Z vozilom za odpad, PROGETTO 3000 SRL Na osrednji proslavi ob 65-letnici osvoboditve v Ljubljani je govoril predsednik države Danilo Türk /3 Z vozilom za odpad, PROGETTO 3000 SRL Primorski V sožitju rešitev prostorske stiske Danjel Radetič Sobivanje slovenske in italijanske osnovne šole v Romjanu je bilo v zadnjih dneh pod žarometi medijske pozornosti, pri čemer so izstopali ne ravno strpni toni nekaterih italijanskih staršev. Po večletnih težavah zaradi prostorske stiske je nazadnje »počilo«, saj so na dan privrele frustra-cije, ki jih je eno leto pred ron-škimi občinskimi volitvami zelo lahko manipulirati v volilne namene. Za reševanje zapletene situacije je zdaj v prvi vrsti odgovorna ronška uprava, ki je nedvomno pred zelo težko nalogo; nikakor se ne sme ukloniti izsiljevanju nekaterih italijanskih staršev, ki so zagrozili, da bodo septembra zadržali svoje otroke doma, če slovenska šola ne bo odstopila italijanski svojih prostorov. Hkrati morajo ronški upravitelji čim prej najti rešitev za prostorsko stisko, s katero se v Romjanu soočajo že nekaj let in ki greni odnose med slovensko in italijansko šolo. Slovenski šolski center naj bi bil dograjen komaj za šolsko leto 2012-2013, v pričakovanju na njegovo odprtje pa je treba zagotoviti dostojne prostore vsem šolam, ne glede na njihov učni jezik. Otroci in še zlasti njihovi starši se ne smejo čutiti zapostavljene in neupoštevane, obenem pa morajo razumeti, da je prostorska stiska prizadela prav vse šolarje, zato pa je treba primerno rešitev iskati z dogovarjanjem, medsebojnim spoštovanjem in sodelovanjem. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna 040/8990100 rezervni deli SADIKE OLJK IN POVRTNIN SADNA DREVESA EKSTRA DEVIŠKO OLIVNO OLJE VSE ZA KMETIJSTVO SEMENA ČEBULICE RAZNIH VRST CVETLIC VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL ZAŠČITNA SREDSTVA RAZNA KRMILA ZA ŽIVALI dnevnik NEDELJA, 9. MAJA 2010_ Št. 109 (19.816) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evro - Z odločitvijo o vzpostavitvi mehanizma pomoči državam v težavah Evropa napovedala vojno špekulaciji na trgih Evropska komisija pripravlja pravno podlago za ukrepanje dolina - Danes višek Majenca vabi na ples pod maj DOLINA - Po včerajšnjem slovesnem nagrajevanju 54. razstave domačih vin in 13. razstave ekstrade-viškega oljčnega olja bo dolinski praznik pomladi - Majenca danes dosegel svoj višek. Na Gorici, nad katero se od zgodnjih jutranjih ur bohoti mogočen, skoraj dvajset metrski maj, bodo v popoldanskih urah zadonele note godbe na pihala Liboje iz Petrovč in zaplesali bodo člani folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice. Za njimi pa bodo na plesišče prikorakali nekdanji župani in županje Majence, za njimi pa še protagonisti praznika, parterji in parterce z letošnjima županom in županjo Martinom in Jasmin na čelu. Za njimi pa se bo pod »drevcem« lahko zavrtelo tudi občinstvo ob zvokih ansambla Saše Avsenika in Marka Manina. Praznik pa zaznamujejo tudi bogato založeni kioski in razstave, ki jih obiskovalci lahko obiščejo tako danes kot jutri, ko bosta po nastopu otroške plesne skupine Queens, na oder stopili skupini Gedore in The Maff. Na 4., 16. in 17. strani zgonik - Dvojno slavje Jubilej osvoboditve in poimenovanja šol ZGONIK - Tridesetletnica poimenovanja osnovnih šol v Zgoniku in Saležu po 1. maju 1945 in partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu-Gorazdu je dala ton včerajšnjemu obhajanju 65-letnice osvoboditve izpod fašizma in nacizma, saj je takrat osvoboditev pomenila tudi obnovo slovenskih šol, je bilo med drugim rečeno na proslavi v Zgoniku. Slavnostni govornik je bil bivši senator in vladni pod-tajnik Miloš Budin, ki je med drugim poudaril potrebo bo sproščenem gledanju na preteklost in po večji pozornosti do šole, ki jo je treba vrednotiti kot tisto ustanovo, ki mora posameznika vzgajati, da bo znal biti kos kompetitivnosti današnjega in jutrišnjega sveta. Kulturni spored je poleg nastopa proseške godbe in MePZ Devin-Rdeča zvezda ter otrok vrtca iz Gabrovca ter obeh osnovnih šol obsegal tudi pohod med Zgonikom in Saležem in taborni ogenj. Na 5. strani BRUSELJ - V evropski prestolnici si ta konec tedna mrzlično prizadevajo rešiti požar, ki ga je zanetila grška kriza. Boj s časom narekuje potreba po zaščiti in stabilizaciji evra pred jutrišnjim odprtjem finančnih trgov. Potem ko so se državniki območja evra dogovorili za vzpostavitev skupnega mehanizma pomoči državam v težavah, se bo danes na izredni seji sestala Evropska komisija, ki mora pripraviti pravno podlago za sprejete sklepe. Območje evra ne bo pokazalo »nobene milosti« v boju proti finančnim trgom, je zagrozil francoski predsednik Sarkozy. Na 2. strani Jaka in Branko Lakovič častna občana Doberdoba Na 11. strani Julija obnova šole in trga v Števerjanu Na 10. strani Miro Ivančič se spominja prvih majskih dni 1945 Na 6. strani Tečaj o kavi v priredbi zavoda Ad formandum Na 4. strani V Lipici včeraj konjeniški festival Na B. strani KMETIJSKA MEHANIZACIJA kosilnice, kopačice, motokultivatorji, CASORZO, NIBBI, BCS, FERRARI, HONDA profesionalni »spaccalegna« - cepilci, traktorji FERRARI POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG NOVOST KOPAČICE HONDA NAJVEČIA IZBIRA japonskih, italijanskih bočnih in rotacijskih kosilnic najboljših znamk HONDA, SHINDAIWA KAVVASAKI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica O \ _ / Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljimec - m Trgu tel, 040,233092 2 Nedelja, 9. maja 2010 SVET / evrokriza - Močna, čeprav zapoznela enotnost voditeljev držav območja evra Območje evra brez milosti v boj proti špekulantom na trgih Bruselj hiti, da bi krizo zajezil že pred jutrišnjim odprtjem finančnih trgov BRUSELJ - Po nujnem vrhu voditeljev vlad in držav območja evra bo danes v Bruslju srečanje finančnih ministrov vseh držav članic EU, za 13. uro pa je predsednik Hose Manuel Barroso sklical sestanek Evropske komisije. Evropa se je torej zganila in začela ukrepati, da bi še pred ponedeljkom pomirila finančne trge in zagotovila stabilnost območja evra, ki se po oceni evroskupine in Evropske centralne banke spopada s sistemsko krizo. »Upoštevajoč izredne okoliščine, bo Evropska komisija predlagala evropski stabilizacijski mehanizem za ohranitev finančne stabilnosti Evrope,« je predsednik EU Herman Van Rompuy povzel iz skupne izjave, ki so jo sprejeli voditelji. O tem mehanizmu bodo na izrednem zasedanju danes dokončno odločali finančni ministri EU. Evropska komisija pa mora pripraviti zakonsko podlago za sprejetje tega mehanizma, ki za zdaj ne obstaja. Območje evra namreč nima pravil, ki bi omogočala reševanje članic v težavah, saj naj bi bilo to po obstoječih pravilih nepotrebno. Vendar pa dogovorjeni ad hoc mehanizem do 110 milijard evrov posojil Grčiji ni pomiril trgov, ki se bojijo, da bodo Grčiji sledile še druge ranljivejše države. To je povzročilo padec borznih tečajev in vrednosti evra. Da bi to preprečili, se je EU odločila za potezo brez primere v njeni zgodovini. Tako pomembne odločitve se v EU namreč sprejemajo najmanj mesece, če ne celo leta. Voditelji držav območja evra so tokrat v Bruslju pokazali visoko stopnjo soglasja. Tako je francoski predsednik Sarkozy je poudaril, da območje evra ne bo pokazalo »nobene milosti« v boju proti finančnim trgom, ki »nikoli več ne bodo spravili evra pod takšne pritiske, kot so ga v času grške krize«. »Brez milosti se bomo borili za regulacijo finančnih trgov,« je zatrdil Sarkozy in dodal, da bodo napravili bonitetne agencije »moralne«. Šef evrosku-pine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je ocenil, da je bil velik padec vrednosti evra v zadnjih tednih posledica »globalno organiziranih napadov« in da območje evra mora udariti nazaj, da ohrani stabilnost. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je prepričana, da bo območje evra špekulantom z vzpostavitvijo skupnega mehanizma pomoči državam v težavah poslalo »zelo jasen signal«. Skeptičen in tudi naravnost kritičen do soočanja Evrope z grško krizo pa je vodja skupine za razmislek o prihodnosti EU, nekdanji španski premier Felipe Gonzalez. »Pred tremi meseci je bilo jasno, kakšna je situacija v Grčiji in kaj je na kocki,« je de- Predsednika Evropskega sveta Herman Van Rompuy in Evropske komisije Jose Manuel Barroso na tiskovni konferenci po nujnem vrhu evroskupine ansa jal in poudaril, da bi bilo treba ukrepati prej. Gonzalez je poročilo skupine za premislek o prihodnosti EU v desetletju 2020-2030 predal predsedniku EU Van Rompuyu in ga predstavil na novinarski konferenci. Ocenil je, da je lahko poročilo koristno za prihodnje odločitve Evropskega sveta, v okviru katerega se sestajajo voditelji EU. Ti bodo o njem razpravljali junija. Nekdanji španski premier je prepričan, da sta svetovna finančna kriza in grška dolžniška kriza Evropo privedli do razpotja. Poudaril je, da je spoštovanje pakta stabilnosti in rasti, ki določa zgornjo mejo primanjkljaja in dolga, nujno, a nezadostno, ker je treba izvesti tudi druge reforme. Generalni sekretar skupine za razmislek o prihodnosti EU je Slovenec Žiga Turk, ki je za STA povedal, da je glavno sporočilo poročila skupine to, da se Evropa po vseh kazalcih v svetovnem merilu hitro krči in se mora zato za ohranitev svojega vpliva lotiti radikalnih sprememb tako na gospodarskem kot na političnem področju in z enim samim glasom usmerjati svetovno ureditev tako, kot ji odgovarja. Grška kriza pa po Turkovih besedah kaže, da so z evrom evropski voditelji postavili kočijo pred konja. »To je v lepih in dobrih časih lahko delovalo, zdaj bo pa treba nazaj postaviti konja pred kočijo in dograditi institucionalni in finančni sistem okoli evra tako, da bo to polnokrvna valuta, ki se bo sposobna spopadati s takimi izzivi,» je še dejal Turk. (STA+CR) * Ijuimrcciu Miciirinit k- ■ ■.: ■ it ll\.J1ILV IE*uL.v;wv ujmirnl ------ ii:M.J 'I ir ■ ft mu * grčija - Upadanje poletnih rezervacij Ogrožena tudi največja grška industrija - turizem ATENE - V grškem turizmu so zaradi finančne krize in množičnih protestov zelo zaskrbljeni. Turizem ustvarja okrog 17 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda (BDP) in je najmočnejša gospodarska panoga v državi. »Trenutno sploh ne gledam poteka rezervacij. Preveč dela imam s preprečevanjem blatenja imena države,« je dan po tem, ko so v požaru med nasilnimi protesti v Atenah izgubili življenja trije bančni uslužbenci, dejal vodja grškega združenja turističnih podjetij George Drakopoulos. »Praktično si sami iztikamo oči,« je Drakopoulos kar »mitološko« opisal poročanje tujih medijev o razmerah v južno-balkanski državi. Po navedbah dolgoletnega tour operaterja Yiannisa Evange-louja so rezervacije za letošnjo glavno turistično sezono že sedaj od štiri do osem odstotkov nižje kot lani. Po njegovih besedah dogodki, kot so omenjeni množični protesti, še posebej v prestolnici, in vzporedna nevarnost, da bi država bankrotirala, zbujajo veliko vznemirjenje. »Ravnokar smo začeli privabljati goste, ki cenijo naše storitve, ne le nizke cene,« je dodal Evangelou. Grška turistična industrija je namreč pred dolžniško krizo države in protesti pričakovala -na podlagi boljših napovedi v svetovnem gospodarstvu - boljšo turistično sezono kot lani. »Turizem je ključen za grško gospodarstvo in je tudi eden največjih zaposlovalcev v državi,« ugotavlja ekonomist Nikos Parat-siogas in dodaja, da se s turizmom neposredno in posredno ukvarja oziroma preživlja okrog četrtina od 11 milijonov Grkov. Poleg ladjar-stva je ta panoga po njegovih besedah glavni vir prihodka, ki se v državo steče iz tujine. Costa-Gavras: Grkom povrniti dostojanstvo PARIZ - Francoski režiser grškega rodu Constantin Costa-Gavras, znan po filmih Z, Priznanje, Pogrešani in drugih, se je zavzel, da se »Grkom povrne dostojanstvo«. Počasna odzivnost Evropejcev na to krizo, ki je rasla dolge mesece, se zdi 77-letnemu režiserju grozljiva. Costa-Gavras je za časnik Le Parisien dejal: »To je nacionalna drama za najbolj revne sloje, ki morajo krvaveti, čeprav o krizi nimajo najmanjšega pojma.« Grki bi morali obnoviti svoj celotni družbeni sistem, je prepričan režiser, ki se je vprašal: »Kako je mogoče dopustiti, da Evropejci označujejo Grke za izdajalce, lenuhe in sko-rumpirance? Grki so pripravljeni na žrtve, pri tem pa doživljajo poniževanja in zmerjanja.« Režiser je tudi prepričan, da je Evropska komisija zadeve izpustila iz rok, vse vlade v Atenah, tako desne kot leve, pa so zadolženost samo povečevale. (STA) Borut Pahor napovedal ostro rezanje proračuna BRUSELJ - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj v Bruslju po koncu vrha držav območja evra napovedal rebalans proračuna do poletja, in sicer s ciljem zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja. »To bo zelo oster rez, odrekanja v proračunu na posameznih postavkah bodo velika,« je napovedal. Ob tem je izpostavil, da je ministru za finance Križaniču zelo jasno povedal, da pričakuje opazno zmanjšanje primanjkljaja, sicer bo nosil odgovornost. Rebalans proračuna in reformne projekte je po Pahor-jevih besedah treba izpeljati kljub referendumu o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. »Nimamo časa, da bi čakali z nepopularnimi ukrepi, da bi dobili kak glas več na referendumu,« je poudaril. (STA) Ob dnevu Evrope odprta vrata evropskih institucij BRUSELJ - Evropske institucije v Bruslju, Strasbourgu in Luxem-bourgu so ob 9. maju, dnevu Evrope, ki letos poteka v znamenju 60. obletnice Schumanove deklaracije, odprle vrata za obiskovalce. Ti se lahko seznanijo z njihovim delom in udeležijo različnih delavnic. Evropa svoj dan praznuje v spomin na 9. maj 1950, ko je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo oziroma poziv k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami, ki velja za temelj evropskega združevanja. Vabilo na občni zbor Zadruge PD Upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik d.z., sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju V NEDELJO, 16. MAJA 2010, ob 9.30 v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH, Ul. RICREATORIO 1, OPČINE, TRST. Volilno pravico imajo vsi člani, ki so bili sprejeti v Zadrugo pred 30. januarjem 2010. Ob prijavi na občnem zboru bo moral vsak član predložiti izkaznico, kot dokaz članstva v Zadrugi PD oziroma veljaven osebni dokument. Član, ki se občnega zbora ne more osebno udeležiti, lahko pooblasti drugega člana, da ga zastopa. Zato mora izstriči ob strani objavljeno pooblastilo, ga izpolniti z imenom in priimkom, za članice tudi z dekliškim priimkom, s številko izkaznice in podpisati. Pooblastilo lahko tudi prepiše in podpiše. Na osnovi pravilnika ima vsak član - fizična oseba pravico, da zastopa največ pet drugih članov - fizičnih oseb. Društva in pravne osebe zastopa predsednik. Če zastopstvo prevzame odbornik, mora predložiti izjavo, s katero ga je predsednik pooblastil. V pooblastilu morajo biti navedeni ime in priimek, datum in kraj rojstva ter funkcija pooblaščenega. Upravni odbor Zadruge PD POOBLASTILO Podpisani/a.................................. (članska izkaznica št.................) pooblaščam člana/ico........................................................................................... da me zastopa na rednem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik v drugem sklicanju v nedeljo, 16. maja 2010, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1, Trst in že vnaprej odobrim njegove/njene odločitve. Datum................................................................Podpis . Zadruga Primorski dnevnik s.c.p.a - d.z. k / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 9. maja 2010 3 ljubljana - Na proslavi ob 65-letnici zmage nad nacifašizmom govorili Danilo Türk, Janez Stanovnik in Zoran Jankovic »Partizanska vojska je priborila slovenskemu narodu pravico do obstanka« »Upor proti komunizmu ne opravičuje prisege okupatorju, upor proti okupatorju pa ne opravičuje povojnih grobih kršitev» LJUBLJANA - Odločitev za oborožen upor je bila največja odločitev v dotedanji zgodovini slovenskega naroda, meni predsednik republike Danilo Türk. Kot je dejal ob 65. obletnici zmage nad nacifašizmom, si zaradi zgodovinske veličine NOB nihče, ki jo spoštuje, ne zatiska oči pred političnimi napakami in nasiljem, ki so se zgodili tudi v imenu osvobodilnega boja. V tistih nepredstavljivo težkih razmerah je bil slovenski narod pred velikimi vprašanji, ki so zahtevala velike odločitve. Če je hotel preživeti, ni mogel več prepuščati svoje usode odločitvam drugih, je na osrednji proslavi v Ljubljani poudaril Türk. Slovenska partizanska vojska je bila po njegovih besedah med zmagovitimi armadami druge svetovne vojne, svojemu narodu je priborila pravico do obstanka in tudi častno mesto med narodi Evrope in sveta. Odpor proti okupatorju in partizanski boj bosta, kot je prepričan Türk, v našem zgodovinskem spominu ostala temeljni pozitivni vrednoti. Ob tem pa je omenil tudi ravnanja vodstva tedanje komunistične partije, »ki je izrabilo partizanski boj in njegov idealizem za legitimiranje revolucionarnega nasilja, kršitev človekovih pravic in nedemokratične ureditve, vzpostavljene po vojni«. Kot je poudaril predsednik države, je to dejstvo treba priznati, vendar pa s tem ni in ne more biti dano opravičilo za tiste, ki so se skupaj s silami fašizma in nacizma postavili proti partizanstvu. »Upor proti komunizmu ne opravičuje prisege okupatorju. Upor proti okupatorju pa ne opravičuje povojnih kršitev človekovih pravic, med katerimi so bile tudi izjemno grobe in množične kršitve,« je povedal predsednik. Zbranim borcem in borkam je dejal, da si poleg njihove privrženosti domoljubju posebno spoštovanje zasluži tudi njihova jasnost v obsodbi vseh vrst nasilja, vključno z revolucionarnim. »Kjerkoli je še mogoče popraviti kakšno od zgodovinskih krivic, je to treba storiti. Kjerkoli je še mogoče zagotoviti pravico, je to treba storiti. Sodne postopke v zvezi s preteklimi krivicami in nasilnimi dejanji je treba izvesti do konca - vztrajno, potrpežljivo in dosledno. Vsi državljani Slovenije smo dolžni pri tem sodelovati s preiskovalnimi organi in s pravosodnimi oblastmi,« je poudaril Türk. Na proslavi, ki jo je skupaj z ljubljansko občino in obrambnim ministrstvom pripravila Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je zbrane nagovoril tudi predsednik združenja Janez Stanovnik. Druga svetovna vojna po njegovih besedah ni bila samo vojaški konflikt med dvema vojskama, saj je bilo med žrtvami kar 80 odstotkov civilnih. Predsednik države Danilo Türk med včerajšnjim govorom v Ljubljani sta Iz druge svetovne vojne smo, kot poudarja Janez Stanovnik, Slovenci izšli z izvršitvijo slovenskega narodnega programa, ki je obsegal združeno Slovenijo. Iz te »gigantske lipica - Konjeniški festival v okviru 430. obletnice kobilarne Kljub neprijaznemu vremenu je bilo toliko konjenikov, kot je let V Lipici so se včeraj zbrali konjeniki iz vse Slovenije arhiv videm - Ob 8. dnevu gospodarstva Furlanski podjetniki za učinkovitejšo Friulio VIDEM - Ob 8. dnevu gospodarstva je bil včeraj na tudi videmski trgovinski zbornici posvet na teme dostopa do kredita in infrastrukture. Kot je uvodoma dejal predsednik videmske zbornice Giovanni Da Pozzo, sta dostop do kredita in razvoj infrastruktur temeljnega pomena za izhod gospodarskega sistema Fur-lanije-Julijske krajine iz krize. V videmski pokrajini je najbolj nujna rešitev problema brezposelnosti, je opozoril Da Pozzo in pojasnil, da je bilo lani na Vi-demskem ob delo 7500 ljudi, povrhu pa tudi za letos ni pričakovati bistvenega izboljšanja. Res je sicer, da je prišlo v letošnjem prvem četrtletju do izboljšanja konjunkture v industrijski panogi, in to po zaslugi rahle rasti povpraševanja na domačem trgu in tudi v tujini, je dejal Da Pozzo in pristavil, da je prišlo aprila prvič po daljšem premoru do pozitivne razlike (+141) med številom podjetij, ki so prenehala delovati, in tistih, ki so bila ustanovljena. Da Pozzo in predsednik banke Cassa di Risparmio FVG (skupina Intesa SanPaolo) Giuseppe Morandini sta izpostavila tudi potrebo po izrazitejši anti-ciklični vlogi deželne finančne družbe Friulia, ki bi morala na hitrejši in učinkovitejši način pomagati podjetjem v krizi. »Zavedamo se, da ima Dežela omejene resurze, zato pa je treba tiste, ki jih ima, uporabiti za financiranje odličnega zakonodajnega instrumenta, kot je deželni zakon št. 4/2005, znan kot zakon Bertossi,« je dejal Morandini. V imenu deželne uprave mu je dgovoril odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi, ki je povedal, da je bil prvi odgovor Tondove uprave amandma o preustroju Friulie, priložen k mini reformi deželnih finančnih instrumentov, in ki je potreben zaradi popolnoma drugačnega ekonomskega scenarija kot v obdobju, ko je bila deželna finančna družba spremenjena v holding. Riccardi je ob tem poudaril tudi pomen razvoja prometnih infrastruktur, ki jih dežela nujno potrebuje in ki so hkrati velika priložnost za izhod iz krize. LIPICA - V slavnostnem nagovoru ob včerajšnjem Festivalu konjeništva v Kobilarni Lipica je slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič čestitala vodstvu kobilarne ob visokem jubileju in izrazila željo in pričakovanje, da se nekoč v prihodnosti iz lipicancev spet oblikuje paradna vojaška konjenica, kakršno smo nekoč že imeli. »V Sloveniji nimamo nobene druge blagovne znamke, ki bi se lahko ponašala s tako dolgo zgodovino, kot jo ima Kobilarna Lipica. Zato moramo vsi poskrbeti, da se bomo v ta center konjeništva vračali tudi s svojimi družinami, otroki ter tako kot danes tudi s konji ne le iz vseh delov Slovenije, pač pa iz tudi vsega sveta,« je še dejala obrambna ministrica. Spomnila je tudi na zgodovino Kobilarne in Krasa ter to, da so se tudi konji morali seliti. Prav tako so morali v Lipici večkrat začenjati delo od začetka, le z manjšim številom konj. Zbranih okrog 1500 obiskovalcev je pozdravil tudi direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. V deževnem vremenu se je včeraj v Kobilarni Lipica zbralo nekoliko manjše število konjenikov od prijavljenih 600, vendar jih je bilo 430, kot so jih pričakovali za obeležitev visoke, 430. obletnice Kobilarne Lipica. V slavnostni povorki, ki je na hipodromu potekala dobre pol ure, je sicer sodelovalo skoraj 50 konjenic iz vse Slovenije, več kot borbe« pa po njegovih besedah izhajajo tudi vrednote človekovih pravic, pravica naroda do samoodločbe ter vrednote enake delitve in enake participacije v blagostanju. »V