH- ZVEČER ODPRTO DO 20 URE hHISTICNA AGENCIJA SLAVNIK ILIRSKA BISTRICA ijH j| IGORJE, ZDRAVILIŠČA, OČITNICE NA KMETIJI TEČAJ ANGLEŠČINE V TUJINI ENGUSH STUDIES CENTRE-COVENTRV gSSfe Vse informacije v TA II.Bistrica O ali na telefon : 81-055, 41-720 Jelica »-r parfumerija KRISTAL PARFUMERIJA ZLATO in SREBRO ROČNE URE BEKTON "GUMB" BATERIJE ODKUP ZLATA ~w" f m j ^ filmi I.ZvJ3lxx./\ Nasproti trgovine s pohištvom! VELIKA DARIL amnM I IMETDffl ME LLJAN JOŽE, GREGORČIČEV TEL. 41-1S TOI m A 24,1 12 IEV EACISB _BISTRICA ■DBirT OPRAVUAMO STORITVE NA DOMU m 1/neas/ba PED/KERSTVO, PAS/l/NA TERAPIJA /N SVETOVANJE Nudimo vse pedikerske usluge : - nudimo strokovna svetovanja za notranje in pljučne bolezni ■ masaža stopal, telesa - uravnavanje telesne teže in splošnega počutja - odpravljamo bolečine v hrbtenici - inhalacije " akupresura proti bolečinam^ašlju,glavobolom HOTEL TURIST tel.: 81-081 AVTOKLEPARSTVO m ° =ii U F. MARTINČIČ (067)81-794 KIME TELEVIZORJEV IN VIDEO NAPRAV Wkmmutm PREŠERNOVA 4 TEL. 81-095 ■o ssnea&snre. s»rE*»ni£.: MARICA VRH, BAZOVIŠKA 5, ILBISTRICA ono vab v prenovljeno ti ime □OdJdBffiO® o o TURISTIČNI MENU TOPLE MALICE POSEBNA PONUDBA : DOMAČE JEDI postrvi po bistriško bistriške lovske specialitete krompir "u zeunci" snežniški golaž z njoki bistriški pršut VRnTn. oKnn, POiKim, VERMIDE IA VETROlOVt PO KOAKUREnčAlll CEAAII IZ UVOŽEnill fflATERIAlOT z Enourno GnRnnciio \ rRIIOVCC PETER nnzorišKA 7« fEžnnn TEL 067/72-A74, 67-6A5 TEI. rRX* 067/ 81-072 MALI OGLASI Z' A IL. BISTRICA, DOLNJI ZEMON 11, TEL: 067/81-186 HELIKOPTER 0®" GRADBENEGA MATERIJALA VODOINŠTALACIJSKEGA MATERIJALA KOMBINIRANI ŠTEDILNIKI ZA ETAŽNO OGREVANJE MATERIJAL ZA CENTRALNO OGREVANJE Z MONTAŽO KERAMIKA IN SANITARNA KERAMIKA A R' cnnnžnn vratr PROTiPOžnnnn VRnin OGRRJE KuučnrničnniKE uhuge z monmžo ODPRTO od 8-12 in 15-18 ure, SOBOTA od 8-13 ure - PHOIZUODMJA - TRGOUINA - GOSTINSTUO - STORITUE sr POD VRTI MAISTROVA 8, TEL 067/41-410 Nudimo gradbeniške usluge: zidanje, izdelava ometov, krovstvo, keramična dela... tel. 067/23-667 V srediscu Ilirske Bistrice iščemo prostor za mirno obrtno dejavnost. Optika SEVER, tel. 061/161-019 Naročila za male oglase sprejemamo po poiti na naslov: RAST- Prešernova 26 66250, Ilirska Bistrica, najkasneje do petega v mesecu. Poleg tiskanega besedila je potrebno predložiti tudi fotokopijo nakazila na Ž.R.: m«u ocmii TEL. 067/81-«84 52210-621-2010 05-1201115-499226 Cena malega oglaaa do dvajset besed znaša 150 SLT. f AGR«b®\ M-A-R-K-E-T ' TIGOVNA NA DEBELO IN DROBNO daa KOSEZE PUGELJ OLJE "ZVEZDA* 067/81^02 VIDEOTEKA 2300 FILMOV AMEŠ ŠTIRI - PETI BREZPLAČEN iENA IZPOSOJE ZA EN DAN ORIGINAL KOPIJA g® TEL: 067/81-359 ODPRTO VSAK DAN OD 11 - 21 URE, NEDELJA ZAPRTO PRESNEMAVANJE FILMOV PO VAŠI ŽELJI BRECEIJ ANAMARIJA TOMŠIČEVA 30, KRANJ OPTII&j OPTIKA 1 x TEDENSKO Z.D. ILIRSKA BISTRICA <^/XfuidlLjrTrza> ■ VSE VRSTE OKVIRJEV • VSE VRSTE STEKEL • KOMPLETNO IZDELAVO OČAL PO NAROČILU Z RECEPTOM ALI BREZ ■ VSA POPRAVILA • STROKOVNA SVETOVANJA POSEBNA PONUDBA VSI OTROCI DO 15. LETA IMAJO PRI NAŠI USLUGI 30% POPUSTA INFORMACIJE NA TELEFON 061/161-019 PRODAJA ČISTIL Center Sonce VPISOVANJE ZA energijske