naši organizaciji smo to, kar se je dogajalo po vojni, vedno obsojali in obžalovali,« je dejal Stanov-nik. Mlade generacije pa ob tem pozval, naj čuvajo mir, saj »ni večjega blagostanja in večje dobrine, kot je mir«. Za ohranitev miru pa so po njegovem mnenju potrebne tri vrednote: samozavest, solidarnost in strpnost. Zbrane je nagovoril tudi ljubljanski župan Zoran Jankovic, ki je omenil, da »v letih naših največjih vrednot ni bilo samo sonce, je tudi deževalo«. »Prinesli ste nam zmago, tiste vrednote, ki jih še danes uživamo - svobodo, neodvisnost, dostojanstvo,« je dejal borcem. Na slovesnosti so poleg Slovenske vojske sodelovali tudi praporščaki policije, borčevskih in veteranskih organizacij. Poleg predsednika DZ Pavla Gantarja in obrambne ministrice Ljubice Jelušič pa so se je udeležili tudi drugi sedanji in nekdanji politiki. (STA) 200 konj, 30 vpreg in skupaj okrog 430 konjenikov. Med večjimi konjenicami je bila Pohorska konjenica, ki se je v posebnem programu predstavila tudi s prvič videno in prav za to priložnost pripravljeno devetvprego. Sicer pa je Festival konjenikov poleg slavnostnega mimohoda ponudil tudi pestro spremljevalno dogajanje. V popoldanskem programu so se predstavile različne skupine iz vse Slovenije, uvodna točka Festivala pa je pripadla nastopu lipiške klasične šole jahanja s predstavo šole nad zemljo, ki je navdušila zbrano občinstvo. V programu so nastopile skupine pokačev, kopijašev in oračev, predstavilo pa se je tudi Združenje rejcev lipicanca, Pohorska konjenica in društvo DOLI, del programa na hipodromu je predstavljalo še tekmovanje v spretnostni vožnji dvovpreg. Ob festivalu konjenikov bi se morala že zjutraj nadaljevati akcija barvanja lipiških ograj. Čeprav so tudi tokrat v Lipico z željo prispevati svoj delež k belim lipiškim ograjam prispeli številni prostovoljci, pa je dež, ki je ponehal šele sredi popoldneva, preprečil, da bi že včeraj prebarvali nove metre ograje. Akcijo, ki poteka od začetka aprila in je do sedaj v Lipico privabila že okrog 700 ljudi, bodo tako nadaljevali naslednji petek in jo skupaj z družinami končali v soboto, 15. maja, ko pripravljajo družinski dan. (STA) jutri 6. komisija deželnega sveta na šoli v Spetru Člani šeste stalne komisije deželnega sveta, ki je pristojna tudi za šolstvo in jezikovne skupnosti, bodo v ponedeljek popoldne (jutri) v Špetru, kjer se bo seznanila z nujnim vprašanjem novega sedeža za dvojezično šolo. Predsedstvo pristojne komisije, ki jo vodi Piero Camber, je svojčas osvojilo predlog deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca. Ta je nujnost obiska utemeljil z dejstvom, da mora špetrska šola še pred začetkom šolskega leta razpolagati s primernimi prostori, ki naj ji zagotovijo kontinuiteto in kvaliteto pedagoške ponudbe. Deželni svetnik Igor Ga-brovec se je o tem v minulih dneh pogovarjal tudi z odbornikom Robertom Molinarom in argument je bil na dnevnem redu srečanja med ministrom Boštjanom Žekšem in predsednikom FJk Renzom Tondom pred dnevi v Trstu. Založništvo tržaškega tiska in Filozofska fakulteta Univerze v Trstu vabita na predstavitev knjige Rada Lečič FONDAMENTI DELLA LINGUA SLOVENA Manuale di grammatica Uvodni pozdrav: prof.CristinaBenussi, Dekanja Filozofske fakultete Univerze v Trstu prof. Marca Piccat, Predstojnik Oddelka za filozofijo, jezike in književnost iW Knjigo bodo predstavili: prof. Miran Košuta mag. Rada Lečič Martina Clerid Četrtek, 13. maja ob 11. uri Filozofska fakulteta Univerze v Trstu Androna Campo Marzio 10 Pritličje, predavalnica D 4 Nedelja, 9. maja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu dolina - Včeraj nagrajevanje kakovostnih domačih vin in olja Priznanje proizvajalcem Danes ples na domači Gorici Na vaškem trgu so v noči postavili mogočen maj - Popoldne bodo pod njim zaplesali parterji in parterce Potem ko je včeraj pozno popoldne na dolinski Gorici zabrnel motor starodobnikov, se je oglasila še melodija koračnic pihalnega orkestra Breg pod vodstvom Maurizia Kodriča, ki je praznično uvedla slovesno nagrajevanje najboljših vin 54. razstave domačih vin in 13. razstave ekstradeviških oljčnih olj letošnje Majence, vse bolj priljubljenega praznika pomladi. Številno občinstvo, med katerim je bilo tudi veliko predstavnikov oblasti in sil javnega reda, je uvodoma pozdravila domača županja Fulvia Premolin, ki je pohvalila mlade Dolinčane, ki skrbijo, da se vaški praznik obnavlja in je vsako leto lepši ter bogatejši. Dodala je, da predstavlja Majenca izredno priložnost za ovrednotenje naših proizvodov in hkrati našega prostora, za kar si prizadeva tudi tržaška pokrajina, kot je nato poudarila tudi predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Da se je v zadnjih letih domače kmetijstvo soočilo s številnimi težavami od oljčne muhe do peronospere, je v svojem nagovoru poudaril občinski odbornik za produktivne dejavnosti Antonio Gersinich, ki je hitel pojasniti, da pa je letošnja letina res dobra in kakovostna. Poudaril je željo in potrebo po snovanju teritorialne proizvodne znamke, ki bi promovirala naše proizvode in bila skupna gonilna sila za ves naš prostor. Pred samim nagrajevanjem so na svoj račun prišli še srednješolci domače nižje srednje šole Simon Gregorčič in večstopenjskega zavoda Giancarlo Roli od Domja - mavrična bodočnost našega oljkarstva, kot jih je definiral Boris Pangerc. Od oktobra do aprila so namreč obiskovali tečaj oljkarstva in se preizkusili tudi v njegovi pokušnji, tako da so včeraj prijeli diplomo in pa kozarček za pokušnjo. Potem pa je šlo zares. Na letošnji 13. razstavi ekstradeviškega oljčnega olja je sodelovalo 40 olj - 27 amaterskih pridelovalcev in 13 podjetij. Med amaterji so priznanje o odličnosti prejeli Drago Košuta, Tadej Klun, Marta Sancin in Eugenio Bandi, med podjetji pa so slavili kmetija Mitje Zobca, kmetija Denisa Merlaka in kmetija Glauca Petarosa. Kar pa zadeva vina, sta si na ljudski po- Zgoraj skupinska fotografija vseh oljkarjev in vinogradnikov, spodaj pa mladi srednješolci, ki so se udeležili tečaja oljkarstva kroma kušnji največ točk zagotovili belo vino Rada Kocijančiča in rdeče vino Maria Serlija. Med rdečimi vini sta si po oceni izvedencev zlato kolajno zaslužila kmetija Mitje Laurice in Denis Merlak, srebrno pa Gabriella Abrami Bandi in Mario Serli. Najboljše domače belo vino je bilo po mnenju izvedencev tisto s kmetije Slavec in pa vino Davorina Ban-dija, takoj za njima pa sta drugo stopničko zasedli vini Albina Giorgija in Ga-brielle Abrami Bandi. Dve veliki zlati kolajni pa sta romali na kmetijo Erika Žer-jala in k Radu Kocijančiču. Praznik se je seveda zavlekel dolgo v noč, saj so mladi domačini na Gorici morali postaviti mogočen, skoraj 20-metrski maj. Danes bo namreč slavje doseglo svoj višek - ob 17. uri bo koncert godbe na pihala Liboje iz Petrovč (Celje), sledil bo nastop folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice. Pred prihodom parterjev in parterc na Gorico se bodo na prizorišču zbrali bivši župani in županje, ki bodo pospremili letošnje pare, z županjo Jasmin in županom Martinom na čelu. Uradno odprtje plesa Majence bo uvedla glasba ansambla Saše Avsenika in Marka Manina. (sas) Prevajalec Karol Siladi v torek gost Slovenskega kluba Slovenski klub bo v torek gostil Ka-rolja Siladija (Szilagyi Karoly), sina Madžara in Slovenke, ki že okrog štirideset let prevaja iz slovenščine, srbščine, hrvaščine in makedon-ščine. V torek bo v konferenčni dvorani Narodnega doma ob 18. uri govor o njegovih prevodih v slovenski jezik, točneje o prevodih nekaterih tržaških ustvarjalcev. Po zamisli profesorice Diomire Fabjan - Bajc in izboru prof. Marije Cenda - IKinc je namreč pred leti prevedel tudi zvezek novel tržaških avtorjev. Knjiga žal ni našla založnika, del novel pa je objavil v časopisu Üj Symposion. Zastopani so: Boris Pahor, Milan Lipovec, Alojz Rebula, Ivanka Hergold, Bruna Pertot, Saša Martelanec in Miran Košuta. V zbirki, ki je izšla konec leta 2008 ob štiridesetletnem prevajalskem delu Karolja Siladjija pa je objavljeno osem novel tržaških avtorjev. Srečanje s prevajalcem in nekaterimi ustvarjalci bo vodil Marko Sosič. SKD Vigred vabi na sprehod po Gani in druge pobude SKD Vigred vabi jutri ob 20.30 v šem-polajsko Štalco na potopisno predavanje Biserke Cesar - Akwaaba Ghana ... Dobrodošli v Gano! Biserka, ki je bila pred dvema letoma v Ugandi in je v Šempolaju že zaupala svoje izkušnje, bo tokrat s sliko in besedo udeležencem razodela, kako hodijo otroci v šolo, koliko kilometrov morajo prehoditi ljudje, da pridejo do pitne vode, kako Ganci praznujejo 6. marec - njihov dan osvoboditve in še veliko drugega. Biserka Cesar bo v maju še enkrat gost SKD Vigred, in sicer 22. maja, ko bo v Štalci od 16.30 do 18.30 vodila otroško delavnico na temo Afrika in afriški otroci - udeleženci bodo lahko spoznali igre in življenje svojih vrstnikov v Afriki. Maja pa sta na koledarju SKD Vi-gred zapisani še dve pobudi - tradicionalna Kosovelova večera. Prvi bo v Štalci v sredo, 16. maja, drugi pa v Tomaju v sredo, 26. maja, oba ob 19.30. Kulturna večera spadata v sklop pobud, ki nosijo naslov Festival prijateljstva in sta nastala v sodelovanju z razvojnim društvom Pliska in kulturnim društvom To-maj. Program bodo oblikovali učenci osnovne šole Dutovlje in podružnice Tomaj, recitatorji dramskega odseka SKD Vigred, otroška pevska in mladinska glasbena skupina Vigred in učenci osnovne šole Stanko Gruden-Šempolaj. ad formandum - Tečaj v sodelovanju s SGDZ in podjetjem Vidiz&Kessler Od zelenega zrna do skodelice kave Udeleženci (zaposleni v gostinskih obratih) izvedeli marsikaj o kavi, jo degustirali in slišali več koristnih nasvetov - Prihodnji teden 4-urni tečaj priprave hladnih ribjih jedi Od zelenega zrna, pridelave in nabiranja kave, postopki pridelave, nabiranja in značilnosti surove kave, umetnost praženja kave, definicija espresso kave, predvsem pa veliko praktičnih vaj in de-gustacija kave. Tako je minil popoldan na tečaju Od zelenega zrna do skodelice kave, ki so se ga udeležili lastniki in zaposleni v gostinskih obratih, natakarji in operaterji v gostinskem sektorju. Pobuda sodi v niz izobraževalnih programov z enogastro-nomskega področja, ki jih Gostinski učni center Ad formanduma prireja za širšo javnost, tokrat v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in podjetjem Vidiz&Kessler. Na tečaju je predaval Vittorio Agosti, ki velja za izvedenca v tem sektorju in se že vrsto let ukvarja s svetovanjem na področju priprave kave. Poleg teoretičnega dela so udeleženci srečanja spoznali, kateri je pravi espresso in katere so tehnike oz. nasveti za pripravo odlične kave. »Dragoceno sodelovanje s podjetjem Vidiz&Kessler nam omogoča, da postavimo temelje za okrepitev kulture o kavi ta- ko v strokovni javnosti kot tudi v mladih, ki se pri nas pripravljajo za poklic kuharja in natakarja,« pravi odgovorna za didaktiko pri zavodu Ad formandum Matejka Grgič. »Tečaj je bil zelo zanimiv, pridobili smo veliko praktičnih nasvetov za pripravo kave, ki smo jih takoj prenesli v prakso. Že isti večer sem svojim kolegom v gostilni pokazala, kakšen je pravi kapučino,« je dejala Katja Fabrizzi iz gostilne Veto, sicer tajnica gostinske sekcije SDGZ-ja, po mnenju katere je udeležba na takih in podobnih izobraževalnih programih za gostinske operaterje koristna, saj omogoča poglobitev znanja in je obenem priložnost za pridobitev novih iztočnic in uporabnih nasvetov za izboljšanje ponudbe v lastnih obratih. Hladne ribje jedi za tople poletne dni Ribe so pomembne v naši prehrani, saj nas oskrbujejo z biološko visokovred-nimi beljakovinami, s priporočljivimi maščobami ter življenjsko pomembnimi vitamini in minerali. Ad formandum prireja enogastronomski tečaj Hladne ribje jedi za tople poletne dni. Tečaj je namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki želijo v enem samem večeru pripraviti preprosto, a odlično ribjo večerjo. Šef kuhinje Klav-dija Bizjak bo udeležence tečaja vodila, da bodo pripravili hladno-toplo solato s ka-lamari, hladno juho z bučk, grdobino v peki papirju z zelenjavnimi palčkami, jagode v beli čokoladi in sadno solato v me-loninih skodelicah. Ob vsaki jedi bodo postregli tudi primerno vino. Tečaj Hladne ribje jedi za tople poletne dni traja 4 ure, potekal pa bo v dveh izmenah, in sicer v torek, 18. maja, v Gorici (Dijaški dom S. Gregorčič, Ul. Montesanto 184) ter v četrtek, 20. maja, v Trstu (Gostinski učni center na Fernetičih, takoj pred mejnim prehodom - stavba z napisom Restaurant). Udeleženci tečaja bodo prejeli v dar recepte, ki jih bodo že isti dan tudi po-kusili, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za vpisovanja je na voljo telefonska številka +39-334-2825853 ali elektronski naslov promo@adformandum.eu. Udeležence je v svet kave popeljal izvedenec Vittorio Agosti kroma / TRST Nedelja, 9. maja 2010 5 zgonik - Tridesetletnica poimenovanja šol dala ton obhajanju 65-letnice osvoboditve Osvoboditev izpod nacifašizma je pomenila tudi obnovo slovenskih šol Slavnostni govornik Miloš Budin o pomenu sproščenega gledanja na preteklost - Predstavnici staršev: Skrb za šolsko delo je skrb vseh Za pridobitev privoljenja rimskih oblasti, da se zgoniška šola poimenuje po 1. maju 1945, dnevu osvoboditve Trsta, sta bila potrebna pičla dva meseca, medtem ko so morale druge šole, ki so si prizadevale za manj »problematična« poimenovanja, čakati več mesecev ali tudi let, se spominja upokojeni učitelj Armando Škerlavaj, ki je v Zgoniku poučeval dvajset let in bil tudi med pobudniki poimenovanja pred tridesetimi leti. Nekdanja učitelja Armando Škerlavaj in Stanka Hrovatin sta bila namreč med udeleženci včerajšnje proslave 30-letnice poimenovanja osnovnih šol v Zgoniku in Saležu po 1. maju 1945 in partizanskem učitelju Lojzetu Kokoravcu-Goraz-du. Obletnica dvojnega poimenovanja, ki je bilo 1. oz. 18. maja 1980, je namreč dala ton proslavljanju 65-letnice osvoboditve izpod fašizma in nacizma, ki so ga šoli in zgoniška občinska uprava priredile v sodelovanju z domačo sekcijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI ter krajevnimi društvi. Pred 65 leti je osvoboditev bila namreč povezana tudi z obnovo slovenskih šol, je v svojem uvodnem pozdravu dejal zgoniški župan Mirko Sar-doč, ki je obenem poudaril, da je treba mladim nuditi možnost kulturne rasti, saj vzgoja v družini, šoli in družbi vabi k utrditvi načel miru, svobode, enakosti, socialne solidarnosti in medsebojnega spoštovanja. Svečanost, ki jo je povezoval Matija Kralj, se je začela s polaganjem vencev k občinskemu spomeniku padlim pred županstvom v Zgoniku in minuto molka, dogajanje pa se je kmalu preselilo na bližnji prireditveni prostor, kjer je stekel spored, ki so ga oblikovali Godbeno društvo Prosek, Mešani pevski zbor Devin-Rdeča zvezda ter seveda malčki vrtca iz Gabrovca in osnovnošolci, ki so občinstvu postregli z obilico glasbe, petja in simpatičnih recitacij. Tako kot pred tridesetimi leti je bil tudi tokrat slavnostni govornik Miloš Budin, ki je med drugim poudaril potrebo po gojenju spomina tako, da bomo spomin nadzirali, ne pa postali njegovi talci, skratka, uspešnejši bomo, če bomo znali gledati na preteklost brez dramatiziranja in sproščeno. Danes se je treba tudi bolj posvečati kvaliteti življenja, tudi v odnosih med ljudmi. Prav s tem bo šola pridobila na pomenu, zato ji bo treba v prihodnosti spričo sprememb, ki jih doživlja, posvetiti večjo pozornost in jo vrednotiti kot tisto ustanovo, ki mora posameznika vzgajati, da bo znal biti kos kompetitivnosti današnjega in jutrišnjega sveta, je dejal Budin. Spregovorili sta tudi predstavnici staršev Elizabeta Grilanc in Kristina Zidarič, ki sta skrb za šolsko delo označili kot skrb vseh, zato je zelo pomembno sodelovanje s šolo, z učitelji in vsemi, ki so jim otroci pri srcu: slednje je treba skupaj vzgajati, da se razvijejo v samostojne in odgovorne osebe, ki bodo znale stopiti v življenje in premagovati ovire s pozitivno medsebojno naravnanostjo. Slovesnost, ki so se je med drugim udeležili senatorka Tamara Blažina, pokrajinski svetnik Massimo Veronese in ravnatelj Marko Jarc, je obsegala tudi pohod med Zgonikom in Saležem ter taborni ogenj. V zgoniški šolski stavbi, vhod v katero je krasil slavolok, pa sta bili na ogled razstavi fotografij Biserke Cesar in ilustracij osnovnošolcev. Naj omenimo, da se je proslave udeležil tudi Christian Zeichen, ravnatelj dvojezične ljudske šole v Lipi nad Vrbo na avstrijskem Koroškem, s katero zgoniška in saleška šola sodelujeta pri skupnem projektu in kamor bosta šli na obisk 28. maja. (iž) Navzoče je nagovoril Miloš Budin (desno), kulturni spored pa so med drugimi oblikovali domači pevci (spodaj levo) in osnovnošolci (spodaj desno) kroma deželni svet - Jutri v okviru projekta Spin Zasedanje dijakov iz Italije in Slovenije Bralna značka za vrtce Dvorana deželnega sveta Furlani-je-Julijske krajine bo jutri z začetkom ob 10. uri prizorišče svojevrstnega zasedanja, katerega protagonisti ne bodo deželni svetniki, ampak dijaki višjih srednjih šol iz Italije in Slovenije, ki bodo razpravljali o vprašanjih človekovih pravic, solidarnosti, državljanskih svoboščin in socialne pravičnosti. To v okviru čez-mejnega projekta Spin o inovativnih šolskih praksah za demokracijo in državljanstvo v čezmejnih skupnostih, ki so ga priredili Dežela FJK, Deželni šolski urad za FJK, Urad za slovenske šole in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Na zasedanju bodo sodelovali dijaki Liceja Franceta Prešerna in Liceja Galileo Galilei iz Trsta, Gimnazije Gian Rinaldo Carli iz Kopra in Gimnazije Koper ter Gimnazije Antonio Sema iz Pirana. Uvodoma bodo posegli predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman, deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro in predsednik šeste komisije deželnega sveta Piero Camber. openskega ravnateljstva Za otroke vrtcev Didaktičnega ravnateljstva se v okviru podelitve predšolske Bralne značke pripravljata dva praznična dneva: v petek, 14. maja, bo v vrtcu Andreja Čoka na Opčinah srečanje za otroke slednjega ter tiste iz vrtcev Ubalda Vrabca v Bazovici in El-vire Kralj v Trebčah, naslednji petek, 21. maja, pa bo v vrtcu Marjana Štoke na Proseku srečanje, ki se ga bodo udeležili otroci slednjega ter vrtcev Antona Fakina s Cola in Justa Košute iz Križa. Obakrat bo na sporedu najprej skupna malica, ki ji bo ob 10. uri sledila simbolična predaja plastičnih zamaškov, ki jih po vrtcih nabirajo za združenje Unital-si. Takoj zatem bo steklo podeljevanje predšolskih Bralnih značk, ki mu bo sledil ogled pravljice Maček Muri v uprizoritvi Družinskega gledališča Kolenc, ki bo poskrbelo tudi za animacijo. dijaški dom - V vrtcu o šegah in navadah Gospa Marija iz Repna razkrila otrokom »skrivnosti« štikanja V sredo so imeli otroci otroškega vrtca Dijaški dom v gosteh gospo Marijo Guštin - Str'šinovo iz Repna. Že drugo leto namreč razvijajo v vrtcu, v sklopu letnega programa, projekt Šege in navade v Furlaniji Julijski krajini. Tokrat jim je gospa Marija pobliže predstavila svet štikanja. Prinesla jim je vzorce del, ki jih je že opravila, in tiste, ki jih ravno zaključuje. Dolgo let je bila gospa Marija velika mati na Kraški ohceti in tako so otroci lahko marsikaj izvedeli tudi o tem običaju, ki se obnavlja vsako drugo leto v repentabrski občini. Ob tolikem navdušenju jim je gospa Marija povedala tudi dve dogodivščini/pravljici o Pavlihi in o Volku in lisici. Otroci so z veseljem sledili njenemu pripovedovanju. Prav prijetna urica se je prehitro iztekla in otroci so se poslovili od prisrčne gospe Marije z upanjem, da se bo še kdaj vrnila k njim in jim povedala še kakšno zanimivo anekdoto. Tjaša Kocman TRST - Ul. San Lazzaro 13 Tel. 040 637025 www.lastminutecenter.it info@iastminutecenter.it Vabi od ponedeljka 10. do sobote 15. maja, med 10. in 19. uro, v ŠOTOR FESTIVALA SLOVENSKIH TERM, ki bo obratoval pred našo agencijo. Ekskluzivne ponudbe, prigrizek in še marsikaj! 6 Nedelja, 9. maja 2010 TRST MAJ 1945 - Kako ga je doživljal Miro Ivančič Dnevi bojev, druženja in preluknjanih čevljev več fotografij na WWW.primorski.eu Na fotografiji levo domačini na šentjakobskem trgu korakajo proti velikemu trgu 3. maja 1945; desno dekleta od Sv. Jakoba na plesu s komisarjem Dalmatinske brigade; fantje na Titovi štafeti med Trstom in Postojno (18. maj 1945), Ivančič stoji četrti z leve arhiv ivančič Maja 1945 je Miro Ivančič v prvi vrsti spremljal razburljive dogodke v njegovem rodnem kraju - pri Sv. Jakobu. Domačin, ki so ga v času fašizma preimenovali v Casimira Giovanninija, se tistih dni živo spominja. Pri tem so mu v veliko pomoč fotografski albumi, slednje skrbno hrani v svojem stanovanju v zadnjem nadstropju »nebotičnika« v Ulici Mansanta. Ivančič je bil leta 1945 star 17 let, 1. maja zjutraj pa je oborožen stražil Istrsko ulico. »Okrog 7. ure so začeli prihajati karabinjerji v civilu. Na videz smo se poznali in marešalo me je vprašal, kako je v kasarni. Odvrnil sem, da so jo naši partizani že zasedli in naj tam nikar ne iščejo nesreče,« pripoveduje Ivančič. Karabinjerji so bili s svojimi značilnimi škornji prepoznavni, a so si vseeno šli pogledat kasarno. »Po eni uri so se vrnili živi in zdravi,« zagotavlja Ivančič. Nekaj po 8. uri je na Trg sv. Jakoba privozil tovornjak partizanov s političnim komisarjem za komando mesta Trst Francem Štoko - Ra-dom. Kontovelski borec je nagovoril množico, tamkajšnji stanovalci pa so na oknih razobešali rdeče kose blaga, od majic do cunj. Ivančičeva mati je že tri dni šivala zastavo. Trg se je polnil, prihajali so borci z območja Sv. Jakoba in Magdalene. Ko je Što-ka že odšel, pa je navzoče zmotil grozen hrup. Dol po Istrski ulici so pridrveli štirje tovornjaki, iz katerih so nemški vojaki streljali vsevprek. »Ciljali so na vse, kar se je premikalo!« pravi Ivančič, ki se spominja, da je bilo nekaj domačinov ranjenih. Nemci so vratolomno vozili proti središču Trsta. »Mi smo stali na cesti s puškami, oni pa so sedeli v blin-diranih vozilih in streljali.« Ivanči-čeva družina je stanovala na vogalu Istrske ulice, pri teti v prvem nadstropju so bila tri okna. »S tovariši smo prenesli mitraljez na okno, od koder je bil razgled boljši. Nemška vozila so bila brez strehe, »eden od naših pa je vrgel bombo. Tovornjak je začel vijugati in se ustavil pred cerkvijo. Nekaj Nemcev je bilo ranjenih, nekaj tudi mrtvih, ostali pa so peš zbežali po stranskih ulicah proti središču. Italijanske ženice so nas prosile, naj jih pustimo bežati,« pripoveduje gospod Ivančič. Na Istrski ulici so postavili cestno zaporo, Nemcev pa ni bilo več na spregled. »Postojanki smo imeli tudi v Ulici Marenzi in v nekem stanovanju na Trgu Pestalozzi. Z okna je molela »težka breda« (mitraljez, op. ur.).« V Ulici Bosco, kjer je njegov dedek upravljal gostilno, je Ivančič naletel na skupino kakih tristo utrujenih partizanov. »Pozdravil sem jih, bili so Sicilijanci in Kampanijci. Dedek je zanje odprl polovico lokala, jim ponudil vodo in odprl stranišče.« Italijanski partizani brigad Garibaldi so bili hvaležni, saj so v Trst prispeli iz oddaljenih krajev, z Reke in kvarnerskih otokov. »Pripravljali so se na napad na grad pri Sv. Justu, mi pa smo jih opozorili, da nemški streli segajo do predora Sv. Vida. Prav v tistem trenutku smo v zraku nad sabo zaslišali rafal.« 1. maja popoldne se je Ivančič s skupino mladih tovarišev odpravil v mesto. Prišli so na Garibaldijev trg, pri Marijinem kipcu so prečkali cesto in v njihovo smer se je z visokega sprožil rafal. Štiri ali pet fašistov je s strehe mogočnega poslopja v Ulici Oriani streljalo na cesto. »Čakali so na Angleže ali Američane, da bi se jim predali. Prepričani so bili, da bi jih partizani pobili.« To se je kmalu zatem tudi zgodilo. Ivančič in ostali so takoj stekli v poslopje na nasprotni strani Ulice Oriani, na strehi so se skrili za dimnike. S fašisti so se gledali (in streljali) s strehe na streho. »Eden od nas jo je ucrvl po sosednjih ulicah, da bi poiskal pomoč.« Po mestu so hodili dobro oboroženi partizani Kosovelove brigade. Njim je mladenič povedal, kje se skriva nevarnost. »Mi smo bili samo mulci, v tistih dneh smo prvič v življenju streljali. Oni pa so bili izkušeni borci: povzpeli so se na streho in pokončali sovražnike.« 2. maja so mladi partizani od Sv. Jakoba stražili Ulico San Marco in Istrsko ulico. »Prispeli so angleški vojaki s svojimi tipičnimi čeladami, podobnimi obrnjenim kozicam. Pozdravili smo jih s pestjo, oni pa so si šli ogledat okolico.« Tretji dan je bil slovesen. V gostilni Jadran, ki so jo večinoma obiskovali Slovenci, se je zbrala množica krajanov. Pripravljali so se na po- hod na Veliki trg. »Dvakrat ali trikrat smo zapeli Bratje, le k soncu, svobodi. Gospa Kobolj, gospodinja, pa je sešila slovensko zastavo.« Nenadoma je v gostilno stopil znanec. Navzoče je opozoril, da Italijani pljuvajo na slovenska dekleta, ki v sprevodu od Sv. Ivana in iz Lonjer-ja hodijo v mesto. Ivančič se spominja, da so bila dekleta elegantna in prikupna, imela so bele srajce in modra krila. S stricem Joškom sta se odločila, da bosta s puško v naročju hodila na čelu šentjakobskega sprevoda. Vsi so se lepo oblekli, nekateri moški so nosili kravato, »da ne bodo rekli, da smo sami kmetje«. Sprevod je brez nevšečnosti prispel do Velikega trga, kjer so bili Slovenci z raznih koncev. »Srečal sem ljudi z Brkinov, pa tudi mlekarico Antonijo, ki nam je 16 let nosila mleko z Jezera. Vsi smo se objemali, bilo je nepopisno,« ganjeno pripoveduje Miro Ivančič. V prvih majskih dneh so domačini v Ulici Caprin odprli krožek Rinaldi. »Tam je bil sedež antifaši-stičnih žensk AFŽ, v sosednji sobi so bili partijci, stari komunisti, v zgornjem nadstropju pa smo se družili mladi Zveze slovenske mladine (ZSM) in Gioventu antifascista trie-stina (GAT).« Ivančič je koordiniral ZSM, v to okolje je zahajala tudi njegova bodoča žena Claudia. Po nekaj dneh so mlademu Ivančiču izročili ključe rekreatorija v Ul. San Marco. »Odprl sem rekreatorij, z mano so prišli ostali mladi, prinesli smo knjige in začel sem vpisovati otroke. Kmalu sem jih vpisal 500 ali 600.« Nekateri italijanski domačini, med njimi Rodolfo Crasso (v tistih dneh je ustanovil športno skupino San Giacomo, umrl pa je lani v 94. letu starosti), so zahtevali, naj se center vrne v italijanske roke. Ivančič jih je pozval, naj govorijo s komunistično partijo. »Jaz sem pripravljal dejavnosti za 500 otrok, mame so me že spraševale, kdaj se bomo šli kopat ...« V centru je bilo živo, nameščali so telovadno orodje, zvečer so prirejali plese. V »Malem Stalingradu« (Pic-cola Stalingrado je bil vzdevek za območje Sv. Jakoba in okolice, kamor fašisti niso imeli vstopa) pa so že tekle priprave na Titovo Štafeto mladosti. 18. maja je mladi Miro, tako kot ostali člani ZSM in GAT, sodeloval na štafeti, z navadnimi čevlji je pretekel nekaj sto metrov pri Štorjah, »kjer so nam domačinke dale mleko in kruh.« Tudi pogostitvi v Postojni in ob povratku na Opčinah pa je težko pozabiti. Mladi člani krožka so tudi prirejali pohode, izlete in udarniško delo (»leta 1946 nas je iz Malega Stalingrada prišlo na Opčine več kot sto, še pred začetkom dela pa smo bili izmučeni, saj smo prepeša-čili celo Ulico Commerciale,« se spominja Ivančič), raziskali so tudi marsikatero kraško jamo. Maj 1945 namreč ni bil samo čas zadnjih bojev in prelivanja krvi. To je bil tudi čas preluknjanih čevljev, skromnih obrokov, obujanja dejavnosti in mrzličnega medsebojnega druženja. Aljoša Fonda —/ Rudi Šimac z Legendo v DSI Nekdanji novogoriški župan in publicist Rudi Šimac bo jutri gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu, kjer bo predstavil svojo zadnjo knjigo. Šimac že dolgo raziskuje preteklo zgodovino Posočja, kateremu je posvetil kar dve knjigi o prvi svetovni vojni, njegovo zadnje delo pa se ukvarja s turškimi vpadi na Goriškem. Zgodovinska povest Legenda o sv.Heleni in sv.Marjeti opisuje pohode Turkov na najzahodnejši del slovenskega ozemlja v času od 1476 do 1479, ki so sicer slabo obdelani z zgodovinske strani, a so še prisotni v ljudski zavesti in v pripovedih domačih prebivalcev. Šimaca je pritegnilo zlasti dogajanje okoli t.i. bitke pri Kobaridu, kjer so domačini dosegli odmevno zmago. O avtorju in njegovem delu bo jutri zvečer v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3 spregovoril Milan Gre-gorič. Začetek ob 20.30. V torek na Pončani srečanje SIK o grški krizi Stranka slovenskih in italijanskih komunistov vabi v torek, 11. maja 18.30 na javno srečanje o dramatični grški krizi, ki bo v ljudskem domu na Pon-čani v ulici Ponziana 14 (2. nadstropje). Kriza je kot posledica finančnega zloma povzročila pravi ljudski upor proti grški vladi in ukrepom, ki spravljajo delovne ljudi na rob preživetja. Uvodoma bo spregovoril poslanec Ja-copo Venier, sledi poseg grškega predstavnika Loukasa Stathisa. Kratki filmi Martina Turka drevi po slovenski TV Drevi bo ob 21. uri na slovenski televiziji spet na sporedu srečanje s slovenskim filmom. Podnaslov večera bo Kratki filmi Martina Turka. Režiser iz Barkovelj bo v studiu o svojem delu kramljal z urednikom Janom Leopolijem. Na sporedu bodo 4 njegovi kratkometražci - Izlet, Rezina življenja, Vsakdan ni vsak dan in Ro-butanje koruze. Martin Turk, ki je študij filmske režije zaključil na ljubljanskem AGRFT-ju je do danes z uspehom posnel tudi srednjemetra-žec Soba 408, pripravlja pa se že na snemanje prvega celovečernega filma. Ponovitev bo na sporedu v četrtek, 13. maja, ob 20.50. Obnova signalizacije Tržaška občina sporoča, da bodo jutri stekla dela za obnovo cestne signalizacije, ki naj bi trajala do petka, 14. maja. Jutri bodo potekala od 9.30 do 17.30 na ulicah Caboto, La-vatoio, Parlotti in Pietraferrata, od 21. do 6. ure pa v Grljanski ulici, na Nabrežju Maksimiljana in Šarlote ter na Miramarskem drevoredu. črna kronika - Mladenič Zbežal po nesreči, redarji so ga iztaknili Konec aprila je v Ul. S. Pas-quale s svojim avtomobilom trčil v dva parkirana avtomobila: daewoo matiz in toyota yaris. Namesto da bi se ustavil, je zbežal. Lastnika poškodovanih avtomobilov sta prijavila zadevo mestnim redarjem. Dober teden po dogodku je izvidnica mestnih redarjev v Ul. Montebello opazila med parkiranimi avtomobili vozilo s poškodovanim prednjim delom, brez prednje in zadnje evidenčne tablice in tudi brez potrdila o plačani zavarovalnini. Preko matične številke šasije so izsledili lastnika avtomobila. 21-letni M.P. je redarjem najprej izjavil, da je snel evidenčni tablici po avtomobilski nesreči. Prvotno je trdil, da se je zabil z avtomobilom v zid. Ko bi to bilo res, ne bi imel avtomobil na prednji poškodovani strani barvnih znakov drugega vozila, so ga opozorili redarji. Takrat ni fantu preostalo drugega, kot priznati: povzročil je nesrečo v Ul. Pasquale. Redarji so mu naprtili globo, ker se ni ustavil po nesreči, v kateri niso bili poškodovani ljudje (272 evrov), nadalje bo moral plačati 23 evrov, ker ni imelo vozilo na vpogled potrdila o plačani zavarovalnini, ter 78 evrov, ker je bilo vozilo brez evidenčne tablice. Najbolj vesela uspešne akcije mestnih redarjev sta bila lastnika poškodovanih vozil, ker jima bo mladeničeva zavarovalnica plačala nastalo škodo. Akcija proti mamilom Osebje mobilnega oddelka tržaške kvesture je v petek zvečer pregledalo 7 javnih lokalov in ugotovila istovetnost 70 ljudi, od katerih jih je 15 že imelo opravka s pravico zaradi uživanja mamil. Nadzor je sodil prav v okvir preventivne akcije za zajezitev uživanja mamil med mladimi. hospice adria - Jutri ob 17.30 Psihoterapevt Andrej Zaghet o raku Združenje prostovoljcev Hospice Adria - Onlus vabi jutri ob 17.30 v dvorano Baroncini (Ul. Trento 8) na predavanje psihologa in psihoterapev-ta dr. Andreja Zagheta na temo Rak: kot posledica psihosomatske bolezni. Predavanje o raku v psihosomat-ski luči se bo najprej osredotočilo na poglavitne značilnosti psihosomatske ali psihološke vede, ki obravnava tesne in zapletene vezi med psiho in telesom. Po uvodnem delu, v katerem bo govor tudi o strukturi človekove osebnosti, se bo pričela obravnava raka v psihoso-matski ali simbolni luči. Na psihosomatskem področju je znano, da se številni onkološki bolniki več mesecev pred kruto diagnozo znajdejo v depresivnem stanju iz različnih razlogov - zaradi ločitve od drage osebe, na primer, opravljanja nezaželenega poklica ali monotonega načina življenja. Pri teh bolnikih sta depresivno stanje in zadrževanje energije največkrat prikrita. Ko se rak pojavi, na- kopičeno energijo bolnik sprosti preko telesa. Njeno širjenje po telesu označuje po eni strani agresija, ki je v vsakdanjem življenju potlačena in ki se zato sprošča preko vdiranja bolezni v zdrava telesna območja, po drugi pa hrepenenje po svobodi, saj bolezen podira vse ovire, s katerimi se srečuje na poti. Na podlagi tega opisa lahko torej domnevamo, da se onkološki bolnik zaradi depresivnega stanja počuti utesnjenega in da v sebi tlači željo po svobodi, ki na posreden način privre na dan preko telesne bolezni. Rak je tudi simbol ustvarjalnosti - ker je namreč v vsakdanjem življenju pacientova ustvarjalnost utesnjena, opozarja na svoj obstoj preko kopičenja in širjenja bolnih celic. Na predavanju bodo udeleženci izvedeli še za ponavljajoče značajske poteze kot sta pretirana razpoložljivost in radodarnost, ki se kažejo pri številnih onkoloških bolnikih, in za seznam metod za preprečevanje nastanka bolezni. / TRST Nedelja, 9. maja 2010 7 »Prej sem živel v sanjah in gradil gradove iz peska, ki niso stali pokonci. Danes sem vesel, smejem se.« kroma zasvojenost - Pogovor z 32-letnim Aljošo Kuzmičem »Življenje je kot obisk supermarketa - kar izbereš, naposled plačaš« »Življenje je kot obisk supermarketa, sprehod med polnimi policami, po katerih lahko prosto segaš in izbiraš, kar ti najbolj paše. Na koncu pa moraš mimo blagajne, kjer vse, kar si izbral, tudi plačaš.« 32-letni Aljoša Kuzmič iz Prebenega se je pri blagajni dolgo zadržal, saj je moral poravnati večji dolg, 15 letnih neumnosti, kot sam pravi, blodnje v omami drog. Svojo izpoved osebne rasti je ponudil tudi bralcem našega dnevnika, predvsem mladim, ki so se znašli v podobni stiski, in njihovim staršem, ki večkrat ne vedo, kaj storiti. »Videl in doživel sem marsikaj slabega, tako da si ne želim, da bi kdo drug stopal po mojih stopinjah.« Različen od ostalih »Pri štirinajstih letih me svet ni zanimal, nisem bil zadovoljen in nisem se sprejemal -imel sem namreč astmo, bil sem debel, pa še jecljal sem. Zdelo se mi je, da sem povsem ra-zličen od vrstnikov, večkrat sem bil osamljen, vselej pa sem si želel biti v središču pozornosti. No, takrat sem spoznal ljudi, ki so me sprejeli takega, kot sem bil, in nisem se spraševal, kako in zakaj. Všeč mi je bilo, da sem lahko hodil okrog z njimi, da sem našel prijatelje.« V njihovi družbi mu je bilo lepo, želel si je preseči dovoljene meje, želel si je neobičajne zabave, tako da je najprej začel kaditi travo, piti, jemati ekstasy in tablete LSD, nato pa prešel na trdo drogo, na kokain, pri osemnajstih letih pa je jemal že heroin. »Takrat je prijatelj umrl in odločil sem se, da bom nehal. Nekaj časa je še šlo, potem pa so me tabletke spet zvabile. A nisem se vdal in se spet sam izvlekel ven. Kar dve leti in štiri mesece sem bil tako rekoč čist, čeprav sem drogo nadomestil z alkoholom.« Medtem se je Aljoša celo poročil in začel sanjati o novem življenju. Prevzel je picerijo v Boljuncu in posli so bili na začetku uspešni, potem pa ga je sla po kokainu spet premagala. »Katastrofa, zapravil sem vse, tudi picerijo. Glava ni več razmišljala. Potreboval sem pomoč, zapadel sem v silni vrtinec in sam nisem mogel ven. Spet sem segel po kokainu in heroinu, bil dve leti v njihovem tesnem objemu, nato pa je bilo vsega preveč.« V iluziji brezskrbnosti Pri osemindvajsetih letih mu je preseglo. Dvanajst let je preživel v objemu opoja in omame, v občutku brezskrbnosti in silnih užitkov. Mamil nikoli ni bilo težko najti, pravi Aljoša, povsod so. »Lagal sem sebi in domačim, delal sem veliko neumnosti. Nisem imel mere. Denar mi je kronično primanjkoval in veliko sem zapravljal tudi v kazinojih« Statistike kažejo, da je večina mladih danes že poskusila drogo in starostna meja se iz leta v leto niža. »Paradoksalno bi lahko rekel tako: ko sem začel, smo bili v manjšini, danes pa velja obratno - vse več je namreč tistih, ki so že segli ali segajo po mamilih.« Ko izbire več ni Preseglo je. Mama, oče, brat in žena so ga prepričali, da mora nehati. »Postavili so me pred izbiro: v komuno ali pa me oni ne bi več sprejeli medse. Pozabiti bi moral nanje, na družino. Predolgo sem jih imel za norca in predolgo sem se imel za norca.« Kam po pomoč? Ljudje, ki imajo težave z zasvojenostjo, se navadno najprej zatečejo na pomoč k strukturam Serta. »Ko mi je bilo šestnajst let, so doma razumeli, kaj se dogaja. Čisto obupani so bili, mene pa to sploh ni presunilo, kakor, da bi bil brez srca.« Začel je zahajati k Sertu, kjer narkomanom ponujajo metadonski program, ki je neke vrste vzdrževalni program, ki pa po Ajoševem mnenju ne zdravi odvisnosti. Kritičen je namreč do metod, ki jih Sert ubira, saj sam svojih navad ni opustil - ni sprejemal, da bi ga kdo lahko usmerjal. Stanje je posatajalo neznosno, doma se je vedel nesprejemljivo, kregal se je s starši in kradel. Potem pa mu je uspelo najti pravo pot. V komuno, v Don Pierinovo skupnost Srečanje ga je leta 2006 napotil brat, saj drugih rešitev ni bilo. Začel je v Padovi, od tod pa se premaknil v Oglej in nato še v Rim, bil je na Siciliji, v Kalabriji in Moliseju. Zdravljenje je tra- jalo tri leta. »Tu sem spoznal, da droga ne ponuja nekega novega začetka, pač pa vodi le proti koncu, v konec življenja. Spoznal sem, da problema ne gre iskati v drogi ali v alkoholu, ampak v nas samih.« Najprej je mesec dni preživel »na sprejetju«, nato pa vstopil v komuno, kjer za »goste« skrbita dva odgovorna. »V komuni sem sprva nameraval preživeti 6 mesecev. Prvi mesec nimaš stikov z zunanjim svetom, potem pa se lahko enkrat tedensko telefonsko pogovarjaš s svojimi dragimi in vsakih 14 dni te lahko obiščejo ožji družinski člani. Ko je bilo teh 6 mesecev mimo, sem se začel spraševati o tem, kaj me čaka, o upanjih, da bom lahko kos vabam. Prevzela me je tesnoba in če bi šel iz komune, bi gotovo izbral najlažjo pot - spet drogo. V komuni sem se poglobil namreč vase in prvič spoznal negativne plati svojega življenja. Pod vprašaj sem postavil svoj odnos z ženo in po nekaj mesecih sva se razšla.« Don Pierinova šola življenja Don Pierinova komuna je odprta hiša, kjer se gostje ravnajo po nekakšnih desetih načelih, povzetih po Evangeliju, kot so na primer, kar delaš, delaš za svoje dobro, verjemi vase, pomagaj drugim, kolikor boš dal, toliko boš prejel, bolje dajati kot prejemati, oz. ne moreš napredovati, če ne vključiš v svoj napredek drugih, in podobno. »Komuna temelji na ideji revščine, na zadovoljevanju s tem, kar imaš. V zunanjem svetu pa se človek s težavo zadovolji, saj hoče vedno več, egoizem in nevočjivost prevladujeta, občutkov pa itak ni. V komuni sem se zavedal, da ni res, da nam zvezde ne bi bile naklonjene - mi smo gledali v nebo z napačnega zornega kota.« Današnji način življenja, pravi Aljoša, mlademu človeku ne daje usmeritev, jasnih norm, kaj šele vrednot, ampak ga pušča brez osnov za lastno rast. Iz komune se je Aljoša vrnil spremenjen. »Vesel sem, smejem se, našel sem ljubezen v sebi in naučil sem se ljubiti samega sebe in ostale okrog mene. Svojega sedanjega življenja ne bi zamenjal z ničemer. Prej sem živel v sanjah in gradil sem gradove iz peska, ki niso stali pokonci, saj so bili povsem brez osnov.« Prej gost, zdaj koordinator V komuni je Aljoša začel kot gost, nadaljeval pa kot sodelavec. »Don Pierino mi je zaupal odgovornost, da lahko pomagam tudi drugim.« Aljoša je danes koordinator v oglejski komuni. »Pomagam takim, kot sem bil jaz. Biti moram dovolj trden, da jih vodim na pravo pot. Vliti jim skušam malo upanja v življenje in dokazati jim želim, da rešitev obstaja. Sicer verjamem, da je za marsikoga izredno težko, saj jih večina ne more računati na podporo in pomoč družine.« Pomagati jim mora in jim vlivati nekaj gotovosti, saj z grozo ugotavlja, da se ti ljudje prepuščajo smrti, se samomorijo. Odnos s starši Kot otrok, pravi Aljoša, je bil pravi falot, starši so ga skušali ukrotiti, vendar je bilo težko. »Danes se zavedam, da je »poklic« staršev eden izmed najtežjih. Vzgojiti mora- jo otroka, ne da bi mu pri tem ponudili preveč, a niti premalo, odločati se morajo, kaj je zanje prav, in kaj ne.« Dialog z očetom je bil skromen, mama pa je vedno delala, tako da je veliko časa preživljal z nono. S starejšim bratom sta si bila popolnoma različna - on je namreč bil resen, zgleden. »Danes sva si bolj podobna in imava lep odnos.« Srčna izpoved »S svojo izpovedjo želim bralca vzdra-miti. Nekoč se ne bi odločil za tak korak, saj sem mislil, da je življenje moje in da z njim lahko počnem, kar hočem, ne da bi se pri tem oziral na druge.« Hudo pa je, ko vidiš mamo jokati, pravi Aljoša, ki se spominja uničenega 42-letnega moškega, ki ga je prizadela možganska ishemija, bolehal je za he-patitisom B in C. »20 dni je bil v komuni, počasi je prišel k sebi, vendar ni zdržal. Poklical sem njegovo mamo, ki mi je odgovorila, da lahko sin tudi umre, naj je ne več iščemo, saj je prevečpretrpela in tega ne prenaša več. Ne vem, ali je še živ.« »Danes končno živim in moje življenje je precej pestro. V treh letih se nisem spremenil, le oblikoval sem svoj značaj, zrasel sem in spoznal, kje in katere so moje meje, spoznal sem svoje napake. Sploh ni bilo lahko, a v izgubljenih sanjah sem našel resnično upanje. Našel sem tudi ljubezen in nazaj se ne bi vračal, nikoli več nočem trpeti. Usoda mi je prizanesla, saj bi lahko zbolel in umrl, tako kot so umrli številni prijatelji in znanci. Vem, da sem narkoman, tega ne smem pozabiti - vedno poudarjam, da sem zdravljen in ne ozdravljen. Problemi seveda obstajajo, vendar nanje gledam danes z različnimi očmi. Spopadati se znam z realnostjo, z lepimi, žalostnimi, veselimi in težkimi trenutki. Prepričan sem, da je treba energijo in užitek najti v sebi, ovrednotiti svoje vrline in jih ne tlačiti v temo.« Mamino ranjeno srce Najinemu pogovoru se je na koncu pridružila Aljoševa mama Modra. »To je za družino nečloveško trpljenje. Droga povsem uniči družino, tako finančno kot čustveno. Starši se otrokove tesnobe na žalost zavedamo prepozno - uničujoči proces je namreč počasen in neizprosen. V našem primeru je to trajalo več let in vedno slabše je bilo. Starši si raje zatiskamo oči in si sami lažemo, da ni tako hudo.« Sin jim je sicer le priznal, da je zasvojen, sočasno pa jim je zagotavljal, da bo nehal. Ko so izvedeli za komuno, so se takoj odločili zanjo. »Danes se mi je odvalil kamen s srca. Zavedamo se, da odvisnost ostaja za vse življenje, saj ni bolezen, ki se je lahko rešiš z zdravilom in ozdraviš. Človek se mora z njo boriti skozi vse življenje.« Aljoševo odločitev, da bo pomagal drugim, so doma sprejeli z navdušenjem. Tako kot on, so tudi oni pripravljeni pomagati ljudem v stiski. »Tri leta smo sledili njemu, tako da smo na razpolago tudi za druge. Vsaka dobra beseda namreč dobro dene. Aljoša se bori naprej in pomaga sebi ter drugim.« Sara Sternad Zveza slovenskih kulturnih društev. Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo na okroglo mizo in odprtje razstave Tina, Toio in Ivan Umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja Pete k, 14. maja 2010, ob 16.30 Velika dvorana Narodnega doma v Trstu (ul. Filzi 14) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 9. maja 2010 GREGOR Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide 3.12 in zatone ob 15.45. Jutri, PONEDELJEK, 10. maja 2010 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,9 stopinje C, zračni tlak 1009,2 mb raste, veter 12 km na uro jugo-vzhod-nik, vlaga 84-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,2 stopinje C. OKLICI: Domenico Mule' in Michela Baf, Marco Pavone in Alessia Maressi, Corrado Campobasso in Elena Cozzi, Marco Iacono in Elena Caenazzo, Marco Abatangelo in Angelica Predonzan, Carmelo Grassadonio in Rosalba Scri-ma, Pavle Drakulic in Rossella Cifaldi, Marcello Corfo in Valentina Storelli, Carmelo Notaro in Elisabetta Lenardon, Alessandro Musizza in Giada Sponza, Stefano Zedde in Valentina Faggiani, Antonio Tosiani in Monica Skerlj, Raf-faele Golino in Elena Russo, Luca Roncelli in Francesca Beca, Ionut Gabriel Nicolau in Gabriela Ifrim, Michelangelo Mongiello in Antonella Masetto, Giorgio Dri Zuccoli in Elisa Morabito, Andrea Cogma in Sara Ukmar, Stefano Gia-ni in Larysa Troyanova, Lino Vasinis in Ekaterina Farafonova, Vasile Panoschi in Catalina Constanta Andrei, Luigi Macc-hione in Elisabetta Pezone, Luard Sina in Francesca Fracarossi, Marco Morat-to in Katja Volk, Wassek Jamal in Alma Osmani, Matteo Bradassi in Marina Ilievska, Mattia Porro in Miriam Rotta. [I] Lekarne Nedelja, 9. maja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči (040 -212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 212733). Od ponedeljka, 10. do sobote, 15. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 411121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 422478). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Peter Quilter Dueti Režija: Matjaž Latin DUETTI danes, 9. maja ob 20.30 (draga premiera) v četrtek, 13. maja ob 19.30 v petek, 14. maja ob 20.30 v soboto, 15. maja ob 20.30 v nedeljo, 16. maja ob 16.00 vsredo, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00 v Mali dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542. Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti VZGOJITELJICE IN UČITELJI DIDAKTIČNEGA DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA vabijo na razstavo otroških del v Mladinskem krožku v Dolini. Razstava bo potekala do torka po sledečem urniku: danes, 9. maja, od 18.30 do 22.00, v ponedeljek od 18.30 do 21.30 in v torek od 17. do 19. ure. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah in na Proseku vabi starše na predavanje: »Najstnik v današnji družbi: kako premoščati napetosti in trenja v šoli in znotraj družine, ko najstnik doživlja krizo telesnih in čustvenih sprememb« v četrtek, 13. maja, ob 17.30 na sedežu na Opčinah. Predavala bo dr. Francesca Simoni. MALČKI OV PALČICA V RICMANJIH vas vljudno vabimo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 16. maja, od 9. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska c. 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - drž. c. 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Nas. Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Drž. c. 202, Ul. Carnaro -Drž. c. 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska c. km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. B Nedelja, 9. maja 2010 TRST / Čestitke Dragi GABRIEL MILIC, v Repen si se preselil, a jutri v Zgoniku 9. rojstni dan boš slavil. Naj sreča in veselje te spremljata povsod, uživaj in imej se še naprej lepo. To ti želijo teta Marina, stric Miloš in sestrična Sara. Moj bratranec GABRIEL se veseli, ker jutri rojstni dan slavi. Nafe-što hitimo vsi in slavljencu želimo srečne in vesele dni. Julija, Milena in Miran. Jutri bo GABRIEL MILIC iz Zgonika praznoval svoj 9. rojstni dan. Da bi bil vedno tako priden, mu želijo vsi, ki ga imajo radi. 4. maja sta SERGIJ in VIVIANA praznovala 25. obletnico poroke. Še veliko srečnih dni jima iz srca želimo mami Elena in Elvira, Drago, Sonja in Paolo. Cestitkam se pridružujejo Danilo, Vanda in Adriano. Naši dragi MARICI iskreno čestitamo za njen 80. rojstni dan in želimo ji vse dobro v nadaljnjem življenju. Vsi, ki jo imamo radi. Hura za VERONIKO, ki je s svojim rojstvom osrečila mamico in očka ter bratca Aleksandra, kličemo vsi iz vrtca Anton Fakin na Colu. Čestitamo dr. FABIU VIZINTI-NU za odlično opravljen doktorat »Transborder policies for daily life« in želimo mu nadaljnjih uspehov na znanstvenem področju. Dr. prof. Ja-cek Muszynski - Poljska akademija znanosti in umetnosti in mag. Anna Muszynska - Šlezijska univerza. Svet slovenskih organizacij izreka dekanu in župniku na Repentabru g. Antonu Bedenčiču iskrene čestitke ob imenovanju za škofovega vikarja za slovenske vernike tržaške škofije. Obenem se zahvaljuje sedanjemu vikarju msgr. FRANCU VONČINI za vse, kar je v skoro dvajsetletnem delovanju naredil v korist slovenskega občestva in bil zvesto na stališčih vrednot krščanstva in slovenstva. Lui Kino AMBASCIATORI - 14.30, 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Iron man 2«. ARISTON - Dvorana je rezervirana za »No-doDocFest«. CINECITY - 10.50, 12.50, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; 10.50, 12.55, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.05 »Draquila - L'Italia che trema«; 10.55, 13.05, 15.15, 17.35, 20.00, 22.05 »Dear John«; 10.45, 13.30, 15.00, 16.15, 17.25, 18.45, 19.50, 21.15, 22.10 »Iron man 2«; 11.00, 13.00, 14.45, 16.35, 18.25, 20.15, 22.00 »Oceani 3D«; 17.30, 19.50, 22.05 »Cosa voglio di piü«; 10.45, 13.00, 15.15 »The last song«; 11.00, 13.05, 14.40 »Dragon Trainer 3D«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cosa voglio di piü«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Christine Cri-stina«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »The last song«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Matrimoni e altri disastri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'uomo nell'ombra«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.10, 19.20, 21.20 »Šola za življenje«; 19.00, 21.10 »Spopad titanov 3D«; 15.00, 17.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 19.30 »Državljan nebarnih namer«; 15.20, 17.25, 21.40 »Volkodlak«. KOPER - PLANET TUŠ 11.00, 13.00, 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 11.50, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 »Predobra zame«; 12.10, 15.50, 18.10, 19.30, 20.30, 21.50, 22.50 »Spopad titanov 3D«; 12.30, 15.40, 18.20, 21.00, 23.35 »Iron man 2«; 13.10, 16.05, 18.45, 21.20, 23.55 »Ne pozabi me«; 12.00, 14.20, 16.40, 19.00, 21.10, 23.30 »Rezervni načrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Agora«; Dvorana 2: 16.30, 18.00, 21.00 »Oceani 3D«; 19.00, 22.15 SLOVENSKI I KLUB Vabljeni v torek, 11. maja, ob 18.uri v Narodni dom: Slovenska tržaška književnost v madžarskih prevodih s prevajalcem Karolyjem Szildgyijem in nekaterimi avtorji se bo pogovarjal Marko Sosič. »Aiuto vampiro«; Dvorana 3: 16.30, 19.30, 22.30 »Puzzole alla riscossa«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.15 »Le ultime 56 ore«; 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »Notte folle a Manhattan«. SUPER - 16.00, 20.00 »Departures«; 18.10 »Basilicata coast to coast«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.50, 20.10, 22.20 »Iron man 2«; Dvorana 2: 15.15, 16.45 »Oceani 3D«; 18.15, 20.30 »Cosa voglio di più«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; Dvorana 4: 16.00 »Puzzo-le alla riscossa«; 17.30, 19.50, 22.10 »Agora«; Dvorana 5: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dear John«. M izleti KRUT obvešča, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Strunjanu danes, 9. maja, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan -Deželna palača. Dodatne informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8. Tel. 040360072. SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« danes, 9. maja. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9. uri. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Slivenski gradec, frna-žo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zulejka). SŠKD TIMAVA MEDJA VAS - ŠTIVAN organizira dvodnevni izlet v San Marino, Rimini in Italia in miniatura v soboto, 15. in nedeljo, 16. maja. Za vpisnine in informacije poklicati na tel. št. 3398488355 (Clara) ali 338-3415382 (Eli-sabetta). IZLETNAGOLICO (1835m)-SPDTpriredi v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet na Golico med »cvetoče kukovce« (narcize). Do koče na Golici je približno dve uri zmerne hoje, do vrha pa še pol ure. Odhod avtobusa: trg Oberdan ob 7.00, Opčine hotel Daneu ob 7.15. Za prijave in informacije tel. 040220155 (Livio). SKD IGO GRUDEN prireja krožni pohod »Spoznajmo našo Učno pot Nabrežina« v nedeljo, 16. maja. Zbirališče na parkirišču pri Srednji šoli Igo Gruden ob 8.45, odhod ob 9.00. Pohod je primeren za vse in traja pribl. 3 ure. Vodi Zvonko Legiša. Za info 040-200924 (Zulejka). SPDT obvešča, da zaradi tehničnih razlogov odpade izlet na Sv. Urh nad Kamniško Bistrico, ki je bil napovedan za nedeljo, 16. maja. 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. AGENCIJA 58 organizira v soboto, 22. maja, celodnevni izlet na Gorenjsko. Poskrbljeno je za zdravo počutje, zabavo in ples. Za informacije in prijave na 347-9604775 (Igor) in 347-0396371 (Nadja) ali po e-pošti igor.majalon@gmail.com in nadjasos-si@gmail.com. Soletniki, ne zamudite priložnosti. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050. KRUT vabi v Šmarješke toplice od 6. do 16. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek 10. maja, v Peterlinovo dvorano, v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje z goriškim raziskovalcem krajevne zgodovine Rudijem Šimacem. Njegovo knjigo »Legenda« bo predstavil Milan Gregorič. Začetek ob 20.30. 0 Prireditve COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKORAV-CA - GORAZDA vabita na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom, od 10. do 21. maja, od 10. do 16. ure. ENOTEKA ZGONIK Danes, 9. maja, ob 18. uri bo v prostorih Enoteke v Zgoniku otvoritev razstave »Eno-art«. Razstavljali bodo Ana Cevallos, Barbara Romani in Luciano Lunazzi. Na ogledu bodo slike, skulpture in izdelki iz raznih materialov, tudi recikliranih. Sledila bosta degustaci-ja vin iz kleti Fabjan iz Saleža in prigrizek. Vsi toplo vabljeni. Info: 040-2296623, 348-8512625. IL FILO INCANTATO vabi na razstavo kreativnih ročnih del svojih članov. Razstavo si lahko ogledate danes, 9. maja, od 10. do 18. ure v tržaškem pomorskem klubu Sirena, Miramarski drevored št. 32. Vstop je prost. Pripelje se z avtobusoma št. 6 in 36. SKD GRAD IN VAŠKA VERSKA SKUPNOST SV. FLORIJAN OD BANOV vabita na proslavo ob 10-letnici odkritja spomenika padlim v 1. in 2. svetovni vojni. Proslava s sv. mašo bo danes, 9. maja, s pri-četkom ob 10. uri v vaški cerkvici. Prisotni bodo: Društvo K.U.K. I.R. nr87 iz Solkana Slovenija, Associazione-Društvo Verband K.U.K. I.R. nr87 Küstenland Li-torale Primorje iz Trsta. GLASBENA MATICA vabi na ogled glasbene pravljice Bremenski godci, ki bo v ponedeljek, 10. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Nastopajo solisti, zbor in orkester učencev Glasbene matice iz Gorice pod vodstvom Ambre Cossutta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 10. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na potopisno predavanje »Akwaaba Ghana ... dobrodošli v Gano!« z Biserko Cesar. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo na okroglo mizo »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stolet'a« v petek, 14. maja, ob 16.30 v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, ul. Filzi 14). Ob priložnosti bo v Galeriji Narodnega doma ob 18.30 odprtje razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva. DOM JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU vabi v petek, 14. maja, ob 20.30 na mon-odramo »General Maister«, avtor Tone Parkljič, igra Bojan Maroševič, član Mariborskega gledališča. MEŠANI MLADINSKI PEVSKI ZBOR v sodelovanju z Glasbeno matico in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabi na 9. Pevsko srečanje mladih. Sodelujejo Mešani mladinski pevski zbor Trst, Dekliški pevski zbor Mavrica iz Postojne in MeMlPZ Coro »G« iz Turina. Koncert bo v petek, 14. maja, v dvorani Deutscher Hilfsverein, ulica Coroneo št. 15 v Trstu ob 20. uri. Vljudno vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja »Večer narod-nozabavne glasbe« s Tamburaško skupino iz Starega trga pri Ložu v soboto, 15. maja, ob 20.30 v KD Igo Gruden v Na-brežini. UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost. 54. Občinska razstava vin in 13. razstava ekstradeviškega oljčnega olja m 2010 Nedelja, 9. maja 16.00 odprtje kioskov 17.00 koncert Godbe na pihala Liboje iz Petrove (Celje) 18.00 nastop folklorne skupine ISKRAEMECO 19.00 zbor bivših županov in županj na gorici 19.30 prihod parterjev in parterc na gorico 20.00 ples z ansamblom Saša Avsenika + Marko Manin Ponedeljek, 10. maja 18.00 odprtje kioskov 18.00 nastop otroške plesne skupine "Queens" 21.00 ples s skupinama Gedore in The Maff Torek, 11. maja 9.30-11.30 otroška gledališka igra na odprtem "Naočnik in očalnik" na gorici, (Leopold Suhadolčan) produkcija stalnega gledališča v Kopru 17.00 odprtje kioskov 18.00 nastop Pihalnega orkestra Breg 19.00 slovesno podiranje maja s o S =■-=! : MO,W> /- T ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Prva vaja bo v petek, 21. maja, v prostorih Glasbene matice v Rojanu. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040-635626. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. S Poslovni oglasi 45-LETNA GOSPA - poštena, delavna in veselega značaja - išče zaposlitev pri pošteni družini v Trstu in okolici kot družinska pomočnica ali za nego starejšim osebam. Tel. 328-9292129 IŠČEMO VAJENCA/KO za skladišče, sposobnega za delo s strankami, znanje italijanščine, slovenščine, hrvaščine. Tel. 0422/881014 Barbara SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL v Trstu išče sodelavca/ko z ustrezno izobrazbo za upravljanje vzgojno-varstvene-ga dela v jaslih v poletnem času. Zainteresirani naj pošljejo svoj CV na mail info@sddsk.org ZANESLJIVA IN IZKUŠENA nudi 24-urno oskrbo starejši osebi. 00386-31861346 PRODAM vw polo 1.2 trendline, letnik 2003, 100.000 km, 3 vrata, bele barve, v odličnem stanju, za 4.000 evrov. Tel. št.: 3486924217. PRODAM fiat stilo, station wagon, letnik avgust 2006, 1.900 TD, bele barve, full optional, kot nova. Cena: 7.800 evrov. Tel. 348-4462664. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev med poletnimi počitnicami. Tel št.: 340-0030154. V NAJEM dajemo malo stanovanje v Sale-žu. Tel. št.: 338-4719734. Id Osmice Ei Turistične kmetije SILVA j e odprla OSMICO na Križpotu 75. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je za domač prigrizek. H Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 3332892869. DEKLE išče zaposlitev kot varuška. Tel. št.: 340-2762765. GOSPA SREDNJIH LET išče delo na domu za razna hišna dela ali nudi pomoč starejšim osebam, tudi vsak dan, po možnosti v dolinski ali miljski občini. Tel. št.: 3473132910. IŠČEM garsonjero (soba s kopalnico) ali skladišče oz. garažo od 20 do 25 kv.m. v Trstu in okolici. Tel.: 320-3557811. PRODAJAM razne enciklopedije v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 3343539564. PRODAM listek za koncert rock skupine AC/DC, ki bo v Vidmu v sredo, 19. maja. Tel. št.: 340-9732096. PRODAM stenski klavir (pianino) črne barve, za študij. Cena 300,00 evrov. Tel. št.: 040-200199 ali 347-0648389. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040299442. KMETIJA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg točenega in stekleničenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Vabljeni! NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO ima odprto Berto Škerk, Trnov-ca št.4. Vabljeni. Tel. št.: 040-200937. OSMICO je odprla družina Pertot (Špj'lni) Nabrežina center št.10. OSMICO je v Lonjerju odprl Damjan Gla-vina. Tel.: 348-8435444. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. Tel. 040-229164. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040327240. OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Salež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 040-2296058. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfoglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. V SAMATORCI sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. 040229224. Loterija B. maja 2010 Bari 3B S1 10 1S SS Cagliari 6 79 17 2B 1B Firence S7 69 72 1B 26 Genova 47 79 64 B1 36 Milan S1 71 26 70 31 Neapelj 2S 69 B 7B S4 Palermo 4B B1 67 77 S0 Rim 34 20 60 12 62 Turin 1 21 40 B9 B1 Benetke B 71 66 41 40 Nazionale 22 B1 30 B2 36 Super Enalotto Št. 55 18 26 45 67 70 90 jolly 32 Nagradni sklad 4.039.469,82 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 70.700.00,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 19 dobitnikov s 5 točkami 31.890,56 € 2.062 dobitnikov s 4 točkami 293,85 € 75.227 dobitnikov s 3 točkami 16,10 € Superstar SS Brez dobitnika s 6 točkami --C Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 8 dobitnikov s 4 točkami 29.3BS,00 C 308 dobitnikov s 3 točkami 1.610,00 C 4.799 dobitnikov z 2 točkama 100,00C 30.833 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 65.982 dobitnikov z 0 točkami S,00C / TRST Nedelja, 9. maja 2010 9 Združenje prosti HOSPICE ADI vas vljudno w predavanje n RAK: KOT POSLEDICA PSIHOSOMATSKE BOLEZNI isihoterapevt Zaghet ob 17.30 v dvorani Baroncini, I. Trento št. 8 v TRSTU 13 Obvestila 70-LETNIKI Z OPČIN IN VZHODNEGA KRASA vabimo vas, da se oglasite na tel. št.: 040-212072 ali 338-1796772. Srečali se bomo, da proslavimo naših 70 let. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šc Melanie Klein, bo potekal v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Op-činah od 5. julija do 27. avgusta. Center je namenjen otrokom od 2. do 10. leta starosti. Urad bo odprt za vpisovanja vsako soboto med 10. in 12. uro v Ul. Cicerone št. 8. Vse podrobne informacije na www.melanieklein.org, tel. 3284559414. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 9. maja, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. OPZ KRAŠKI CVET bo danes, 9. maja, ob 18. uri pod vodstvom sestre Karmen Koren, s petjem sodeloval pri bogoslužju (šmarnicah) v Trebčah. V cerkvi bo sledil kratek koncert, s katerim se bo otroški zbor poslovil od letošnje uspešne pevske sezone. Toplo vabljeni! SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor danes, 9. maja, v prostorih Gostilne Bita v Križu ob 15. uri v prvem in ob 16. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo; blagajniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; razprava; odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; razrešnica prejšnjemu odboru; volitve novega upravnega odbora; razno. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da bo v ponedeljek, 10. maja, ob 17.uri na šoli Bevk na Opčinah predavanje za starše na temo »Kako pomagati svojemu otroku, da ohrani veselje do učenja«. Predavala bo univ. dipl. soc. pedagog Vesna Starman. Spregovorila bo o Gasserjevi teoriji izbire. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na večer z Rudijem Šimacem in njegovo zgodovinsko povestjo »Legenda«, ki bo v ponedeljek, 10. maja, v Peterlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3 ob 20.30. Avtorja in delo bo predstavil Milan Gregorič. KRUT obvešča, da bo naslednje srečanje bralnega krožka v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, Trst. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA - ONLUS vabi na predavanje »Rak: kot posledica psihosomatske bolezni«. Predaval bo psiholog in psiho-terapevt dr. Andrej Zaghet v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 v dvorani Baroncini, ul. Trento št. 8 v Trstu. KMEČKA ZVEZA vabi člane na informativno srečanje o varstvu pri delu, ki bo v torek, 11. maja, ob 20. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke. SOLIDARNOST Z GRŠKIM LJUDSTVOM V torek, 11. maja, ob 18.30 v Ljudskem domu na Pončani (Il.nadstr.) bo na pobudo SIK srečanje o položaju v Grčiji. Spregovorila bosta nekdanji poslanec Ja-copo Venier in Stathis Loukas. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 11. maja, ob 20.45 redna pevska vaja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet včlanjenih društev na tržaškem v torek, 11. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20). AŠD SOKOL NABREŽINA sporoča, da bo delovna akcija za ureditev društvenega igrišča v soboto, 15. maja, od 15. ure dalje. Toplo vabljeni člani in prijatelji. Kdor lahko, naj pripelje s sabo kosilnico ali pomožno orodje. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 12. maja, ob 19.30 v svojem sedežu (Prosek št. 159). TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje tradicij TIGR Primorske prireja srečanje svojih članov v sredo, 12. maja, ob 20.30 na sedežu SKD Barko-vlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče), da se pregleda stanje v Enoti in določi program bodočega delovanja. ZDRUŽENJE DRŽAVLJANOV IN SORODNIKOV A.FA.SO.P. v sodelovanju s TZU-OMZ ter z občinami Milje, Dolina, Devin-Nabrežina, Repentabor, Zgo-nik in Trst organizirajo javno konferenco »Sporočilo o duševnem zdravju«. Državljani, operaterji in združenja se srečajo v sredo, 12. maja, ob 15. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Ob priliki konference bodo predstavljeni javnosti in vročeni občinam informativni priročniki s področja mentalnega zdravja izdani s strani krajevnega zdravstvenega okraja v italijanščini in slovenščini. Prisoten bo Giuseppe DellAcqua, direktor Tržaškega okraja za duševno zdravje. HVALA ANTON BEDENČIČ Skupaj z g. nadškofom Gianpaolom Crepaldijem v molitvi rožnega venca. G. nadškof želi moliti rožni venec skupaj z slovenskimi verniki na praznik Fatimske matere božje v četrtek, 13. maja, ob 18. uri v svetišču Marije Vnebovzete na Repentabru. V mesecu maju bo namreč tako v molitvi obiskal vsa Marijina svetišča na Tržaškem Vabljeni v čim večjem številu k skupni molitvi v teh majskih šmar-ničnih dneh. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na večer »Dobrodošli v Gano«. V sliki in besedi nam bo to državo predstavila ljubiteljica potovanj po Afriki Bi-serka Cesar. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu v petek, 14. maja, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, prireja večer skritih talentov »Pokaži, kar znaš«. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, re-citatorje, glumače, posnemovalce-imi-tatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do 14. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: cla-ra.bevi@alice.it. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih: 14., 21. in 28. maja) od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje volilni občni zbor zadruge v petek, 14. maja, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 15. maja, ob 18. uri, obisk kleti Santomas v Šmarjah pri Kopru. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it ali na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). PLANINSKA ODSEKA SLOGA-DEVIN priredita v nedeljo, 16. maja, tradicionalno tekmo v skrlah. Dobimo se ob 10. uri na Stoparjevi domačiji v Bazovici. Za vsa pojasnila in nadaljnje informacije pokličite na tel. št. 040 - 266283 (Viktor) ali 040 - 200782 (Frančko). POHOD KOBJEGLAVA - LUKOVEC -SEŽANA Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije- Podružnica Kras organizira v nedeljo, 16. maja, pohod iz Kobjeglave na Lukovec. Vodja pohoda je Ludvik Husu. Hoje je približno za 2 do 3 ure. Zborno mesto na stari avtobusni postaji v Sežani ob 9.uri. Dodatne informacije dobijo zainteresirani pri Ludviku Husuju (tel. 041350713) in predsednici društva dr. Ljubislavi Škibin (tel. 040-900021 v popoldanskem času). DRUŠTVO PROMEMORIA prireja v torek, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk -Proseška ul. 131, tel. 040-212289. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24, Doberdob (GO). SKD PRIMOREC vabi na ogled veseloigre »Nič ni tako kot zgleda« (zamisel in režija Tatjana Malalan, igrata Tatjana Malalan in Irene Pahor) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 3488012454, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. JUS NABREŽINA vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicanju in na izredni občni zbor v petek, 14. maja, ob 20.30 v dvorani KD Igo Gruden, Na-brežina št. 89. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na in-fo@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 Nastja. EASY GUITAR glasbeno-likovna delavnica v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice, v sodelovanju s SKD Primorec, bo potekal od 14. do 18. junija (z urnikom 8-14) v Ljudskem domu v Trebčah, v sklopu 12. Mednarodnega Festivala Kras. Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, likovno ustvarjanje, igra... Informacije: www.festivalkras.com, info@fe-stivalkras.com, tel. 347 2576505. Prijave do 7. junija. POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-teden-skih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Bi-serka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem defini-tivnih vpisov. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsire-na@libero.it. 1G.5.2GGS 1G.5.2G1G Vzkrikneš, pa se odmev ti povrne od hribov rjavih, od modrih gora. Kdo te je slišal? In srce pregrne žalost... (S.K.) Matej Lachi Mama, tata, Ivo in vsi, ki smo te imeli tako radi. t Naša draga Evfrazija Valič Kravos je tiho odšla. Za njo žalujejo Alenka, Marko, Bogomila s Pinom, Srečko, Ivanom, vnuki in pravnuki V svetoivanski cerkvi se bomo v petek, 14.5. ob 10. uri od nje poslovili, ob 10.50 bo verski obred, nakar jo bomo pospremili na katinarsko pokopališče. Namesto cvetja darujte v dober namen. Sv. Ivan, 9. maja 2010 Zbogom, naša zlata MAMA AZI Jasmin, Peter, Kaj'etan, Martin, Gleb, Jurij', Julija, Jakob, Jasna, Simon in Blanka Z družino sočustvujemo Alessia, Andrej, Isabelle in Saša Ob boleči izgubi ljubljene mame gospe Evfrazije izražamo iskreno soža-Ije Alenki, Marku, Milici in ostalim svojcem družine Barbiero, Godnik, Jagodic D., Jagodic L., Kovač B., Kovač K., Taučer in Zoch Klanjamo se spominu Frazi Kravos, čIanice našega društva od junija 1945. Prizadetim svojcem izrekamo iskreno sožaIje. SKD S. Škamperle 9.5.2007 9.5.2010 Ladi Milič V mislih z nami. Tvoji dragi Salež, 9. maja 2010 12.5.19S5 12.5.2G1G Boris Kralj Vedno v našem spominu. Mama, oče, sestra Sonja z družino Trebče, 9. maja 2010 t Po hudi bolezni nas je zapustila naša draga Ksenija Levak vd. Budal Žalostno vest sporočajo svojci Pokojnica bo ležala v ulici Costalunga v ponedeljek, 10. maja, med 9. di 10. uro. Ob 10.30 bo pogrebna sv. maša pri Sv. Ivanu, sledil bo pogreb pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Trst, 9. maja 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Draga Ksenija, bolečina je neizrekljiva; prehitro si odšIa. Za vedno boš ostaIa v naših srcih. Družina Biancuzzi - Kravos Draga ''teta'' Ksenija, tvoja igrivost, dobrota in prijaznost nam bodo kot svetIa zvezdica. Kristjan, David in Luka Za drago prijateljico Ksenijo Levak žaluje Bruna Zbogom Ksenija, Vanda, David, Danijela, Barbara, Ervin, Marko in Sara Spomin nate bo vedno živeI v naših srcih. Mariza Rosizh in družina Žalovanju se pridružujejo bivši sošolci s klasičnega liceja. Centralni odbor ter člani in članice SIovenske Vincencijeve konference se klanjajo spominu dolgoletne so-deIavke prof. Ksenije Levak BudaI ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustil naš dragi Emilio Vidali (Miljo) Še posebej se zahvaljujemo župniku Bedenčiču in nosilcem krste, sveč in cvetja. Svojci Repen, 9. maja 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Ida Glazar vd. Grgič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin naše drage in jo pospremili na zadnji poti. Svojci Bazovica, 9. maja 2010 Pogrebno podjetje AIabarda 1 0 Nedelja, 9. maja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu števerjan - Ureditev spodnjih prostorov osnovne šole Alojz Gradnik nujno pred koncem julija Poleti gradbišče tudi na Trgu Svobode - V prihodnjih dneh bodo poslali vabila za sodelovanje na dražbi V Števerjanu se bosta letos poleti skoraj sočasno začeli javni deli, ki ju v briški vasi načrtujejo in pričakujejo že vrsto let. Pred koncem julija mora steči drugi sklop del na stavbi osnovne šole Alojz Gradnik, v istem mesecu je predvideno odprtje gradbišča na Trgu Svobode, obnovili pa bodo tudi območje okrog županstva. Pri ureditvi poslopja osnovne šole Alojz Gradnik gre za nadaljevanje prvega sklopa del, ki jih je uprava že izvedla za utrditev spodnjega dela stavbe, kjer pa je treba pred vselitvijo poskrbeti še za napeljavo in vrsto drugih manjših posegov. »Drugi del obnovitvenega posega se mora začeti že letos poleti, in sicer pred 31. julijem, drugače tvegamo izgubiti denarni prispevek,« je povedal vodja tehničnega urada števerjanske občine Claudio Fattore; načrtovalec bo v kratkem predstavil dokončni in izvršni načrt za dokončanje spodnjega dela šole. Števerjanski odbornik Milko Di Battista je pred nedavnim pojasnil, da bodo v spodnjem delu šole letos poleti obnovili pod, napeljavo in kurjavo. Ob koncu bo treba seveda prepleskati stene, skušali pa bodo poskrbeti tudi za »energetsko varčnejša« okna in vrata. »Načrtovali smo tudi obnovo teras, ki pa je verjetno ne bomo mogli izvesti v tem sklopu del,« je dodala županja Franka Padovan. V načrt in gradbena dela na šoli bodo skupno vložili okrog 245.000 evrov; 195.000 evrov je števerjanski občini namenila gorska skupnost za Brda, Nadiške in Terske doline, 50.000 evrov pa pokrajina Gorica. S posegom bodo dokončno obnovili del šolskega poslopja, ki je trenutno prazen. Števerjanska šola je namreč precej velika, tako da pouk nemoteno poteka v zgornjem delu poslopja. »Ko bo odbor odobril dokončni in izvršni načrt, bomo razpisali javno dražbo in dodelili gradbena dela. Zaključena naj bi bila v treh mesecih,« je povedal Fattore. Števerjanska občinska uprava namerava obnoviti tudi zgornji del šole, kjer so danes učilnice, zaenkrat pa ne razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi. Medtem se uspešno nadaljuje postopek za obnovo Trga Svobode in območja pri županstvu. V gradbeni poseg, s katerim bodo tudi turistično ovrednotili dve osrednji prizorišči vaškega dogajanja, bo skup- romans Avto na strehi, voznica pa v bolnišnici Včeraj zjutraj je v Romansu prišlo do prometne nesreče, v katero je bila vpletena 47-letna voznica iz Gorice. Ženska se je peljala v smeri iz Verse proti Romansu, po ovinku pa je za-vozila in obstala v obcestnem jarku. Žensko so prepeljali v goriško bolnišnico, njeno zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Nesreča se je zgodila okrog 10. ure na deželni cesti št. 25. C.S. se je peljala z osebnim avtomobilom Nissan micra v smeri proti Ro-mansu, po ovinku pa je - verjetno zaradi spolzkega cestišča - izgubila nadzor na avtomobilom in zavozila s ceste. Avtomobil je padel v obcestni jarek in se prevrnil na streho. Alarm je sprožil drugi avtomobilist, ki je videl nesrečo. Na kraju je kmalu posredovala rešilna služba 118, ki je poklicala tudi rešilni helikopter. Goriški gasilci so izvlekli 47-letno Goričanko iz avtomobila, zdravniško osebje pa je nato presodilo, da ni utrpela hujših poškodb. Zato so jo z rešilnim avtomobilom prepeljali v goriško bolnišnico. Dinamiko nesreče preučujejo karabinjerji iz Gradišča. V načrt in gradbena dela na števerjanski šoli bodo skupno vložili okrog 245.000 evrov bumbaca no vloženih 700.000 evrov, ki jih je štever-janski občini že v prejšnjih letih zagotovila dežela Furlanija-Julijska krajina. »V prihodnjih dneh bomo deseterici krajevnih gradbenih podjetij odposlali vabila za sodelovanje na javni dražbi. Za prijavo bodo imela dvajset dni časa. Nato bomo izbrali najboljšo ponudbo in podpisali pogodbo,« je povedal Fattore in nadaljeval: »Izklicna cena za izvedbo del, ki naj bi se začela že julija, bo 480.000 evrov, podjetje pa bo od podpisa pogodbe imelo približno šest mesecev za dokončanje posega.« Večji del naložbe bodo porabili za obnovo trga pred cerkvijo sv. Florijana in Marije pomočnice. Trg Svobode, ki je danes asfaltiran, bodo pretlakovali s ploščicami iz peščenjaka. Uredili bodo tudi razgledno točko, s katere bodo obiskovalci lahko občudovali Gorico in Novo Gorico. Struktura bo prekrita s ploščicami iz peščenjaka in iz nabrežinskega kamna. Načrt predvideva izgradnjo širših pločnikov pred cerkvijo, župniščem in spomenikom padlim. Pločnike bodo pretlakovali z belim nabre-žinskim kamnom. Posajene bodo nove lipe, nekatera druga drevesa, ki ovirajo razgled, pa bodo odstranjena. Lažjega »lepotnega posega« bo deležen spomenik, v bližino katerega bodo namestili klopi in koše za odpadke. Na tleh bodo tudi označili kraj, kjer je nekoč stal vaški vodnjak. Spremembe prometne ureditve z malim krožiščem, ki je bilo predvideno v STEVERJAN Letošnji Likof 29. maja »Naše tradicije, sadovi domače zemlje.« S tem geslom vabi Šte-verjan na letošnjo, po vrsti že peto izvedbo vaškega praznika Likof, ki ga bodo na razgledni točki grofice Tacco pri gostilni Dvor priredili v soboto, 29. maja. To bo priložnost za pokušnjo sadov domače zemlje, od kakovostne vinske kapljice domačih proizvajalcev do olja, sadja in značilnih jedi, gostje pa bodo spoznali tudi števerjansko zgodovino, navade in obrti. Stojnice bodo odprli ob 10.30, ob 11. uri pa bo na vrsti okrogla miza z naslovom »Collio in Goriška Brda: nove priložnosti v enoturizmu«, pri kateri bodo sodelovali Paul Wagner, Francesco Marangon, Pa-trizia Felluga, Elda Felluga in Erika Koncut. Ob 16.30 se bo začela tematska pokušnja, ob 17.30 pa predavanje o vlogi gostinca in potrošnika pri pokušnji vina. Več podrobnosti o letošnjem Likofu bodo organizatorji - Vinoteka Šte-verjanski griči, društvi Briški grič in F.B. Sedej ter lovska družina Jazbine - razkrili na novinarski konferenci, ki bo 17. maja. preliminarnem načrtu, ne bo. Hitrost vožnje bo omejena na 30 kilometrov na uro, prehodi za pešce pa bodo označeni s kockami iz marmorja iz Carrare. V načrt, v okviru katerega bodo poskrbeli tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad, je studio Artes vključil še obnovo javne razsvetljave, ki bo ovrednotila novi videz trga. Z novimi ploščicami bodo pretlakovali območje občinskega poslopja, cesto pa bodo na novo asfaltirali. V bližini županstva bodo uredili pločnike, obnovili razsvetljavo in preuredili parkirne prostore, ki jih bo skupno osemnajst (eden bo namenjen izključno prizadetim osebam). Občinsko stavbo bodo prepleskali, nadomestili bodo žlebove in obnovili zunanje stopnišče. (Ale) ronke - Alarm sprožil sosed Ujeli tatu na kolesu Italijanski državljan je vlomil v stanovanje, kjer je ukradel le steklenico likerja Skušal je pobegniti s kolesom, patrulja pa ga je ustavila in odvedla v zapor. Policija tržiškega komisariata je v petek ponoči aretirala italijanskega državljana, ki je ravnokar vlomil v stanovanje v Ronkah, iz katerega je odnesel le steklenico likerja. Po zaslugi občana, ki je tatu videl in takoj sprožil alarm, so policisti moškega zlahka izsledili in zaupali paznikom goriškega zapora, kjer bo moral počakati na sojenje. Do vloma in tatvine je prišlo v noči med petkom in soboto v stanovanjskem bloku v Ronkah. Okrog polnoči je policija trži-škega komisariata prejela telefonski klic moškega, ki se je pravkar vrnil domov in videl neznanca, medtem ko je bežal skozi vrata dvorišča. Moški je kmalu opazil, da so bila vrata stanovanja v pritličju bloka odprta, zato je poklical policijo. Patrulja letečega oddelka je bila nekaj minut kasneje že na kraju; po zaslugi podrobnega opisa je kmalu izsledila in ustavila tatu, ki je skušal pobegniti s kolesom. Italijanskega državljana, za katerega so v preteklosti že sumili, da je kradel v nekaterih stanovanjih, so izdali odtisi čevljev, ki jih je pustil na vratih stanovanja, ko je vanj vlomil. Tatu, ki mu je uspelo ukrasti le steklenico alkoholne pijače, so odpeljali v goriški zapor. Včeraj je sodnik za predhodne preiskave potrdil pripor. trgovski dom Knjižnica podpira iskanje rešitev Trgovski dom Upravni odbor Narodne in študijske knjižnice (NŠK) je bil podrobno seznanjen z načrtom obnove pritličnih prostorov Trgovskega doma v Gorici in s predlogom, da se vanje začasno namesti sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki ga ustanavljajo občine goriškega somestja. Zaščitni zakon 28/2001 namreč določa, da bodo v Trgovski dom vstopile kulturne in znanstvene institucije, »začenši z NŠK«. Z vodstvom knjižnice se je v Trstu sestal Livio Semolič, goriški predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), ki je ob tej priložnost zastopal tudi stališče goriškega tajništva Sveta slovenskih organizacij (SSO). Krovni organizaciji sta namreč zadevo že pretresli in skupaj podpirata predlog o začasnem sedežu EZTS-ja v Trgovskem domu. Semolič je izpostavil možnosti reševanja formalnih zapletov, zaradi katerih je pot do obnove pritličja ovirana. Predstavil je tudi načrt, ki ga je pripravil arhitekt Di-mitri Waltritsch; ta je obenem v postopku tudi konzulent dežele FJK. Semolič je izrazil prepričanje, da je dogovor o začasnem sedežu EZTS-ja v Trgovskem domu vsekakor priložnost, da se zadeva premakne z mrtve točke. »Če bi se stvari ne rešile v do-gledno kratkem času, tvegamo, da zastavljeni načrt zamre,« je opozoril in dodal, da se mora z nadaljnjimi koraki vsekakor strinjati NŠK. Člani upravnega odbora knjižnice so izrazili svoje pripombe in zahtevali pojasnila, načelno pa so soglašali z orisa-nim pristopom. S Semoličem so se strinjali, da so sedanji zapleti težko rešljivi, zato pa je potrebno poiskati najbolj primerno pot, ki naj bi pripeljala do rezultata in ne bi prejudicirala obnove pritličnih prostorov. V takšnem okviru je nujno potrebno temeljito preveriti pravno in formalno utemeljenost predlaganih rešitev, pogoj pa je seveda tudi podpora obeh krovnih organizacij; kot znano, sta SKGZ in SSO na predlog že pristali. Semolič bo sedaj preveril formalne postopke pri vseh institucionalnih sogovornikih - najprej seveda pri paritetnem odboru in deželni upravi - ter nato, v roku prihodnjih dveh tednov, tudi pri nosilcih projekta EZTS-ja. Do konca meseca namreč pričakujejo odgovor obeh državnih vlad o ustanovitvi evropskega združenja. Po srečanju z upravnim odborom NŠK-ja se je Semolič že sestal z odbornikom goriške občine Guidom G. Pettarinom. Navedel mu je opravljene korake in se z njim pomenil, kako naprej. Pettarin je potrdil prepričanje, da je EZTS razvojna priložnost za mesto in tudi za Trgovski dom, zato bo občina angažirana v reševanju zapletov. "Srečanje z avtorji" ob 30 - letnici smrti Josipa Broza Tita Gost večera: novinar MIRO SIMČIČ Avtor knjig: "Tito brez maske" in "Ženske v Titovi senci" KULTURNI DOM GORICA (ul. I.Brass 20) prjjfji Ponedeljek, 10.5.2010, ob 18. Uri Vabljeni! Matjaž Javšnik OpUlsf KOMEDIJA Špas Teater - Mengeš (SLO) Kulturni dom Gorica (Ul. LBrass 20) Torek, 11. maja 2010, ob 20.30 Info in predprodaja vstopnic: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. maja 2010 1 1 doberdob - Sklep na dnevnem redu seje občinskega sveta Naziv častnega občana Jaki in Branku Lakoviču Na pobudo Daria Zaniera - 26. junija v občinskem parku vaški praznik in košarkarska tekma Doberdobski občinski svet bo med prihodnjim zasedanjem razpravljal o podelitvi naziva častnega občana slovenskemu košarkarskemu zvezdniku Jaki Lakovič in novinarju Branku Lakoviču. Pobudo za podelitev je pred časom dal Dario Zanier, doberdobski športni delavec in bivši predsednik Mladosti, ki je v ta namen zbral potrebne podpise in jih posredoval občinski upravi. Zanier poleg tega pripravlja tudi posebno prireditev, poimenovano Dan Jake Lakoviča, ki bo potekala 26. junija in med katero bo tudi svečanost za podelitev častnega občanstva. Ta dan bodo v Doberdobu gostili slovenskega košarkarskega šampiona, ki bo mlade učil košarkarskih veščin, poleg tega pa bo zaigral tudi na prijateljski tekmi. V njej bosta nastopili ekipi, ki ju bodo sestavljali prijatelji Jake Lakoviča iz Slovenije oz. iz zamejstva. »Naslednja seja občinskega sveta bo potekala konec maja oziroma v začetku junija. Med zasedanjem bomo vzeli v pretres tudi predlog o podelitvi naziva častnega občana Jaki in Branku Lakoviču,« potrjuje doberdobski župan Paolo Vizintin in nadaljuje: »Jaka La-kovič se redno vrača v Doberdob, kjer ima sorodnike in prijatelje. Sam je že večkrat izjavil, da je na Doberdob zelo navezan in da se čuti tudi Doberdobec.« Vizintin poudarja, da se z Jako Lakovi-čem Doberdob pojavlja v športnem tisku, tako da je doberdobska občina prepoznavna na športnem področju tudi po zaslugi tega vrhunskega košarkarja. »Pobudnik podelitve častnega občan-stva je Dario Zanier, ki je v ta namen tudi zbral potrebne podpise; med podpisniki sem tudi sam, saj sem prepričan, da smo na Jako Lakoviča lahko upravičeno ponosni,« pravi Vizintin in poudarja, da bo skupaj z Jako častni občan postal tudi Branko Lakovič, ugleden časnikar, ki je s svojim novinarskim in trenerskim delom tudi sam povečal prepoznavnost Doberdoba v bližnji in daljni okolici. »Izkoristili smo priložnost, da isti dan izročimo priznanje obema La-koviča, saj sta ne nazadnje tudi daljna sorodnika,« razlaga župan in napoveduje, da bo tako 26. junija v občinskem parku v Doberdobu pravi vaški praznik. Jaka Lakovič je z Doberdobom povezan po sorodstvenih vezeh, saj se je njegov ded rodil v tej kraški vasi, od koder se je preselil v Ljubljano. Tu se je Jaka rodil 9. julija leta 1978, med svojim odraščanjem pa je bil večkrat v rojstni vasi svojega deda. Med vojno v Jugoslaviji je Jaka preživel mesec dni v Doberdobu, sploh pa se na nekajdnevni obisk v vas odpravi vsako leto. 186 centimetrov visoki Jaka je svojo košarkarsko pot začel pri ljubljanskem Slovanu, nato pa je sezoni 2001-2002 prestopil k novomeški Krki, s katero je nastopal tako v slovenskem prvenstvu kot tudi v Evroligi. Leta 2002 je prestopil h atenskemu klubu Panathinaikos, s katerim je zmagal štiri grška prvenstva. V sezoni 2006-2007 se je preselil v Barcelono, kjer je tudi letos eden izmed nosilcev igre. Danes bo Jaka z Barcelono zaigral na finalni tekmi Evrolige v Parizu, kjer bo nasprotnik katalonskega kluba grški Olympiacos. Poleg tega je Jaka Lakovič redni član slovenske košarkarske reprezentance in se je z njo udeležil vseh večjih tekmovanj v zadnjem času. Poleg Jake Lakoviča bo doberdob-ski častni občan postal tudi Branko La-kovič, ki se je rodil na Reki leta 1947, nato pa je v Doberdobu živel do leta 1961. Po osnovni šoli v Doberdobu in nižji srednji šoli v Gorici je dokončal trgovski tehnični zavod Žiga Zois v Trstu, kjer se je nato zaposlil v športni redakciji Primorskega dnevnika. Od mladih let je bil predan športu in še predvsem košarki. Postal je trener in organizator ter za svoje delo leta 1995 v Ljubljani prejel Bloudkovo plaketo. Napisal je več knjig in zbornikov o slovenskem športu v Italiji, poleg tega pa je urednik spletne strani www.slosport.org. (dr) Branko Lakovič (levo), Jaka Lakovič v dresu slovenske košarkarske reprezentance (desno) kroma, arhiv od solkana do plavij Jeseni bo zaključena kolesarska pot ob Soči V naslednji fazi še preko Prelesja do Kolovrata ter ob Šempetra do Mirna Kolesarsko pot od Solkana do Pla-vij, ki je nadgradnja večjega vodovodnega sistema, naj bi zaključili do letošnje jeseni. Kasneje jo želijo nadaljevati preko Prelesja v Goriških Brdih do Kolovrata ter ob Šempetra do Mirna, skupna dolžina pa bo 50 kilometrov. Direktor Regijske razvojne agencije (RRA) za Severno Primorsko Črtomir Špacapan, pravi, da je vrednost projekta, ki se gradi, težko oceniti, saj je to nadgradnja vodovoda. »Računamo pa, da bo njegova vrednost okrog enega milijona evrov. Vendar se ne želimo ustaviti pri tem, pač pa bi ga radi nadgradili s kolesarsko potjo od Mirna preko Krasa do slovenske obale ter z odsekom od Plavij do Kolovrata,« dodaja Špacapan. Za ureditev kolesarske steze ob reki Soči, po Špa-capanovih besedah zagotovo ene najlepših v Evropi, bodo uporabili razvojna sredstva EU. Skupaj s koprsko RRA so med čezmejne projekte prijavili tudi širši projekt Interbike, katerega vrednost ocenjujejo na dobre tri milijone evrov. »Prijavili pa smo še en projekt kolesarskih poti v vrednosti 1,5 milijona evrov, s katerim bi naredili manjkajoče dele kolesarskih poti med Mirnom in Šempetrom pri Gorici, Solkanom in Novo Gorico, mostiček čez reko Sočo ter del med Pla-vami in Kolovratom,« še navaja Špacapan. Tako urejena kolesarska pot, dolga 50 kilometrov, naj bi bila dokončana predvidoma prihodnje leto, če bodo projekti izbrani in bodo dobili potrebni denar. V nasprotnem primeru pa bo dokončanih le novih 10 kilometrov od Solkana do Plavij. S tem bodo dobili kolesarji, ki jih je posebno še v poletnih mesecih polna dolina Soče, varnejšo in lepo pot, na kateri se bodo lahko tudi ustavljali in uživali v razgledu na reko in okoliške hribe. gorica - Posvet Giovanardi • v • v I • z visjesolci o mamilih Podsekretar pri italijanskem predsedstvu vlade Carlo Giovanardi se je včeraj popoldne na goriškem županstvu srečal z županom Ettorejem Romolijem. Gio-vanardi, ki je pooblaščen za družinske politike in politike proti mamilom, se je z goriškim prvim občanom pogovoril o projektih in razpisih, ki jih vlada načrtuje v podporo družinam v stiski. »Dogovorili smo se tudi o organizaciji posveta na temo mamil, ki bo namenjen goriškim višješolcem in ga bomo priredili v Gorici. Na posvetu bo sodeloval tudi Giova-nardi,« je povedal Romoli. Predstavnik Berlusconijeve vlade se je mudil v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ker je sodeloval na volilnem shodu v Čedadu, iz Gorice pa je nato odpotoval v Bergamo. tržič - DS Odločen ne gradnji jedrske centrale Goriško pokrajinsko tajništvo Demokratske stranke (DS) je v petek v Tržiču priredilo javno srečanje z namenom, da še dodatno podčrta odločno nasprotovanje gradnji nuklearke. Slišati je, da naj bi jo zgradili pri Tržiču nedaleč od Timave, torej na Krasu, pri Fossalonu ali da naj bi celo preuredili del današnje centrale v Tržiču. Med udeleženci so izstopali senatorja DS Filippo Bub-bico in Carlo Pegorer, deželna svetnika Giorgio Brandolin in Franco Brussa, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in tržiški župan Gianfranco Pizzolitto. Debato sta koordinirala pokrajinski tajnik DS Omar Greco in tržiški tajnik Paolo Frisenna. Prisotni