terapije radiestezijske preglede prostorov tečaji tujih jezikov po metodi OPEN MIND akupunktura in kiropraktika razne sprostitvene tehnike razne masaže in prerokovanje frizerski SALOI-nT krizmaN AJNLA. TfBtLo ©■[]=£>©£> lij (Li bi u poletnih dneh uredite moderno priceiho aasiaaGiaEiEiaEiGiEiaaEiaEiEifE KOLIČINSKI POPUST NA PIJAČE GREGORČIČEVA 20 TEL 81-691 TEL. DOMA: 81-822 krovstvo kleparstvo Um Zupančičeva 6 Il.Bistrica tel. (067) 81-978 d.o.o. itrica UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO 8 A AKCIJA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V vseh osnovnih šolah in vrtcih bodo 22. maja zbirali igrače, ki sojih njihovi mali lastniki prerasli ter šolske potrebščine (knjige, barvice, slikanice). Bistričani bodo darilca za male begunce lahko oddali istega dne med 15. in 18. uro na stojnici pred marketom, kjer bo potekal tudi mini otroški program (risanje s kredo in podobno). rominDM ŽIV ZfIV' Najavljamo pomladansko prireditev za otroke vseh starosti. V organizaciji DPM, nekaterih strank in sponzorjev se bo "zgodil" konec junija v parku "Nade Žagar". Več informacij v naslednji številki. Iz knjižnice sporočajo, da so dobili precej novih knjig. Nekatere najbolj iskane so: - s strokovnega področja: ABC podjetništva, Urjenje spomina in koncentracije, Abeceda borzništva, Pospešeno in hitrostno branje, Nerodna leta: resnice o spolnosti za najstnike, Priročnik za proučevanje dlani; - leposlovje: Očka (Steel), Počivaj v miru, lepotička (Clark), Ljubezen in sovraštvo (Konsalik), Skrivnosti - tretji in četrti del (BIyton). Knjižnica ob četrtkih ob 10. uri prireja ure pravljic za predšolske otroke. Bibliofilom sporočajo, da so odpisali nekaj zanimivih knjig. KARATA KLUB S-HOTOKAM Je občinska politika telesne kulture pravilna? Karate klub Ilirska Bistrica je bil formalno ustanovljen davnega leta 77 in to 19. januarja. Ljudje, ki so takrat spremljali razvoj telesne kulture v naši občini, se bodo gotovo spomnili imen, kot so Stemberger Vojko, Kranjc Drago, Prosen Drago, Jurač Rado in ostalih... Ti so namreč tudi ustanovitelji športnega kluba, ki se je kasneje v naši mali občini razvil v pomemben dejavnik na področju telesne kulture in tekmovalnega športa. Prvi predsednik Karate kluba je bilŠtemberger Vojko, kateremu gre tudi zasluga, da se je klub že tista leta začel razvijati v pravi smeri, to pa je široka mladinska (pionirska) baza, iz katere po dolgih letih napornega treninga in vztrajnosti izhajajo odlični tekmovalci, predvsem pa koristni člani nase družbe. Usmeritev je bila pravilna in je še danes - 15 let po ustanovitvi - glavno vodilo kluba. Omeniti moramo tudi prve strokovne vodje kluba: Božoviča Ljubomi-ra, takrat študenta na Reki in Veljanovskega Stojana, starešino v bivši armadi. Njuno delo so do današnjega"dne nadaljevali Rogač Miro, Štembergar Branko in Jugovič Bogdan - po strokovni ali organizacijski plati. Od začetkov delovanja kluba je delo potekalo strokovno, kontinuirano in kar je pomembno, nenehno je napredovalo. Med leti 1980 -1990 je KK zbral nešteto pionirskih, kadetskih, mladinskih in članskih uvrstitev in sicer na najvišjih mestih v Sloveniji in zelo dobrih v jugoslovanskem