so izrazili nasprotovanje gradnji jedrske elektrarne in zastareli, več kot dvajsetletni tehnologiji, ki ne rešuje problema jedrskih odpadkov. Da jedrski elektrarni nasprotuje večji del političnih strank, po mnenju Brandolina dokazuje tudi napad, ki ga je bil pred dnevi deležen predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman. Predstavniki DS so dalje zaskrbljeni zaradi pomanjkanja jasnih informacij, saj ne obstaja energetski plan, ki bi razjasnil politično strategijo pridobivanja in usmerjevanja energije. Po mnenju predstavnikov DS so napovedi predsednika deželne vlade Renza Tonda o sodelovanju s Krškim prava farsa, saj naj bi se Slovenija zanj ne zmenila, poleg tega pa je slovenska nuklearka zastarela in potrebuje novih investicij. Pri Demokratski stranki opozarjajo, da Tondo nima nikakršne energetske politike, zato pa se sploh ne zanima za izkoriščanje alternativnih virov energije. Tržiški župan Pizzolitto je opozoril, da nihče ni uradno obvestil njegove uprave o manevrih okrog iskanja lokacije za nuklearko. Po besedah župana so krajevni upravitelji odgovorni za prostorsko načrtovanje, zato pa je zanje bistvenega pomena čim prej vedeti, ali bo njihova občina dobila nuklear-ko. Gherghetta je v nadaljevanju brez ovinkarjenja dejal, da je načelno proti atomski energiji, ker je njeno izkoriščanje zelo nevarno. Po njegovih besedah se bo zato treba odločno upreti možnosti, da bi nuklear-ko gradili na Tržiškem. Senatorja Pegorer in Bubbico sta razložila, kako meljejo rimski mlini; pojasnila sta, kakšni interesi so v igri, pri čemer sta omenila tudi predsednika ruske vlade Vla-dimirja Putina. Poudarila sta, da v italijanskem energetskem področju vlada izredna zmeda, sploh pa Italija uvaža elektriko iz francoskih nukleark. Ob zaključku srečanja so poudarili, da Demokratska stranka bo sprožila informativno akcijo po vsem trži-škem mestnem okrožju, saj je potrebna splošna mobilizacija proti tako nevarni, brezglavi in kratkovidni politiki desnice. nova gorica - Po čistilni akciji na terenu še nekaj odpadkov Avtobus še vedno v Panovcu Črna odlagališča na zasebnih zemljiščih - V večini primerov gre za navlako, ki so jo ljudje po zaključku akcije prinesli z lastnih podstrešij in kleti Akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki je uspešno potekala 17. aprila, saj se je je na državni ravni udeležilo preko 200 tisoč prostovoljcev, je na Goriškem sprožila tudi vprašanje črnih odlagališč na zasebnih zemljiščih, ki jih je akcija zaobšla. Kot je povedal novogoriški podžupan Vojko Fon, ki je koordiniral priprave in potek akcije na novogoriški občini, so prejeli po njej nekaj klicev občanov, ki jih motijo kupi najrazličnejši odpadkov na zasebnih zemljiščih v soseski, kjer živijo. »Že ob zaključku akcije sem izrazil prepričanje, da se bo morala v odstranjevanje črnih odlagališč na zasebnih zemljiščih vključiti okoljska inšpekcija,« je povedal Fon. Na novogoriški enoti inšpektorata za okolje in prostor so nam na vprašanje, ali so že oziroma bodo posredovali v takih primerih, odgovorili, da niso pristojni za dajanje izjav in naj se obrnemo na Ljubljano. Okoljska inšpekcija je sicer pristojna le za industrijske, ne pa za komunalne odpadke, ki so v pristojnosti občinske komunalne inšpekcije. Dejstvo je tudi, da je v primeru starih avtomobilov in Grmada odpadkov za Magmo X n.n. podobne šare na privatni lasti težko ukrepati, če lastnik izjavi, da omenjeno »navlako« potrebuje. Drug problem, ki se nanaša na akcijo, v kateri je samo v novogo-riški občini sodelovalo 7.050 ljudi, so odpadki, ki ponekod še vedno, pa čeprav že tri tedne, čakajo na odvoz. Na novogori-ški Komunali, ki je v akciji aktivno sodelovala in zbrane odpadke odstranjevala še cel teden po 17. aprilu, pravijo da so odstranili vse, kar je bilo na zbirnih in vidnih mestih. »Verjamem, da je še kje kaj ostalo. Če bomo o tem obveščeni, bomo tudi počistili,« je povedal direktor Komunale Andrej Miška. Postregel je tudi z zadnjimi podatki o količini zbranih odpadkov na območju, ki ga pokriva Komunala. V občini Kanal ob Soči so zbrali 43 ton, Brdih 46 ton, v mirenski občini 71, Renški 33, šempetrski 6 in v novogoriški 110 ton odpadkov, kar skupaj znese slabih 310 ton. Benjamina Mikuž, direktorica no-vogoriške Enote Želva, ki je tudi sodelovala v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, je glede odpadkov, ki so še ponekod na terenu, izrazila prepričanje, da gre v večini primerov za navlako, ki so jo ljudje prinesli po zaključku akcije z lastnih podstrešij oziroma kleti. »K akciji smo pristopili prostovoljno in delali cel dan, da bi cel mesec zastonj odstranjevali odpadke, to pa ne gre,« je komentirala klice številnih občanov, ki Želvo obveščajo o še ne-počiščenih mestih. Eno takih je pri nekdanji solkanski karavli, drugo za športno-zabaviščnim centrom Magma X v Krom-berku. Po zagotovilih novogoriške koordinatorice vseslovenske akcije, Nataše Dominko, naj bi bil velik kup tudi pri no-vogoriški družbi Final. Zanimivo je, da je bila Dominkova prepričana, da avtobusa sredi Panovca, ki naj bi predstavljal svojevrstno trofejo vseslovenske akcije na goriškem koncu, ni več. Ker smo imeli drugačne informacije, smo šli preveriti. Še je tam. »Problem je z dostopom, saj gre preko zasebnega zemljišča, bo pa šel avtobus v vsakem primeru ven,« je zatrdil občinski svetovalec za zaščito in reševanje, Bogdan Zoratti in napovedal, da se bodo s tem povezane aktivnosti nadaljevale ta torek. Nace Novak 1 2 Nedelja, 9. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica-doberdob - Na obisku manjšinci iz Madžarske Krepijo kulturne stike s porabskimi Slovenci V Modras galeriji razstava likovnih del z mednarodne kolonije v Monoštru Porabski Slovenci v Kulturnem domu (levo) in Modra's galeriji (desno) bumbaca,k.d. Stiki med Slovenci zunaj meja matične domovine so izredno pomembni za ohranjanje in krepitev čuta narodne pripadnosti. Tega se dobro zavedajo tako Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovensko kulturno gospodarsko zveza kot goriški Kulturni dom, ki si prizadevajo za vzpostavitev sodelovanja med Slovenci v Italiji, Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem. V tem duhu se je včeraj na Goriškem mudila številna delegacija članov Zveze Slovencev na Madžarskem iz Porablja, ki jo je vodil njen predsednik Jože Hirnok. Porab-ski Slovenci so izkoristili odprtje likovne razstave »Kolonija Monošter 2007« v galeriji Modra's v Doberdobu, da so neposredno spoznali življenje Slovencev na Goriškem. Uradni del obiska je potekal dopoldne v Kulturnem domu v Gorici, kjer je goste sprejel ravnatelj Igor Komel; predstavil jim je vlogo slovenske narodne skupnosti v širšem goriškem kulturnem kontekstu, še posebej pa je izpostavil sodelovanje med Kulturnim domom in slovenskimi organizacijami iz Porablja, ki so se udejanile v različnih kulturnih pobudah. Komel je omenil goriško razstavo del, ki so nastali na koloniji v Mon-štru, poleg tega pa tudi razstavo Skupine 75, koncert Blek pantersov in Etnoploč tria v Monoštru. Porabske Slovence je nagovoril tudi predsednik SKGZ Rudi Pavsič in izpostavil vlogo manjšinske koordinacije Slo-mak, ki jo je po njegovem mnenju treba ne le ohraniti, pač pa tudi okrepiti. Delegacija Slovencev iz Porabja si je nato ogledala KB Center in Trgovski dom, z avtobusom pa so se podali na krajši izlet po števerjanski in sovodenjski občini. Po postanku na skupnem trgu obeh Goric in pred madžarsko kapelo pri Vižintinih so dospeli v Doberdob, kjer so v popoldanskih urah v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero odprli skupinsko razstavo. Gre za prikaz likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2007. S svojimi stvaritvami so se v kraški vasi predstavili likovniki Baky Péter, Borsos Péter, Csu-ta Gyorgy , Endre Gontér, Goce Kalajdži-ski, IKaracsony Kata in Kovacs Ferenc iz Madžarske ter Metka Kavčič iz Slovenije in Paolo Cervi Kervischer iz Italije. Uvodoma so ob prisotnosti doberdobske podžupanje Luise Gergolet spregovorili predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Komel in Viljem Gergolet v imenu Modra's galerije, z glasbeno točko je prireditev oplemenitil moški pevski zbor Jezero. Raz- stavo, ki sodi v okvir kulturnih stikov med Slovenci iz Porablja in društvom Jezero iz Doberdoba, prirejata Modra's galerija in Kulturni dom iz Gorice v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, zadrugo Maja in Zvezo Slovencev na Madžarskem. Razstava bo na ogled do 20. maja. Cilj obiska delegacije iz Porabja je utrjevanje odnosov med Slovenci, ki živijo v Italiji, na Koroškem, Hrvaškem in Porabju; s skupnimi močmi in projekti se po mnenju prirediteljev včerajšnje razstave Slovenci, ki živijo izven Slovenije, lahko bolje uveljavijo tako v lastnih državah kot v matični do- gorica - Žrtev terorizma Odlikovanje vdovi Antonia Ferrara 31 -letni karabinjerje leta 1972 umrl v atentatu v Petovljah S krajšo ceremonijo so včeraj tudi na goriški prefekturi obeležili dan spomina na žrtve terorizma, ki je bil v Italiji proglašen novembra 2007. Ob tej priložnosti so zlato odlikovanje izročili Riti Famea, vdovi karabinjerja Antonia Ferrara, ki je 31. maja 1972 tragično umrl v atentatu v Petovljah. Ob 31-letnem Ferraru je nastavljeni peklenski stroj povzročil še smrt 33-let-nega Donata Poveroma in 23-letnega Franca Dongiovannija, druga dva karabinjerja pa sta bila ranjena. Prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je vdovi izročila državno odlikovanje, je v svojem posegu pred množico ljudi, med katerimi so izstopali predstavniki mestnih oblasti in krajevnih uprav - kar nekaj je bilo županov -, izpostavila visoki krvni davek, ki so ga italijanski vojaki in njihove družine plačali v boju proti vsem oblikam terorizma. Izročitev spominskega odlikovanja vdovi bumbaca Predlogi za boljšo Italijo »Demokratska stranka za spremembo Italije: predlogi« je naslov srečanja, ki bo jutri ob 18. uri v hotelu Palace v Gorici. Večer, na katerem bo spregovoril poslanec Demokratske stranke v rimskem parlamentu Alessandro Maran, prireja goriški krožek stranke. ■ V VI, «v* ■ • Zaščita manjšin v Evropi Služba za jezikovne identitete goriške pokrajine prireja v torek predstavitev knjige z naslovom »Lingue in bilico. Buone pratic-he nella tutela delle minoranze linguistiche in Europa« (Jeziki v precepu. Dobre prakse v zaščiti jezikovnih manjšin v Evropi). Srečanje, na katerem bo prisoten avtor William Cisilino, bo vodil predsednik slovenske kon-zulte pri pokrajini Peter Černic. Brez motorja ne bo šlo V noči s četrtka na petek je neznanec izpred delavnice v Rožni Dolini pri Novi Gorici odpeljal neregistrirano prikolico za prevoz čolnov, dolgo 4 metre. Na prikolici je bil naložen vodni skuter znamke SEA-DOO. Tat bo nekoliko presenečen, saj v skuterju ni bilo pogonskega motorja, ki ga je lastnik popravljal. Lastnik pa je vseeno oškodovan za približno 8.000 evrov. (nn) Odpade koncert v Gabrjah Danes bo odpadel nastop pevskega zbora Skala-Jezero v okviru prireditve »Da bi ne pozabili«, ki je bil napovedan v Gabrjah. Srečanje je odpadlo zaradi preskromnega vpisa na družabnost in na kulturni program, ki so ju poleg Društva upokojencev za Goriško pripravljali še goriški sindikat SPI-CGIL ter sekcije VZPI-ANPI z Vrha, Sovodenj in Štandreža. V petkovem članku so bili med organizatorji navedeni le upokojenci, iz česar bi se dalo sklepati, da za odpadlo srečanje nosijo glavno krivdo, kar pa ni res. Srečanja ne bo zaradi prenizkega števila prijav. Animacija za otroke V parku dvorca Coronini Cronberg v Gorici bodo danes med 15. in 19. uro ponudili otrokom od 6. do 10. leta bogat program iger na prostem in animacije na temo srednjega veka. Špacapanove platnice V četrtek, 13. maja, bodo v goriškem Kulturnem domu odprli razstavo platnic revije Isonzo-Soča, ki jih je med leti 1999 in 2009 izdelal umetnik Anton Špacapan. Odprtje razstave, ki bo na ogled do 28. maja, bo ob 18. uri. Letošnji Okusi Vipavske Na dvorcu Zemono se danes začenja dvodnevni festival vina in kulinarike - Okusi Vipavske 2010. Obiskovalcem bo na voljo več delavnic in predavanj, vseskozi pa bo mogoče degustirati okoli sto vin vipavskih vinarjev in gostov s Hrvaške ter različne kulinarične izdelke. Festival bo danes potekal od 11. do 20. ure, jutri pa od 14. do 19. ure. (nn) sovodnje - Srednješolska skupina po enem letu spet na odru Lani so bili trojčki, tokrat pa so se znašli v šotoru z medvedom »V šotoru z medvedom« je naslov komični predstavi, s katero se bo drevi v so-vodenjskem Kulturnem domu ponovno predstavila srednješolska gledališka skupina društva Sovodnje. Tudi v letošnji sezoni so se namreč pod mentorstvom Maje De-vetak na sedežu društva vršile dramske vaje za učence nižje srednje šole, ki so nocojšnji publiki pripravili nadvse zabavno igro. V lanski predstavi »Trojčki« so nastopali le trije fantje, letos pa so se igralskemu triu pridružila še tri dekleta. Skupina šteje torej šest talentiranih mladih članov, ki nestrpno čakajo na premiero nove predstave. Tako kot lanska je tudi nova igra delno povzeta po delih italijanskih komikov Alda, Giovannija in Giacoma, in je prirejena in prevedena v slovenski jezik. Zabave, zagotavljajo Luca Ber-nardinis, Sara Marvin, Maria Milanese, Philip Müller, Alessia Peressini in Ivan Perso-glia, ne bo manjkalo. Nastopajoči bodo prikazali, kako so včasih potovanja lahko nemirna, srečanja v hribih nenavadna in dekleta zapeljiva. Premiera, na kateri pričakujejo množično publiko, bo drevi ob 20. uri Srednješolci z gledališko Žilico v kulturnem domu v Sovodnjah. gorica - Danilo Zavrtanik v KBcentru Predsednik univerze in astrofizik Slovikov gost Priložnost za spoznavanje dobrih praks in managerjev neprofitnih organizacij Danilo Zavrtanik, predsednik Univerze v Novi Gorici, bo Slovikov gost v četrtek, 13. maja. Srečanje sodi v sklop seminarjev »Odlično vodenje: primeri dobre prakse«, ki jih na Sloviku namenjajo spoznavanju ma-nagerjev neprofitnih organizacij. Prvo tovrstno srečanje so priredili lani, ko je spregovoril Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma v Ljubljani. d^ Zavrtanik »Včasih zmotno mislimo, da so mana-gerji samo vodilni v podjetjih, bankah, delniških družbah. A danes so managerske spretnosti potrebne tudi tam, kjer ustvarjanje dobička ni cilj dejavnosti,« pravi Matejka Grgič, znanstvena direktorica Slovika. Vrlina, ki ji v slovenščini z eno besedo pravimo podjetnost, je vse bolj prisotna tudi v sektorjih, za katere menimo, da od vodilnih kadrov zahtevajo predvsem strokovno znanje. »Biti dober znanstvenik, glasbenik, igralec, bibliotekar -skratka: strokovnjak na svojem področju - je danes še vedno enako pomembno kot nekoč ali celo še bolj. Ob tem strokovnem znanju pa mora imeti sodobni kader tudi druga znanja in sposobnosti. Znati mora komunicirati z javnostjo, motivirati svoje sodelavce, po- bumbaca znati mora tržišče, prevzemati si mora nove odgovornosti in se stalno izobraževati na različnih področjih. Univerza v Novi Gorici je član našega konzorcija, zato se nam je zdelo nujno, da Zavrtanika povabimo v našo sredo,« pojasnjuje Grgičeva. Zavrtanik je astrofizik svetovnega slovesa. Študij je dokončal na Univerzi v Ljubljani in se potem uveljavil v mednarodnem merilu. Četrtkovo srečanje v Tumovi dvorani goriškega KBcentra z začetkom ob 18. uri bo zanimivo tudi za tiste, ki delujejo v neprofitnih organizacijah, v izobraževalnih, umetnostnih, kulturnih, znanstvenih in drugih ustanovah. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 9. maja 2010 13 DOBERDOBSKI UPOKOJENCI Odkrivali Maremmo Konec aprila so se doberdobski upokojenci odpravili na štiridnevni izlet v Maremmo in na otok Giglio. Najprej so obiskali Gros-setto, nato pa so si ogledali Piti-gliano, Sorano, Savono in mesto Poznana, ki je poznano po ostali-nah iz časa Etruščanov in po lehnjaku. Iz pristanišča Santo Stefano so nato odpluli do otoka Giglio, na ogled katerega so se podali skupaj z vodičko, ki jim je spregovorila o tamkajšnjih legendah in predstavila glavne znamenitosti. Zadnji dan izleta so posvetili ogledu Arezza in njegovih palač. Po kosilu so odpotovali proti domu; izlet je zelo lepo uspel, zato pa njegovi udeleženci upajo, da se bodo tudi prihodnje leto skupaj odpravili na odkrivanje novih krajev. (tt) Doberdobski upokojenci med potovanjem gorica - Jutri v Kulturnem domu ■ M* #«• V« V • • Miro Simcic in njegove »Ženske v Titovi senci« Novinar se je dokopal do še neznanih dokumentov V okviru letošnjega niza srečanj z avtorji bo jutri ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu predstavitev knjig novinarja Mira Simčiča z naslovoma »Tito brez maske« in »Ženske v Titovi senci«; izdalo ju je založništvo Intelektualne storitve - Ilirska Bistrica. Miro Simčič je bil rojen v Titovi Jugoslaviji ter doživel je njegovo smrt in razpad Jugoslavije. Kot novinar in publicist je bil dolgo let notranjepolitični in gospodarski analitik pri ljubljanskem Dnevniku in mariborskem Večeru. V obdobju 1981-1987 je skoraj vsak ponedeljek spremljal seje predsedstva centralnega komiteja ZK Slovenije. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Dokopal se je do pomembnih dokumentov o Titu in njegovem času ter jih prvi analiziral in predstavil javnosti. »Ženske v Titovi senci« so nadaljevanje uspešnice »Tito brez maske«, ki je bila objavljena v štirih jezikih in je naletela na velik odmev. Knjiga »Ženske v Titovi senci« je izšla v hrvaškem jeziku, sedaj pa je na voljo tudi slovenskemu bralcu. Avtor pravi, da »je v Titovem času Jugoslavija naredila izjemen preboj v reševanju "ženskega vprašanja". Socializem je žensko na svoj način izvlekel iz družinskega zapečka, kamor jo je potisnilo običajno pravo in tradicija ter vsaj uradno izenačil z moškim«. Gledališče eJ Mali oglasi a Kino RENAULT CLIO 1,2 letnik 1998, novejši model prodam za 880 evrov. Periodični pregled opravljen v aprilu 2010; tel. 3484735330. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katero koli zaposlitev med poletnimi počitnicami; tel. 340-0030154. Spomini na leto 1945 Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! DANESVRONKAH Cvetje v fotografijah Borisa Prinčiča V prostorih kavarne Caffe Trieste v Ronkah bodo danes ob 11. uri odprli razstavo fotografij Borisa Prin-čiča, člana goriškega fotokluba Skupina 75. Naslov razstave je »Cvetje in kozmična harmonija«, glavno vlogo namreč odigrava cvetje, zlasti še marjetica. Kot je zapisala umetnostna kritičarka Lorella Klun, ki bo avtorja tudi predstavila, si fotograf prizadeva, da poveže občutljivost z eksperimentiranjem, a se hkrati ne more izogniti lepoti cvetov s tem, da skuša dojeti mite s svojo moderno vizijo. Prinčič, ki živi v Dutovljah in ima svoj fotostudio na Proseku, je pred nedavnim podobno razstavo že postavil na Opčinah. Ronška razstava bo na ogled do 12. junija. Koncerti SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovinsko-kulturne ita-lijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). SREDNJEŠOLSKA GLEDALIŠKA SKUPINA kulturnega društva Sovodnje vabi na ogled gledališke predstave »V šotoru z medvedom«, ki bo danes, 9. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. S Izleti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.15 »Iron Man 2«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 »The last song«; 19.50 - 22.00 »Green zone«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 »Le ultime 56 ore«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Iron Man 2«. Dvorana 2: 17.45 »The last song«; 19.50 - 22.00 »Green zone«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 -20.00 - 22.00 »I gatti persiani«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.50 -20.10 - 22.20 »Iron Man 2«. Dvorana 2: 15.15 - 16.45 »Oceani« (Digital 3D); 18.15 - 20.30 »Cosa voglio di piu«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Notte folle a Manhattan«. Dvorana 4: 16.00 »Puzzole alla riscossa«; 17.30 - 19.50 - 22.10 »Agora«. Dvorana 5: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.10 »Dear John«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.20 »Iron Man 2«. Dvorana 2: 18.15 - 19.45 »Oceani« (Digital 3D); 21.30 »Cosa voglio di piu«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Notte folle a Manhattan«. Dvorana 4: 17.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.50 - 22.10 »Agora«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 18.00 -21.00 »Il profeta«. [H Osmice Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja 2010 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Rimska Ul. 24 v DOBERDOBU(GO) Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: 1. otvoritev občnega zbora, 2. predsedniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, 6. razno. cSgBi Kulturno društvo v^^i "Sovodnje" vabi na (pDAlovilm VOČSLh SovodsnjAkih jdeJdsd v soboto, 15. maja 2010, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah Ü3 Obvestila KULTURNO ZDRUŽENJE INCANTO prireja danes, 9. maja, ob 19.30 v občinski telovadnici v Koprivnem zaključni koncert udeležencev staža »Musical... mente insieme!« za soliste in zbore. SOVODENJSKA DEKLETA vabijo na poslovilno srečanje ob koncu skupne pevske poti, ki bo v soboto, 15. maja, ob 20.30 v domačem Kulturnem domu. Prireja KD Sovodnje. ŽUPNIJA V PODTURNU organizira izlet v rojstno vas papeža Luciani-ja Canale d'Agordo v sredo, 12. maja, ob 6.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533418. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 29. maja, enodnevni avtobusni izlet na Dolenjsko za vodeni ogled Jurčičeve domačije, Novega mesta in drugih krajevnih zanimivosti. Odhod ob 7. uri. Vpisujejo do zasedbe mest na enem samem avtobusu Ana K. (tel. 0481-78061), Rozina F. (tel. 347-1042156), Dragica V. (tel. 0481-882183), Saverij R. (tel. 0481-390688). Na račun 20 evrov. SPELEOLOŠKA SKUPINA BERTA-RELLI prireja v nedeljo, 16. maja, avtobusni izlet z ogledom jam hriba Bernadia; informacije in vpisovanje na sestanku v četrtek, 13. maja, ob 21. uri na sedežu v Ul. Rossini 13 v Gorici, po tel. 3497205815 in na speleobertarel-li@yahoo.it. 7. POHOD V ORGANIZACIJI DRUŠTVA VIPAVA PO SLEDEH PRVE SVETOVNE VOJNE bo potekal v okolici Devetakov danes, 9. maja, z zbirališčem ob 8.45 pred gostilno pri »Miljotu« pod kamnolomom pri Devetakih; informacije po tel. 328-2180158. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD. SOVODENJSKA OBČINSKA UPRAVA IN IRISACQUA vabita na javno predstavitev načrta za greznično omrežje, ki bo v sredo, 12. maja, ob 20. uri v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. PRIJATELJI DAVIDA FAJTA sporočajo, da bo v nedeljo, 23. maja, spominski pohod za Davida s planine Kuhinja do kraja nesreče. Kdor nima prevoza in bi se rad udeležil pohoda, naj se javi najkasneje do 14. maja v gostilni Rubijski grad v Rubijah ali po tel. 0481-882134. Odhod ob 7.30 izpred telovadnice v Sovodnjah. V primeru slabega vremena bo pohod naslednjo nedeljo. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 15. maja, od 8. ure dalje 8. ženski mednarodni balinarski turnir na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). KD DANICA prireja 3. rekreacijski dan, ki bo potekal v nedeljo, 23. maja, v KŠC Danica na Vrhu. Ekipe (6 članov, od katerih najmanj 2 ženski), ki bi rade sodelovale pri igrah, naj se vpišejo do 15. maja pri Dolores (tel. 339-7484533). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu. TRIO IN MLADINSKI ZBOR GLASBENE ŠOLE KOPER Barbara Jernejčič, mezzosopran Irena Pahor, viola da gamba Tomaž Sevšek, čembalo Maja Cilnšek, zborovodja na sporedu: D. Buxtehude, G. Ph.Telemann, J. Ph. Kreiger, J. J. Fux, D. Slama in A. Čopi Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 13. maja 2010, ob 20.30 Vstop prost! IS Prireditve UNIVERZA ZA TRETJE STAROSTNO OBDOBJE iz Gorice prireja v ponedeljek, 10. maja, ob 17.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici slovesnost ob zaključku akademskega leta. V GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja in Univerze v Novi Gorici v torek, 11. maja, ob 20. uri predavanje in predstavitev knjig »Go girls! When slovenian women left home« in »Evine hčere: konstruiranje ženskosti v slovenskem javnem diskurzu 1848-1902«. ODBOR STARŠEV GORICA vabi na srečanje o gradnji pozitivne samo-podobe, uporabljanju razuma in neu-rolingvističnega programiranja v ponedeljek, 17. maja, ob 17.30 v prostorih nižje srednje šole Ivan Trinko v ul. Grabizio 38 v Gorici; informacije in prijave do 14. maja po tel. 3341243766 ali martinasolc@hotmail.it. Prispevki A.P. daruje 25 evrov za vzdrževanje spomenika padlim partizanom v Dolu. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.30, Felicita Godi-na z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. JUTRI V KRMINU: 14.00, Luigia Zorzon vd. Romano iz bolnišnice v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališče. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 14 Nedelja, 9. maja 2010 DNEVNE NOVICE / letalski promet - Islandski vulkan Eyjafjoll v zadnjih dneh povečal aktivnost Zaradi vulkanskega pepela znova kaos v zahodni Evropi Včeraj odpovedali več kot 5000 poletov, največ v Španiji - Danes oblak do Italije RIM - Aktivnost vulkana na Islandiji se je v zadnjih dneh spet povečala in začela ogrožati letalski promet v severozahodni Evropi. Z Islandije so včeraj poročali, da je začel vulkan Eyjafjoll spet bruhati več pepela, zaradi česar je 60 ljudi zapustilo domove, čeprav oblasti uradno niso razglasile evakuacije območja. Zaradi oblaka vulkanskega prahu so včeraj v Evropi odpovedali več kot pet tisoč na 30 tisoč poletov. Samo v Španiji so morali odpovedati 673 poletov. Zaprtih je že 19 letališč na severu države, od popoldneva tudi drugo največje špansko letališče v Barceloni (kjer bo danes avtomobilska dirka Formule 1). Motnje v letalskem prometu so trajale ves dan, letalska družba Iberia pa je odpovedala vse polete v severni del Španije. Aprila, ko je oblak pepela z Islandije za več dni ohromil zračni promet v velikem delu Evrope, v Španiji večjih težav ni bilo oziroma so tam celo pristajala nekatera letala na medcelinskih letih, ki so bila sicer namenjena na druga večja evropska letališča. Zaradi vulkanskega prahu o težavah v letalskem prometu poročajo tudi iz Portugalske, kjer so odpovedali več kot sto poletov. Oblak se pomika proti jugu Francije, zato so na letališču v Mar-seillu včeraj odpovedali nekaj večernih poletov letal. Oviran je tudi promet čez Atlantik, saj so letala preusmerili in morajo opraviti tudi do tisoč kilometrov daljšo pot, da bi se izognila oblaku pepela, zaradi česar prihaja do precejšnjih zamud pri letih iz Evrope v Severno Ameriko in obratno. Tudi na italijanskih letališčih Malpensa, Linate in Fiumicino so včeraj odpovedali nekaj poletov v Španijo in Portugalsko, center za opazovanje vulkanskega pepela (VAAC) pa je ocenil, da bo vulkanski oblak dosegel Italijo že v noči na nedeljo in »pokril« zahodni del Pie-monta, Ligurijo in del severnega Tiren-skega morja. Danes zjutraj ob 6. uri naj bi po pre-videvanjih centra VAAC oblak pokril skoraj vso državo, z izjemo Veneta in Furla-nije-Julijske krajine, Apulije, jugozahodne Sardinije in južne Sicilije. Medtem se bo vulkanski pepel polegel v Španiji, Portugalski, Veliki Britaniji in južni Irski, zadrževal pa se bo nad osrednjo Francijo. Evropska agencija za varnost letenja je včeraj objavila, da se zaradi nadaljevanja vulkanske aktivnosti območje vulkanskega pepela širi, predvsem v prostoru do 20 tisoč čevljev višine. Čakajoči potniki na največjem španskem letališču v Barceloni ansa dunaj - Sodano naj bi zakril primere pedofilije nadškofa Gröra Kardinal Schönborn ostro napadel vatikansko diplomacijo DUNAJ - V rimskokatoliški cerkvi vse bolj vre. Dunajski nadškof, kardinal Christoph Schönborn je včeraj ostro napadel nekdanjega vatikanskega državnega sekretarja Angela Sodana, češ da je razža-lil žrtve spolnega zlorabljanja, ko je izjavil, da naj bi ti primeri bili le golo »besedičenje«. Nadalje ga je obtožil, da je zakril preiskavo proti primerom pedofilije, v katere naj bi bil vpleten nekdanji dunajski nadškof Hans Hermann Grör. Sodano naj bi pred 15 leti preprečil ustanovitev preiskovalne komisije o »primeru Grör«. Leta 1995 naj bi se takratni kardinal Joseph Ratzinger zavzel za preiskavo o kardinalu Gröru, njegovo prošnjo pa je »zamrznila« vatikanska diplomacija, ki jo je vodil prav Sodano. Schönborn je sprožil napad na Sodana prav na dan, ko je papež Benedikt XVI. sprejel odstop škofa iz nemškega Augsburga Walterja Mixe. Proti njemu je tožilstvo v Ingolstadtu uvedlo preiskavo za- Dunajski radškof radi suma spolnih zlorab. Obtožen naj bi kardinal Christoph bil zlorabe nekega mladoletnika v obdob- Schönborn ju med letoma 1996 in 2005, ko je bil 69- _ letni Mixa škof v Eichstättu. ANSA Predsednik Napolitano o žrtvah terorizma RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je ob dnevu spomina na žrtve terorizma opozoril na »nov možen porast političnega nasilja, sad političnega in ideološkega fanatizma«, ki naj bi izkoristil sedanjo hudo gospodarsko krizo za okrepitev svojih dejavnosti. Napolitano je spomnil na konec 70-tih in na 80. leta, ki so bila zaznamovana s terorističnimi dejanji, ter poudaril, da ostaja obramba zakonitosti še vedno aktualna. Svečanosti na Kvirinalu so se udeležili svojci številnih nedolžnih žrtev terorističnih atentatov in izbruhov. Med njimi je bila tudi Fortuna Pirico, vdova ene od žrtev letala, ki je strmoglavilo pri otoku Ustica. Predsednika republike je vprašala, naj se zavzame, da bi prišla resnica o tistem tragičnem dogodku končno na dan. Napolitano je poudaril, da naj bi bili v strmoglavlje-nje letala pri otoku Ustica soudeleženi »mednarodni dejavniki«, nekateri državni organi pa niso storili, kar bi morali, temveč so hoteli zakriti resnico. Predsednik se je obregnil tudi ob pokol na bolonjski železniški postaji 2. avgusta 1980, in napovedal »nepredviden razvoj preiskave o storilcih.« V Mehiškem zalivu zaprli eno od naftnih vrtin NEW YORK - Delavci britanskega naftnega podjetja BP so uspeli na morsko dno Mehiškega zaliva spustiti skoraj 100 ton težko kupolo iz železa in betona, ki je prekrila večjo od dveh lukenj na dnu, skozi kateri vsak dan v morje uide okrog 800.000 litrov naf-te.Kupolo so počasi s kablom in žerjavom spustili na dno in če bo zadeva delovala, bodo podobno, vendar manjšo kupolo namestili tudi na manjšo od dveh lukenj na dnu. Česa takega na globini 1500 metrov še niso poskusili zaradi izredno močnega vodnega pritiska. Ko se bo kupola usedla, bodo z roboti začeli nanjo nameščati cev, po kateri bodo nafto črpali na tanker. V najboljšem primeru naj bi se to zgodilo v nedeljo. Moskva bo objavila vse dokumente o Katinu MOSKVA - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je začasnemu poljskemu predsedniku Bronislawu Komorow-skemu včeraj v Moskvi obljubil, da bo Rusija objavila vse tajne dokumente o pokolu poljskih častnikov v Katinskem gozdu. Obljuba je še enkrat več pokazala na otoplitev odnosov med državama po tragični smrti poljskega predsednika Lecha Kaczynskega. Ruski predsednik je poljski strani že predal več strani dokaznega gradiva, ki je nastalo v okviru ruske preiskave pokola v Katinskem gozdu leta 1940. kongres cgil - Potrjeni tajnik Epifani Opozorilo vladi Vlada naj preneha s kratenjem delavskih pravic RIMINI - Berlusconijeva vlada je izkoristila gospodarsko krizo za ošibitev delavskih pravic in človekovih pravic. Sedaj naj se zaustavi in naj sprejme odgovorne ukrepe za obrambo delovnih mest, sicer se bo sindikat z vso močjo uprl proti nadaljnjemu kratenju delavskih pravic. Generalni tajnik sindikaga CGIL Gugliel-mo Epifani je v zaključnem posegu 16. kongresa največjega italijanskega sindikata opozoril vlado, da CGIL ne bo le mirno sledil dogodkom sedanje »epohalne« in »zelo hude« krize. Polemiziral je s predsednikom vlade, za katerega naj bi bila kriza le »prehodna«. Ko bi tako bilo, ne bi bil potreben dodaten gospodarski manever, vreden od 25 do 30 milijard evrov, ki ga napoveduje gospodarski minister Tremonti, je ocenil. Potem pa je ponudil roko sindikatoma CISL in UIL za ponovno skupno nastopanje. Če pa to ne bo mogoče, bo CGIL spet delovala samostojno. CGIL Kongres je potrdil Epifanija na čelu sindikata. Njegova kongresna resolucija je prejela kar 82-odstotno podporo. Epifani pa bo vodil sindikat le do 20. septembra, ko bo - po osmih letih - zapadel njegov drugi mandat. Njegova najbolj verjetna naslednica naj bi bila konfederalna tajnica Susanna Camusso. velika britanija - Cameron dvori liberalnim demokratom Clegg jeziček na tehtnici Po četrtkovih volitvah konservativci ne morejo sami sestaviti vlade - Možnost novih volitev? LONDON - Vodja britanskih liberalnih demokratov Nick Clegg, ki je od vodje konservativcev Davida Camerona v petek dobil povabilo za sodelovanje v vladi, se je včeraj o tem pogovarjal s poslanci svoje stranke. Pogajalci obeh strank naj bi se sicer prvič sestali že v petek, po telefonu pa sta govorila tudi Clegg in Cameron.Konser-vativci so zmagali na četrtkovih parlamentarnih volitvah, vendar niso dobili absolutne večine, zato je njihov vodja liberalnim demokratom, ki so zasedli tretje mesto, ponudil sodelovanje. Cameron bi rad dosegel dogovor o oblikovanju vlade še pred ponedeljkovim odprtjem finančnih trgov, medtem ko Clegg naglico zavrača. Stranki imata sicer različne poglede glede vrste vprašanj, med drugim glede vloge Velike Britanije v EU, liberalci pa so glede številnih stališč bliže doslej vladajočim laburistom Gordona Browna, ki so liberalnim demokratom prav tako ponudili sodelovanje pri oblikovanju vlade. Laburisti in liberalni demokrati sicer skupaj nimajo dovolj glasov za abso- Nick Clegg (levo) in David Cameron -bosta postala koalicijska partnerja? ansa lutno večino. Ključni pogoj liberalnih demokratov je sprememba dosedanjega večinskega volilnega sistema, ki daje veliko prednost obema velikima strankama. V 650-članskem parlamentu imajo Camero-novi konservativci 306 poslancev (to je 20 manj od absolutne večine), laburisti 258, liberalni demokrati pa 57. Cameron ni iz- ključil možnosti oblikovanja manjšinske vlade, pri čemer bi se ta zanašala na podporo manjših strank, zlasti severnoirskih, ki imajo v parlamentu osem sedežev. Koalicijske vlade so za britanski politični sistem izjemno nenavadne, zato mnogi analitiki napovedujejo skorajšnje nove volitve. (STA) ■ Nedelja, 9. maja 2010 APrimorski r dnevnik razmere v italiji se zdijo vse bolj brezizhodne Sredi finančne vihre I • v • • • poslanci »spricajo« sejo in se mirno vrnejo domov Po nenavadnem naključju je italijanski gospodarski minister Giulio Tremonti poročal poslanski zbornici o italijanski gospodarski situaciji in o načrtu, s katerim želi Evropska skupnost pomagati Grčiji, da se izvleče iz globokega gospodarskega in finančnega brezna, ravno v času, ko so bile vse evropske borze v ostrem primežu preplaha in ko je tudi Wall Street začel zelo slabo, bonitetna agencija Moody's pa je Italiji napovedovala znižanje ratinga. Skoraj samoumevno bi bilo, da bi bile klopi sejne dvorane na Monteci-toriu polno zasedene in da bi poslanci, podobno kot ostali njihovi evropski kolegi, prisluhnili ministru in silili vanj z vprašanji, da bi jim bila slika jasnejša in da bi tudi spoznali, kako namerava vlada ukrepati v hudi uri, saj je Evropska skupnost preživljala najbolj dramatičen dan, odkar je v obtoku evro. Vendar to ni bil film, ki so ga (V ^■t i prejšnji četrtek vrteli v spodnjem domu italijanskega parlamenta. Ministra Tremontija je poslušalo kakih šestdeset poslancev, med katerimi sta bila dva predstavnika Ljudstva svobode, trije pa zastopniki Severne lige. Vsi ostali so se takrat že odpravili domov, češ da je njihov »delovni teden« (ki se začenja v torek, konča pa v četrtek) že mimo. Z glasovanji so namreč končali ob 12.30 in so odpotovali. Očitno se jim borzni vihar, ki je premetaval evro kot orehovo lupino, ni zdel dovolj tehten razlog, zaradi katerega bi za nekaj ur ali za en dan odložili vrnitev domov. Pred leti bi bila taka brezbrižnost nepojmljiva, odsotnost 90 odstotkov poslancev bi bila izzvala zgražanje in obsodbo. Toda v Italiji leta 2010 je šel dogodek skoraj neopazno mimo: obsodili so ga časopisi, medtem ko mu televizijski dnevniki niso namenili nobenega poudarka, predvsem pa se ni oglasil noben strankin voditelj ... Vsi so molčali, tudi predstavniki opozicije. Brezbrižnost, ki so jo v četrtek po- nedeljske teme kazali poslanci, je ena od posledic politike Silvia Berlusconija. Predsednik vlade in njegovi zavezniki so ponižali parlament, krepko so okrnili njegove pristojnosti in domova, ki naj bi bila odraz suverenosti ljudstva in motor demokratičnega upravljanja, spremenili v nek brezobličen volilni stroj, katerega naloga je odobriti vladne zakonske predloge (ki jih ni veliko), predvsem pa vladne dekrete (ki jih je vse več, čeprav skoraj nobeden ni tako nujen in urgenten kot zahteva ustava). Zakaj naj bi si torej ustvarjali sitnosti in premikali vrnitev samo zato, da bi prisluhnili ekspozeju gospodarskega ministra, saj je vsem jasno, da bo vlada, ko bo želela ukrepati (in Tremonti je za letošnjo jesen že napovedal bolj krvav finančni zakon) po že ustaljeni praksi izglasovanje ukrepa vezala na zaupnico. Tako izvajanje seveda ni opravičilo, za vsakega parlamentarca bi morala biti prisotnost v parlamentu ob tako zaskrbljujočem dogajanju dolžnost še zlasti zaradi ne ravno neznatne pla- če, ki jo za svoje zakonodajno delo prejemajo. Tudi zaradi tega je četrtkov ab-sentizem poslancev eden od pokazateljev globoke krize italijanskega političnega sistema. Ta kriza se v zadnjem času dramatično kaže v težavah, s katerimi se otepa vlada in v napetostih, ki so prišle do izraza že zlasti v Ljudstvu svobode. Dvoboj med premierjem Berlus-conijem in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem že nekaj mesecev buri duhove in stopnjuje trenja v največji italijanski stranki. Vendar je vse kazalo, da bo po nedavni zmagi (kljub vsem senčnim platem, na katere je opozoril tudi PD) na deželnih volitvah le prevladalo nekoliko bolj mirno obdobje. Navsezadnje je sedanja večina utrdila svoj položaj, v obeh domovih parlamenta ima veliko številčno premoč, Fini in njegovi so vladi zagotovili lojalnost pri obravnavanju vseh problemov, ki so bili v volilnem programu Ljudstva svobode in desno-sredinskega zavezništva, do konca mandatne dobe ne bo drugih volitev in opozicija je še vedno obrobna in nemočna, pa čeprav njeni predstavniki nastopajo bolj ostro in napadalno med televizijskimi oddajami. V bistvu so idealni pogoji za to, da vlada udejanji svoj program in po deželnih volitvah so predstavniki Ljudstva svobode kar tekmovali med sabo v napovedovanju obdobja nove politične propulzivnosti in uresničevanja obljubljenih reform. Toda vse je ostalo samo pri napovedih, pri besedah. Namesto obljubljene marljive delavnosti označuje parlament negibnost, vlada je še posebej po odstopu ministra za proizvodne dejavnosti Claudia Scajole v hudi zagati, znova se sliši ugibanja o možnosti predčasnih volitev. Primer ministra Scajole, ki je z razliko od podsekretarjev Nicole Sor-rentina in Guida Bertolasa (oba sta preiskovana) in ministra za odnose z deželami Raffaeleja Fitta (ki je formalno obtožen in se bo moral zagovarjati na procesu) bil prisiljen k odstopu, čeprav ni bil niti vpisan v seznam preiskovanih oseb, je v Ljudstvu svobode zaostril odnose in močno povečal napetosti. Po nekaj njegovih nerodnih izjavah sta njegov umik zahtevala tudi časopisa Il Giornale in Libero, ki sta neuradni glasili Berlusconija in kroga njegovih somišljenikov. Scajola je odgovornost za prisilni odstop pripisal svojim internim sovražnikov in po mnenju poznavalcev najbrž že kuje maščevanje. Po mnenju mnogih komentatorjev se Ljudstvo svobode dejansko spreminja v stranko, v kateri ne manjka zastrupljenih jabolk in v kateri nasprotujoče si združbe že začenjajo meriti moči, da si bo vsaka lahko odrezala največji kos pogače. Zadeva Bertolaso prej in primer Scajola sedaj sta tudi razkrila razširjeno mrežo korupcije, neupoštevanja predpisov, iskanja bližnjic in priporočil, ki je prav tako razširjen kot tisti v začetku devetdesetih let, ki ga je razkrila preiskava čiste roke. Vendar je razlika z zadnjim desetletjem prejšnjega tisočletja velika: takrat je politika prejemala podkupnine, vendar je imela v rokah škarje in platno; sedaj je politika še vedno deležna raznih uslug in storitev, vendar nima več škarij in platna, zdi se podrejena drugim, močnejšim dejavnikom. Komentatorka turinskega dnevnika La Stampa Lucia Annunziata se je ob ugotovitvi, da Berlusconiju kljub veliki moči ni uspelo udejanjiti nobene od obljubljenih reform, spraševala, kaj je v ozadju. Vpraševala se je tudi, ali ni bil poskus privatizacije civilne zaščite z družbo Protezione civile spa (ki naj bi predsedstvu vlade zagotovila sredstva, ki bi bila izven nadzora gospodarskega ministrstva) tista kaplja čez rob, zaradi katere naj bi tudi nekateri krogi Ljudstva svobode sklenili, da skušajo zaustaviti premierja in omejiti njegovo moč? Težko je reči, ali sodijo retorična vprašanja Lucie Annunziate samo v ugibanje o nekem domnevnem zakulisnem dogajanju ali pa imajo bolj stvarno osnovo. Najbrž bo odgovor možen čez čas. Zdi pa se kljub temu utemeljena ocena Alfreda Reichlina, da se začenja postopno rušiti tisti politični red, ki je bil »v zadnjem desetletju zgrajen okrog nečesa, ki ni neka desničarska stranka, ki se normalno izmenjuje za krmilom oblasti z neko levo stranko«, ampak gre za nekaj povsem drugega, udejanjanje zamisli »enega samega človeka za krmilom, ki si pridobi veliko oblast (medijsko, a ne samo to), ne ustanovi stranke ampak gibanje, nek moten tok, ki izvira iz kalnega dna italijanske zgodovine; postavlja pod vprašaj državo kot odraz skupnih interesov in jo nadomesti z an-ti-politiko, s socialno sebičnostjo, s strahom pred priseljenci, z obrambo lastnega teritorija in s prezirom do zakonov«. Reichlin ne ve, kateri so bili tisti notranji molji, ki so postopoma načeli to konstrukcijo, po njegovem mnenju pa je dejstvo, da Italija vsestransko nazaduje. V državi je še veliko zgodb o uspehu, toda razmere ne opravičujejo nobenega upanja v boljšo prihodnost. Kakšne perspektive lahko imajo italijanski državljani, se sprašuje Reichlin, če jih bremeni izredno visoka zadolžitev države (tretja na svetu), če skoraj 40 odstotkov mladih na jugu lahko računa samo na prekerno zaposlitev? Ali je Reichlin preveč črnogled? Ali pretirava v svoji pesimistični trditvi, da javno upravo postopno prevzemajo frama-sonske mreže in da korupcija ni več samo kršitev zakona, ampak nastaja neke vrste post-zakonski in post-sodni sistem, kot kaže dejstvo, da se kopja lomijo prav ob problemu neodvisnosti sodstva? Slika, ki jo v teh dneh izrisujejo poročila časopisov, zagotovo ne navaja k optimizmu. Zaradi krize desne sredine Italija polzi proti neznanemu, najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da v tem trenutku ni videti nobene možne stvarne alternative desni sredini. Namesto da bi težave nasprotnika polnile jadra opozicije, ki bi se morala ohrabreno pripravljati, da prevzame krmilo in bi morala pritegniti državljane s svojimi projekti in predlogi, je leva sredina še vedno nema, nemočna, predvsem pa obotavljajoča in neodločena. Reichlin je v dnevniku L'Unita pozval Demokratsko stranko naj njena zastava postane projekt nove Italije, ki bo kos spremembam v svetu in spremembi Italije v svetu. Tako zamisel po Reichlinovi oceni podpira še vedno večina italijanskih državljanov kot naj bi dokazoval navdušen odziv na govor predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je 25. aprila v milanskem gledališču La Scala presegel tradicionalno obrednost in dal besedi »domovina« veliko moč. Demokratska stranka mora težiti k temu, da ustvarja zavestno demokratično partecipacijo ljudi in ne neke množice, ki sledeč javnomnenjskim anketam podpre tega ali onega veljaka. Dvigniti je treba zastavo, na kateri bodo pravica, delo, kultura in nacionalna enotnost povezati v trdno celoto. Ali je Rechlinovo zdravilo v Italiji, ki se zdi kljub socialni krizi topa, nema in še vedno omamljena od medijskega opoja Berlusconijevih televizijskih postaj, pravilno? Ali pa bi se voditelji leve sredine, kot menijo drugi komentatorji, morali izučiti predvsem v bolj učinkoviti komunikaciji? Odgovora ne vem, vem pa zagotovo, da nekoliko bolj ostro in zagnano nastopanje na televiziji (Pierluigi Bersani na Anno zero) ali pa prerekanje z desničarskim novinarjem (prepir Massima D'Aleme z Alessandrom Sallustijem med oddajo Ballaro) ne zadostuje. 