merilu. Naj naštejemo samo nekaj primerov: leta 1983 Šestan Stojan pri članih 1. mesto v regiji in 2. mesto v Sloveniji, v letih 1985/86 ekipa mlajših in starejših pionirjev prvak regije in republike, v letu 1987 članska postava Šestan, Rogač in Stemberger 3. mesto v Sloveniji in 12. mesto v bivši Jugoslaviji; kadeti v sestavi Gobec Domen, Kvaternik Branko in Štemberger Kristofer 10. mesto in Curlič Robert 12. mesto na Evropskem pokalu v Szombatelyu na Madžarskem; v naslediyem letu je ekipa republiških prvakov v sestavi Gobec Domen, Žnidaršič Andraž- in Stemberger Kristofer dosegla 4. mesto v Jugoslaviji, vrhunec tekmovalnega delapa je dosežen letos, ko sta z odličnimi uvrstitvami v Sloveniji Štemberger Kristofer in Šestan Vojka postala člana državne reprezentance, Šestan Vojka pa je na evropskem prvenstu v Haagu maja letos dosegla 17. mesto v katah. Urejanje bistriških zelenih površin Skrb za bistriške zelenice je bila po javnem natečaju prepuščena podjetju Breza. Podjetje je zaposlilo sedem delavcev, od tega pet prek javnih del za dobo šestih mesecev. Z urejevanjem parkov so začeli šele 8. aprila in zdaj poskušajo nadoknaditi zamujeno. Največja naloga je vzdrževanje parka "Nade Žagar", odkoder so to pomlad odpeljali 15 manjših tovornjakov odpadnega materiala in smeti. V prihodnje bodo očistili jezerci, popravili polomljene ograje mostičkov,namestili nove posode za smeti in obnovili poti. Za vse to pa zaenkrat nimajo sredstev. Razpolagajo z 230 tisoč tolarji za dejavnost firme in 440 tisoč tolarji za plače. Primanjkuje jim sredstev za vlaganje v delovna sredstva, zato so prosili Hortikulturno društvo, da bi jim posodilo oziroma prodalo nekaj orodja in naprav. Radi bi prišli do posnetka vseh zelenih površin v mestu - tudi zaradi tega, da bi se ločilo, kaj je javna in kaj zasebna last. D.P. GASILSKO DRUŠTVO "PODGORA" Gasilsko društvo "Podgora" je slovenska redkost v tem, ker ga sestavlja članstvo štirih vasi: Podgraje, Zabiče, Trpčane in Kuteževo. Zaradi tega je imelo društvo tudi precej problemov pri večletnem iskanju lokacije za gasilski dom. Končno so našli skupni interes s podgorsko osnovno šolo in dobili lokacijo ob njej. Društvo je s pripravami na gradnjo prepotrebnega gasilskega objekta začelo v letu 1990. V lanskem letu so kljub težkim gmotnim razmeram uspeli zgraditi objekt do prve plošče in zagotoviti najnujnejši prostor za gasilsko vozilo in opremo. Polovica objekta pa služi kot garaža minibusa osnovne šole. Člani društva nameravajo letos postaviti še streho. Kljub maloštevilčnemu Članstvu in dokaj slabemu odnosu vaščanov do te dejavnosti, delo uspešno poteka. V Podgori namreč ni gasilske tradicije. V okviru drus'tva zelo uspešno deluje pionirski krožek s 36 pionirji. Vodi ga Vinko Stefančič, ki že nekaj let uspešno izvaja program za pridobivanje značke "preprečujmo požare" in pripravlja pionirje za gasilska in druga tekmovanja. Letos so v društvu izvedli tečaj za naziv "izprašani gasilec". S tem je društvo pridobilo tudi novo ekipo operativnih gasilcev, kar je precejšnja pridobitev z vidika požarne varnosti za požarni okoliš tega društva. Dosedanje delo napoveduje uspehe tudi v prihodnje. Gasilci so namreč prepričani, da bodo pridobili nove člane in s tem pripomogli k širjenju požarne kulture. Pomembna spodbuda za člane gasilskega društva so razumevanje Osnovne šole Podgora in nekaterih obrtnikov s tega konca občine. Za podporo se jim ob tej priliki lepo zahvaljajejo. D.P. Sicer pa o uspehih dovolj govori dejstvo, da je Karate klub dobitnik Šestih Plaket Janka Kovačiča, tragično preminulega telovadca iz Smrij, ki jih podeljuje občina Ilirska Bistrica za najboljše tekmovalne dosežke v tekočem letu. Klub je član Karate zveze Slovenije, vendar so njegovi tekmovalci včlanjeni tudi v Karate zvezo Italije, kjer so v prejšnjih letih dosegli nekaj odmevnih uvrstitev. V vseh letih so bili člani kluba tudi redni gostje na seminarjih na ravni evropske Karate federacije, kjer so sodelovali vodilni strokovnjaki z vsega sveta s področja karate športa. To je tudi eden glavnih pogojev za napredek v delu vsakega kluba s količkaj visokimi tekmovalnimi ambicijami. Zelo tesne stike pa vzdržujemo s klubi iz Avstrije in Italije, še posebej s Karate klubom SHINKAI iz Zgonika, ki ga vodi mojster Sergio Stocca. Vsa ta leta smo delovali tudi v povezavi z Osnovno šolo Dragotin Kette, kjer smo vedno naleteli na razumevanje. Pri vsem našem zagnanem delu in kljub visokim dosežkom v dolgoletnem obdobju je bil glavni problem zagotavljanje finančnih sredstev za vsaj osnovno delo kluba, stroške seminarjev in nekaterih tekmovanj pa smo si morali plačati celo sami. Vse nase dolgoletne izkušnje v zvezi s stanjem telesne kulture v naši občini pa lahko strnem v dve ugotovitvi in sicer, da se že dolga leta vodi povsem napačna politika razvoja telesne kulture v Ilirski Bistrici,ter da ogromno finančnih sredstev "izgine" za takoimenovane humoristiČno-rekreativne dejavnosti, ki pa se na veliko prištevajo med takoimenovani Šport. Medtem pa klubi z uspehi in predvsem z zdravim in napornim delom komajda životarijo. Mogoče pa bo leto 92’prelomno leto za razvoj telesne kulture v naši občini. Na koncu naj na kratko predstavim dva člana Reprezentance naše države, saj mislim, da sta si po dolgoletnem napornem delu to tudi zaslužila. STEMBERGER KRISTOFER, rojen 27.5.1972, sedaj študent Strojne fakultete v Ljubljani, je začel trenirati karate z osmimi leti.V naslednjih letih je bil redno na vrhu republike in sicer kot mlajši pionir, starejši pionir ter kot kadet. Na evropskem pokalu na Madžarskem je dosegel zelo dobro 10. mesto. Kot član ekipe republiških prvakov je v bivši Jugoslaviji zasedel 6. in nato 4. mesto. Na osnovi rezultatov v letih 1991/92 (2. in 3. mesto v katah in borbah) je letos postal član državne reprezentance Slovenije. SEST AN VOJKA, rojena 21.11.1968, zaposlena v Vezeninah, je začela trenirati karate leta 1982. V naslednjih letih je bila prvouvrščena v Sloveniji, visoke uvrstitve je dosegla v Avstriji in Italiji, v sezoni 1991/92 pa je bila drugouvrščena v Sloveniji. Kot članica karate reprezentance Slovenije je maja letos dosegla 17. mesto na evropskem karate prvenstvu. S Š STTra[En_STrRycD TRAP SEKCIJA SD 4. JUNIJ je s člansko ekipo po treh kolih 1. lige I mestu tik za Svobodo iz Senožeč. Najboljši rezultat je dosežen v 3. W; Ilirski Bistrici z ekipnim 1. mestom in posameznima 1. in 2. mesti (Petričič in Dekleva). ( < Mladinec LIPOLT ANDRAŽ nastopa v slovenski reprezentanci na SvCj nem pokalu v nemškem Suhlu od 17. do 24. maja! i| STRELSKA DRUŽINA 4. JUNIJ deluje predvsem z mladimi strelci, ^ v krožku na OŠ Dragotin Kette vodi Stanislav Mahne. Tako so 2. mat| Postojni na regijskem prvenstvu SSD ekipno (4 tekmovalci) dose£|| mesto. u Še uspešnejši so bili na klubskem regijskem prvenstu 28. marca tUj! Postojni. Z ekipnim 1. mestom in posameznimi uvrstitvami na 1. m,. Valenčič, 3. mesto Mahne in 4. mesto Grilj so izpolnili normo za držj prvensto, ki je bilo 12. aprila v Ljubljani. ^ Rezultati: ekipno 24. mesto od 36.; posamezno (Grilj, Valenčič, Ma,{ 40.,96. in 106. mesto od 157 tekmovalcev. .| •l n it k it Ji it it Rezultati balinarskih klubov v ligaških tekmovanjih po treh kolih: >C 1. slovenska liga - BK Termika IJ Dve zmagi z Jadranom Izola 10:7 v gosteh in doma 14:3 proti Iskn Poraz v gosteh z BK Primskovo 11:6. D Lestvica: 1. mesto Jadran (4 točke), 2. Železničar (4), 3. TermotehnikL 4. Primskovo (4), itd. g 2. slovenska liga - BK Hotel Turist (Topole) in BK Transport (KutežeL Oba kluba imata po treh kolih tri zmage. . Lestvica: 1. mesto Šampionka (6 točk), 2. Hotel Turist (6), 3. Bor(^j Transport (6), itd. Zdravko D( In •U ne fJIV Sk Domen Gobec m Stojan Šestan. ' Klečijo Vojka Šestan in Kristofer Štemberger, stojijo KMETIJSKA ZADRUGA p o. ILIRSKA BISTRICA plama transport ilirska bistric; 7 ZA ČISTO IA URCJEAO TRNOVSKA OBRTNO INDUSTRIJSKA CONA: BOJ PROTI KAOSU Na.seji bistriškega Izvršnega sveta 21. aprila letos so elani določali kriteri je za dodelitev poslovnih stavb v trnovski vo jašnici. Ker je bilo o tem v tisku ze nekaj napisanega^bomo tokrat pozornost namenili uvodu v to točko dnevnega reda seje. Član IS in direktor projektivnega biro ja " Villa" LEON BELUSlCje v njem spregovoril o razvo ju in uporabi bivše trnovske vojašnice. J % l f K fcl Enotedenska čistilna akcija, ki sta jo v aprilu organizirala Turistična zveza Slovenije in Ministrstvo za okolje, bo na pobudo občinskega odbora za izvedbo akcije potekala vse leto. Akcija bo razširjena s tekmovanjem za najlepše urejeni kraj, balkon, vrt, blok, šolo, bencinsko Črpalko, skratka vse, kar se lahko polepša. Pomemben del akcije, ki se vodi širše, je čiščenje reke Reke (sodelujeta še občini Postojna in Sežana). V akcijo bodo vključeni tudi gasilci, jamarji, ribiči in vsi, ki bodo želeli sodelovati, in ki se zavzemajo za čisto okolje. * f BEGUNČEVA ZGODBA —i I MIOLOVIC IVAN že od 16. septembra lanskega leta živi pri svoji hčerki na Studeni gori. Sem je pribežal iz Slivnice v okolici Zadra, odkoder jih je napotila hrvaška vojska med akcijami za obrambo paškega mostu. Šestinsedemdesetletni Ivan je v svoji rojstni Slivnici pustil čredo 60 ovac, 100 kokoši, svinje in svojo hišo. Zvedel je, da mu je hišo zadela ena granata in upa,da bo pri tem ostalo. Dva sinova in tri hčere so v Zadru in v begunstvu na Pagu, enega sina ima v Nemčiji. Z njimi je v stiku prek pisem in ko gospoda Mioloviča vprašate, kaj pišejo, vam odgovori:"Pa živi su." Sestro, ki je živela v Zemuniku donjem, so ubili, po pripovedovnju zaklali v času pokola v Skaberni. Sicer pa je bil gospod Miolovič že v Ilirski Bistrici v času zaključnih bojev maja leta 1945. Zase pravi, da je rojen v vojni, nekaj let je preživel v vojni in zdaj... Ni lačen, pomaga na hčerkinem domu, prejema pomoč Rdečega križa, vendar je njegova edina želja, da bi se čim prej vrnil domov. To pa se, žal, verjetno ne bo kmalu zgodilo, saj po radiu večkrat sliši o streljanju v svoji Slivnici. D.P. S * S m I s s * * s m gg it Izraba trnovskih vojašnic je dejansko projekt v svojim začetkom in koncem, ki mora rešiti nekatera metodološka vprašanja: 1. vizija občine: strategija razvoja in vloga občine v Širšem slovenskem prostoru, položaj mesta v hierarhiji slovenskih mest, 2. iz opredelitve zgornje točke izhaja karakter cone, ki nosi delovni naslov "obrtno industrijska cona Trnovo" (odprta, polodprta...) 3. mikrolokacija: cona se nahaja ob zahod ni mestni vpadnici in se razprostira na površini 26 hektarjev; od teh je približno 23 tisoč kvad ratnih metrov pozidanih površin z še več volumna. Gre za odnos mesto - cona in medsebojne vplive. Najti bo treba rezervat za elemente vpadnice: ustrezen cestni profil, cestni priključki, kolesarska steza, prostor za pešca; najti prostorski rezervat, kjer bi sčasoma nanizali objekte mestne vpadnice, 4. prostorska razmejitev vconi: kako v organizacijskem, oblikovalskem, ekološkem in tehničnem smislu najboljše izrabiti ta del prostora, definirati dejavnosti in jih ustrezno razmestiti (ločiti npr. čiste in umazane, tihe in hrupne, umestitev objekta za prehrano, internečistilne naprave, oblikovanje zelenih, parkirnih, športnih površin, cestne poVezave navznoter in navzven...), 5. najti ustrezno inštitucijo, ki bo vse to koordinirala. Po pogovoru z Leonom Belušičem zapisala Dragica Prosen. DOM JLA - KAJ JE ZE TO? V stavbo povabita lepo poslikan napis in cunja (zastava?) nad vhodom. Ura je 10. "zjutraj ".Vstopim in zagledam nekdanjo avlo: realsocialističen mozaik je izginil pod platnom, premazanim s Helios barvami. S tal, prekritih s slikami stoterih barv, risbami zavaljenega moškega telesa... štrlijo visoka slikarska stojala in na njih pripete slikarije. Neka mladenka je sredi ustvarjanja. "Kje so drugi?" " Eni še spijo, eni se sončijo" in s čopičem pokaže proti zabetoniranem vrtu. Zagledam nekaj mladenk, ki se greje jo, pretegujejo in mežikajo v sonce. Toliko barv in prijetne lenobnosti sredi Bistrice! Zavidam jim. " Kako se imate tu, v kolon ji?" Spela:" Super. Delovne počitnice. Naš letnik je prvič na takšni koloniji. Bistrica je čisto v redu, najlepša pa je Sibirija. Pa le podrte hiše, ne nove." " Kaj pa Bistričani?" Alenka:" Stalno nas hodi jo gledat in dosti sprašujejo. Zgleda, da je ta kolonija zanje pravi dogodek. V Ljubljani nas še opazili ne bi." V "So profesorji z vami?" Spela: "Ne, pridejo le tu in tam. Kljub temu smo-česar nismo pričakovali - ogromno naredili. Pravo ustvarjalno vzdušje. Danes popoldne gremo na jezero pod Soze." Skratka: bravo Ester in kolegi iz bistriškega Kluba študentov. Vi ostali,pa si pojdite ogledat razstavo! Dragica 20 I lesonit sgp primorje >•«=> + r~i CERKNO