16 Nedelja, 9. maja 2010 MAJENCA 2010 / IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 - Mob. 335 6576587 TRST - Krmenka, 543 - Dolina www.tecnonoleggi.it dolina - Didaktično ravnateljstvo Dolina odprlo bogato razstavo vrtce Majenca otrošk V okviru bogatega programa dolinske Majence je bilo v petek v Mladinskem krožku slavnostno odprtje razstave Didaktičnega ravnateljstva Dolina. Na otvoritvi razstave so nastopili malčki iz otroškega vrtca Palčiča iz Ricmanj. Zapeli in zaplesali so splet ljudskih pesmi ob spremljavi prof. Maurizia Marchesicha.Ravnate-ljica Ksenija Dobrila pa je prisotne pozdravila, po nagovoru županov Majence Martina in Jasmine. Na razstavi razstavljajo svoje izdelke slovenski otroški vrtci Kekec, Miškolin, Palčica, Pika Nogavička in Mavrica ter slovenske osnovne šole Albina Bubniča, Mare Samsa in Ivana Trinka Zamejskega, Frana Venturini-ja ter Prežihovega Voranca. Gostje letošnje razstave so občinske jasli in nižja srednja šola Si-mana Gregorčiča iz Doline, italijanski vrtci in šole dolinske občine ter prijateljske šole iz Slovenije: osnovna šola Dragotina Benčiča - Brkina iz Hrpelj ter vrtec in osnovna šola Oskarja Kovačiča s Škofij. Bogat prikaz otroške ustvarjalnosti in razvejanih dejavnosti, ki se uresničujejo v krajevnih vzgojnih in šolskih ustanovah, se odvija že petnajsto leto zapored. Letos slovenski otroški vrtci prikazujejo svoje pisane in domiselno oblikovane izdelke na temo »Zdrava prehrana«. Ta je bila v letošnjem šolskem letu skupna vodilna tema okoljske vzgoje v omenjenih vrtcih. Vzgojiteljice so razvijale ob zanimivih vodenih ekskurzijah na didaktičnih kmetijah razne dejavnosti tudi v vrtcih. Osnovne šole na plakatih prikazujejo raziskave, ki so bile izvedene med šolskim letom v medpredmetni obliki, z vodenimi izhodi ter v okviru projektnih dejavnosti. Razstavljenih je tudi veliko zanimivih, izvirnih ter skrbno pripravljenih fotografij, likovnih izdelkov ter ročnih del, ki so nastajali v likovnih delavnicah. V okviru letošnje Majence bo imelo Didaktično ravnateljstvo Dolina v torek, 11.maja tudi slavnostno podeljevanje Bralne značke. Učenci si bodo dopoldne ogledali pod majem otroško gledališko predstavo Leopolda Suhodolčana » Naočnik in očalnik » Stalnega gledališča iz Kopra. Predstavo in zaključno slovesnost Bralne značke je omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in Društvom prijateljev mladine. Sledilo bo nagrajevanje najuspešnejših bralcev. Razstava na Majenci bo odprta do torka, 11. maja. Otroci Vas prisrčno vabijo na ogled njihovih del. / MAJENCA 2010 in šol e ustvarjalnosti (Hotet *** O^cstavracija goni a sri Domjo 47 Tel. 040.820229 - 040.281286 www.hotelsonia.com - info^hotelsonia.com W&IAVRAÜIJA PUTnm OBRTNA CONA DOLINA 547/1 (TS) info@termoideale.it www.termoideale.it VISOKA TEHNOLOGIJA ZA DOLGOROČNI PRIHRANEK 18 Nedelja, 9. maja 2010 NEDELJSKE TEME Pogoji podpisanega protokola O zaščitenem poreklu prosekarja so po mnenju predsednika Kmečke zveze Franca Fabca spodbudni. S tem so udeleženci glavnega odbora soglašali in obenem poudarili, da bo sedaj treba budno spremljati dogajanja, da pride do udejanjenja sprejetih obvez. / ZASEDANJE GLAVNEGA ODBORA KZ Kljub težavam tudi obdobje spodbudnih rezultatov Svetovalna služba kmečke zveze V torek, 4.maja, se je sestal v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah glavni svet Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fabec seznanil odbornike s pestrim delovanjem ustanove v zadnjih mesecih. Iz njegovega izvajanja je iztopalo predvsem sprejetje organizacije v mešano komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki Dežele FJK in ministrstva z kmetijstvo Republike Slovenije. Gre za veliko priznanje Kmečki zvezi, ki bo lahko pomemben vezni člen pri izvajanju skupnih pobud, ki bodo ovrednotile vlogo zveze in dejavnost zamejskih kmetov. Kot velik uspeh in zadoščenje je Fa-bec označil predstavitev knjige, ki je izšla ob 60 letnici ustanovitve Kmečke zveze »Srce v prgišču zemlje« v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije. Predstavitev, ki bo povečala zaznavnost zveze v matici je za ustanovo pomembno priznanje za opravljeno delo v korist zamejskega kmetijstva in slovenske narodne skupnosti. Iz obširnega predsednikovega poročanja velja omeniti tudi sodelovanje zveze na okroglih mizah v okviru kmetijskih dnevov, ki se letos odvijajo v dolinski občini. Posebej bo zveza sodelovala in izpostavila svoje gledanje na obravnavano tematiko na dveh pomembnih srečanjih. Prvo bo zadevalo zasčitena območja, drugo pa pomladitev podjetniškega kadra v kmetijstvu. Gre za zelo aktualni temi, o katerih bo Kmečka zveza jasno in neposredno izpostavila svoje mnenje, zlasti kar zadeva uresničevanje upravnega programa Natura 2000 za kraško območje. V zvezi s tem je Fabec podčrtal, da bo v komisiji, ki bo pripravljala omenjeni program tudi predstavnik imenovan od Kmečke zveze, kar je nedvomno pomembna pridobitev za stanovsko organizacijo in za kraško kmetijstvo. V nadaljevanju je tajnik zveze Edi Bu-kavec podal oceno o prvem razpisu deželnega programa za razvoj podeželja 2007 -2013. Žal je po pričakovanjih sredstev za izvajanje tega programa daleč premalo in so bila skoraj v celoti že uporabljena. Zato si Kmečka zveza prizadeva, da bi trgovinska zbornica priskočila kmetijstvu na pomoč s svojim razpisom, ki še čaka na potrebna finančna sredstva. Poleg tega je za tržaški teritorij predvidena izdelava razvojnega načrta na podlagi popisa potreb kmetij. To zahtevo je Kmečka zveza postavila svojčas v okviru sporazuma »Prosecco DOC«, ker je bilo utemeljeno predvideti, da prej omenjeni deželni razpis ne bo mogel zadostiti potrebam tržaškega primarnega sektorja. Besedo je nato ponovno prevzel predsednik Fabec, ki je poročal o podpisu spo-razuma-protokola v zvezi z uresničitvijo medregijskega vinorodnega območja »Pro-secco DOC«. Izrazil je zadovoljstvo zveze in ostalih organizacij in ustanov, ki so se aktivno vključile v pobudo, katere pozitiven zaključek bo v korist tako vinogradnikom Veneta in FJK, ki so si zavarovali označbo prestižnega vina Prosecco pred ponarejeva-njem, kot tržaškim vinogradnikom in širše tržaškemu kmetijstvu, ki si je zagotovilo zelo koristne razvojne posege. Med temi izstopa obnova vinogradov na prestižnem območju kontovelskega in proseškega brega ter seveda že omenjeni razvojni načrt kmetijstva »Master plan«, ki bo odskočna deska tudi za oživitev in okrepitev promocijskega centra za »Prosecco DOC« na isti lokaciji. Pogoji podpisanega protokola so po mnenju Fabca spodbudni, s čimer se prisotni strinjajo, treba je le budno spremljati dogajanja, da pride do njihovega udejanjenja. Glede stikov zveze z Deželo je predsednik izrazil svoje zadovoljstvo, saj so pogosti in na vseh ravneh, kot je dokazal obisk guvernerja Tonda na Krasu, kjer je podrobneje spoznal značilnosti tega območja in njegovega kmetijstva. Obisk, do katerega je prišlo na pobudo deželnega svetnika Igorja Gabrovca, je potrditev zanimanja Dežele za tržaško kmetijsko stvarnost. Sledila je izčrpna razprava o prireditvi jubilejnega občnega zbora ob 60-letnici ustanovitve Kmečke zveze. Prisotni so soglasno sprejeli sklep, da bo slavnostni občni zbor spremljala razstavna predstavitev domačih tipičnih proizvodov in širši prikaz naše kmetijske stvarnosti. Prireditev, ki bo po vsej verjetnosti v Bazovici ob koncu junija ali začetka julija, bo zelo zahtevna, zato je bil imenovan širši pripravljalni odbor, ki se bo takoj lotil zahtevne naloge. Ob koncu srečanja je Bukavec še opozoril na problem novega odloka o upravljanju z nevarnimi odpadki. Nakazal je vse možne rešitve, ki pa so z izjemo ene, zelo obremenjujoče za kmetije. Kmečka zveza se zavzema, da bi se uresničila rešitev s sodelovanjem javnih ustanov, ki bi prevzele organizacijsko breme zbiranja odpadkov in bi skoraj popolnoma razbremenile posamezna kmetijska podjetja, kar so prisotni sprejeli z odobravanjem, kot sicer ostalo delovanje zveze. v torek, 11. maja Strokovno srečanje o varnosti pri delu Kmečka zveza vabi svoje člane, da se udeležijo srečanja, ki bo v torek 11. maja ob 20. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke, na temo obveznosti kmetijskega podjetnika v zvezi z normami, ki zadevajo varnost pri delu na kmetiji. Tema, o kateri bo predaval področni izvedenec inženir Nicola Sudano, je zelo aktualna, saj predvideva tozadevna zakonodaja strogo spoštovanje norm, ki jih mora zato no-sitelj kmetije dobro poznati in uvajati na svojem obratu. Ob priliki bodo razdeljene vpra-šalne pole (check list) o stanju kmetije glede na njeno delovanje, gradbeno strukturo (klet, hlev, itd.) in stanje, na osnovi katerih bo izdelan seznam zakonskih obveznosti za posamezno kmetijo. Kmečka zveza apelira na nositelje kmetijskih podjetij, naj ne zamudijo te prilike za posodobitev in utrditev svojih poznavanj o nakazani temi. Novosti na področju zavarovanja kmetijskih kultur Kot znano predvideva obstoječa zakonodaja, da se pomoč države na področju zavarovanja kmetijskih kultur za škodo po vremenskih neprilikah nudi s prispevkom na premijo in s tem delno razbremeni nositelja kmetijskega podjetja tega plačila. Dežela je to možnost vezala na predstavitev prošnje za skupno plačilo s strani kmečkega obrata (Domanda premio unico). Pri tem so bili izključeni vinogradniški obrati, ki glede na svojo pridelovalno usmeritev niso imeli možnosti predstavitve omenjene prošnje. Zato je Dežela razširila tudi na te obrate možnost predstavitve prošnje za skupno plačilo in s tem pridobitve prispevka za delno kritje premije. Rok za vložitev prošnje zapade 15.maja, zato vabi Kmečka zveza svoje zainteresirane člane, naj se čimprej javijo v njenih uradih, kjer jim bodo izpolnili prošnjo, kateri bodo lahko tudi po zapadlosti omenjenega datuma priložili dopolnilno dokumentacijo. strokovni nasveti Kmetijska opravila v mesecu maju Pred nami je mesec maj, ko se opravila vedno bolj stopnjujejo. V tem času oskrbujemo mlade, komaj sajene rastline. Paziti moramo tudi na širjenje prvih glivičnih bolezni in škodljivcev. VI NOG RAD - V vinogradu je trta začela poganjati. V tem času pognoji-mo z dušikom. Vinograd začnemo površinsko obdelovati ali pa rezati travo, odvisno, če pustimo vinograd zatra-vljenega ali ne. V maju začnemo s škropljenjem proti peronospori in oidiju. Za nasvet o pravilnem času škropljenja in o sredstvih, s katerimi bomo škropili, se obrnemo na strokovno službo. Proti koncu meseca trta cveti, faza okrog cvetenja pa je najbolj kritična. Zato pred cvetenjem po navadi uporabljamo sistemike, kar pa ne velja za vinogradnike, ki gojijo na biološki način. OLJČNI NASAD - V tem času dokončujemo z obrezovanjem. V tednu, ki je pred nami, moramo obrezane oljčne vejice odstraniti iz oljčnega nasada. V slednjih se namreč razmnožuje oljčni lu-badar, ki lahko prav v tem času zapusti odrezane veje in preide na mlade oljčne vejice na drevesih. Tudi tu je od sedaj naprej potrebno kositi travo ali pa površinsko okopavati. Mlade nasade raje oko-pavamo, pozneje pa jih lahko pustimo za-travljene. Pokošeno travo lahko potre-semo okrog oljk. V primeru napada oljčne kozavo-sti poškropimo oljke z bakrovimi pripravki. Proti koncu meseca oljka cveti. Dobro je, če pred cvetenjem travo pod oljkami pokosimo, okrog mladih dreves pa zemljo obdelamo. Trava namreč jemlje oljki vodo in hranilne snovi. Da oljka dobro cveti in dobro obrodi, lahko tik pred cvetenjem opravimo listno gnojenje z borom in z dušikom. Lahko poškropimo na primer z ureo ali pa gnojimo s klasičnimi dušikovimi gnojili. Glede bora imamo na razpolago razne pripravke za listno gnojenje. Važno je, da se strogo držimo odmerkov, ki so navedeni na konfekciji, da ne bi imeli pozneje problem s presežkom bora. Obstajajo tudi pripravki za listno gnojenje in ki vsebujejo bodisi dušik kot tudi bor. SADNI VRT - Tla oskrbujemo tudi pod sadnimi drevesi. V primeru, da je nastavek breskev in marelic obilen, približno v tem času redčimo plodove. Breskve redčimo, ko imajo plodovi velikost oreha. Pustimo le najlepše in popolne plodove, v razdalji 8-10 cm. Marelice pa redčimo, ko imajo približno velikost češnje. Redčimo jih tako, da pustimo po en sadež vsakih 5-6 cm. Včasih je potrebno redčiti tudi jabolka. Če je treba, škropimo jablano pro- ti oidiju z žveplom. V polovici maja zatiramo jabolčnega zavijača. Proti listnim ušem škropimo s pripravki na podlagi naravnega piretrina, ki imajo zelo kratko karenčno dobo, ali pa s pripravki na podlagi pirimikarba, ki imajo karenčno dobo 14 dni. Proti koncu meseca pobiramo prve češnje, jagode, zgodnje breskve in marelice. ZELENJADNI VRT - Še vedno se-jemo in sadimo veliko vrtnin. Na prosto presadimo paradižnik, papriko, bučke, kumare in ostale plodovke. Sadike lahko kupimo ali vzgojimo sami. Če jih kupimo, moramo paziti, da so lepe, zdrave in ne preveč visoke. Če so previsoke, lahko pomeni, da so jih poklicni vzgojitelji rastlin preveč gnojili in zalivali. Take rastlinice so bolj podvržene boleznim in škodljivcem. Selekcijo naredimo tudi v primeru, če sadike vzgojimo sami. Sadike posadimo z zemeljsko grudo vred. Paradižniku postavimo oporo pred sajenjem, da ne bi poznejša postavitev ovirala normalen razvoj korenin. Obdelujemo krompir, česen in čebulo, sejemo blitvo, korenček, fižol, pe-teršilj, baziliko in ostale zelenjadnice. V maju pobiramo že prve pridelke, kot so solata rezivka, rukola, peteršilj in radič. Če se na krompirju že pojavlja koloradski hrošč, ga v primeru majhnih površin ročno pobiramo, na nekoliko večjih površinah pa škropimo. Po možnosti uporabljamo biološke pripravke na podlagi bakterije Bacillus thuringiensis. Zatiramo plevel, gnojimo z dušikovimi gnojili in stalno zalivamo. V maju pobiramo dišavnice za sušenje. To naredimo v jutranjih urah in jih sušimo v senci. OKRASNI VRT - Čas je, da posadimo poletne čebulnice in gomoljnice. Spomladanske čebulnice, ki še cvetijo, gnojimo z mešanimi gnojili. Odcvetele cvetove odrežemo, da preprečimo tvorbo semen, ki bi le odvzela energijo čebulicam. Nato pustimo, da se listi popolnoma posušijo. Šele nato jih izruje-mo in popolnoma posušene spravimo. Režemo okrasno trato in presajamo lončnice. Tudi v okrasnem vrtu gnojimo, uničujemo plevel in zalivamo. Okrasnim rastlinam, ki jih gojimo na prostem, po potrebi dodamo železo, saj se s pogostimi padavinami lahko pojavi kloroza, predvsem na hortenzijah. Bodisi v okrasnem, kot tudi v zelenjavnem vrtu se lahko že v tem času pojavijo listne uši, proti katerim uporabljamo po možnosti biološke aficide na podlagi naravnega piretra. Od sedaj naprej pelargonije in druge okrasne rastline zmerno, a stalno zalivamo ter občasno gnojimo. Če še nismo, pognojimo vse okrasne rastline, ki rastejo na prostem. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. maja 2010 19 N fotografijah: Pod neslovom skupina obiskovalcev na arheološkem najdišču pred stopničasto piramido v Sakari; levo spodaj gospa Magda Ibrahim, po mami Slovenka; desno spodaj posnetek s slovesnosti ob odkritju spominske plošče na pokopališču v Kairu. POTOVANJE S SPOMINOM NA PRIMORSKA DEKLETA V Egipt po sledeh aleksandrink Vili Prinčič Potovanje v Egipt že od nekdaj predstavlja zelo pomembno in vabljivo desti-nacijo za turiste iz vsega sveta. Dežela ob Nilu nudi potniku obsežen in neposreden vpogled v najstarejše oblike civilizacije, med katerimi nedvomno iz- stopajo mogočne piramide. Zadnji obisk Egipta izpred dobrega meseca dni, pa je bil povezan tudi z odkrivanjem in proučevanjem znakov prisotnosti primorskih ljudi, ki so v tisti čezmorski deželi iskali raznovrstne oblike zaposlitev, ki jih domači obubožani kraji niso mogli nuditi. Pri tem mislimo na stotine, če že ne tisoče žen in deklet, ki jih je obupno gospodarsko in politično stanje v naših krajih ob koncu devetnajstega in vse do polovice dvajsetega stoletja prisililo v iskanje zaposlitve v egiptovski Alek-sandriji in v Kairu. Tam so se zaposlovale kot služkinje, otroške negovalke, varuške in dojilje, pa tudi spremljevalke dam bogatih družin iz egiptovskega in evropskega meščanstva. Zlasti množična je bila prisotnost naših deklet v Aleksandriji, ki je veljala za zelo evropsko, visoko razvito in svetovljansko mesto ob Sredozemskem morju. V Egipt se je izseljevala tudi moška delovna sila, vendar številke še zdaleč niso dosegale masovnega ženskega pojava izseljevanja. Teh primorskih žensk se je prijelo ime »aleksandrinke«. Ze samo ime pove, da so se dekleta, ki so po večini prihajala iz vasi ob Vipavi, pa tudi s Krasa in v manjši meri iz Brd, pretežno naseljevala v Aleksandriji, ni bilo pa niti tako malo tistih, ki so si zaposlitev našle v Kairu, Port Saidu in drugih egiptovskih mestih. Spletlo se je nešteto zgodb in življenjskih usod, ki so v stolpcih časopisov, knjig in raznih publikacij, pa tudi na radijskih valovih in televizijskih oddajah, našle mesto šele v zadnjih letih. Tematika je postala zelo iskan predmet med zgodovinarji in proučevalci naše preteklosti. Pred tremi leti sta novo-goriška občina in Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prva-čine postavili spominsko ploščo na notranjem dvorišču Zavoda šolskih sester Sv.Frančiška v Aleksandriji. Gre za zavod, v katerem so našla zavetišče številna primorska dekleta, ki so v severno afriški deželi iskale možnost zaslužka in boljšega življenja. Ploščo je zasnoval in izdelal znani slovenski arhitekt Janez Lenassi le teden dni pred smrtjo. Naš obisk Egipta je bil povezan z odkritjem spominske plošče na Latinskem pokopališču Svete dežele v Kairu, na katerem so zadnji dom našle mnoge slovenske izseljenke. Postavitev plošče je bil tudi glavni cilj petnajstčlanske odprave v deželo mogočnega Nila. Ker smo v lanskem letu pripravili tudi v Gorici (v sklopu ZSKD in Goriške pokrajine) marsikatero prireditev, vezano na aleksandrinke, sem se pač odločil, da tudi jaz obiščem kraje, ki so bili do še pred nekaj desetletji tako tesno povezani z Goriško. Začetna zamisel potovanja v Egipt je predvidela sicer izlet za 80 ljudi s posebnim letalom iz Ljubljane v Aleksandrijo. Zaradi preskromnega vpisa pa nas je v severno Afriko odpotovala le peščica in to z letalom na redni liniji Ljubljana-Carigrad-Kairo. Isto pot smo opravili tudi na povratku. Ze prvi dan po prihodu smo na zgoraj omenjenem pokopališču v egiptovskem velemestu (pravijo, da Kairo šteje več kot 15 milijonov prebivalcev) priredili manjšo slovesnost ob odkritju spominske plošče. Ploščo so na zid glavne kapelice pokopališča namestili kak teden prej ob pomoči Izseljeniške matice iz Ljubljane in veleposlaništva republike Slovenije v Egiptu. Osrednji del plošče je zasnoval prof. Vladimir Pezdirc, dekan na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, obeležje iz kraškega kamna pa so izklesali v kamnoseški delavnici Mahnič v Vogljah na Krasu. Stranska dela plošče z napisi v slovenščini, angleščini in arabščini so izdelali v Kairu. Na prisrčno zasnovani slavnosti so spregovorili slovenski veleposlanik v Kairu Borut Mahnič, glavni tajnik pri Izseljeniški matici Janez Rogelj in Dejana Baša, predsednica Društva aleksandrink iz Prvačine. V kulturnem delu so bili prebrani odlomki iz knjig, posvečenih aleksandrinkam, sam pa sem prispeval nekaj priložnostnih pesmi z igranjem na orglice, mali instrument, ki se je odlično obnesel v tistem okolju spomina. Poleg izletnikov z Goriškega se je svečanosti udeležilo tudi nekaj domačinov, ki so tako ali drugače vezani na pojav alek-sandrink. Prisoten je bil Gilbert Civardi iz Barkovelj pri Trstu, sin aleksandrinke in rojen v Aleksandriji. Njemu gre zahvala, da spomin na aleksandrinke ostaja še vedno živ, saj je Civardi vedno pripravljen priskočiti na pomoč pri obiskih v Egiptu. Navzoča je bila tudi starejša gospa, ki je ob mojem igranju pesmi »Kje so tiste stezice« glasno zaihtela. Po proslavi nam je povedala, da je koroška Slovenka in da jo je pesem zelo ganila, saj v Egiptu, daleč od doma, živi že skoraj petdeset let. Na proslavi sta bili prisotni tudi sestri iz Zavoda šolskih sester v Kairu. Prisotna uje bila tudi gospa Magda Ibrahim, hčerka izseljenke iz Prvačine in Egipčana. Šar-mantna gospa Magda, ki ji šarmantnost še bolj poudarja muslimanska oprava z obvezno ruto na glavi, ni nikoli živela v Sloveniji (v Prvačini ima polbrata in polsestro). Lahko pa se pohvali z odlično slovenščino, katere jo je naučila mama. Gospa Magda obvlada še nekaj tujih jezikov. Med pogovorom mi je med drugim iz-nesla žalostno ugotovitev, da njeni se-strični, ki živita v Gorici, ne znata izreči niti preprostega »dober dan«. Gospa Magda živi v Aleksandriji in se v zadnjem času zelo zavzema za poglobitev proučevanja pojava aleksandrink. Za proučevalce je tudi postala ena glavnih opornih točk v Egiptu. Po proslavi smo si ogledali zanimivo pokopališče, ki mu pečat dajejo slikovite grobnice, grajene po vzorcu vrstnih hišic. Človeka kar stisne v grlu, ko med kopico arabskih, francoskih in italijanskih imen in napisov, zagleda nagrobno tablo v slovenščini. Le-teh je kar nekaj, kar pomeni, da se mnoge aleksandrinke iz različnih razlogov niso več vrnile domov in so svojo življenjsko pot končale v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih Egipta. Po proslavi smo bili povabljeni na pijačo in prigrizek na slovensko veleposlaništvo. Medtem, ko se je v naslednjih dneh večina izletnikov podala na odkrivanje lepot in zanimivosti širše okolice Kaira, je trojica raziskovalk prefotografi-rala in popisala vse slovenske napise na pokopališču v Kairu (kakih 50) ter pregledala veliko mrliških knjig, ki jih hrani pokopališka uprava. Kot so nam povedale popisovalke (Dejana Baša in Tina Valič z Društva aleksandrink iz Prvačine ter Daša Koprivec iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani), so pregledale knjige od leta 1880 do 1948. Zal je nekaj kasnejših letnikov teh knjig izginilo neznano kam. Iskanje po knjigah ni preprosto, ker so bile naše ženske vpisane kot avstroogrske oz. italijanske državljanke s popačenimi imeni in priimki, pa tudi rojstni kraji so ponekod pomanjkljivo napisani. Podobno delo je Tina Valič opravila tudi na pokopališču v Aleksandriji (tam je namreč ostala še nekaj dni po našem povratku domov). Pri tem ji je pomagala gospa Magda Ibrahim. Ostali smo si ogledali vse tisto, kar obiskovalci severnega Egipta ne smejo spregledati. To je mogočna trdnjava na Citadelli na obrobju Kaira, veličastnost piramid in sfinge v Gizi, pa arheološke najdbe v stari egiptovski prestolnici Menfis in nenazadnje pomembno arheološko najdišče z znamenito stopničasto piramido v Sakari. Poglavje zase velja tudi ogled znamenitega kairskega muzeja, v katerem je zbran velik del egiptovske večtisočlet-ne zgodovine. Posebno nadstropje v muzeju zasedajo predmeti, ki so bili najdeni v grobnici faraona Tutankamona. V paket izleta seveda spadajo tudi obiski krajev, kjer turist s svojimi nakupi pripomore k rasti domačega gospodarstva. Gre za bazarsko četrt v Kairu, pa delavnice papirusov, tepihov in parfumov. Tudi večerja na ladji s kratkim križarjenjem po Nilu spada zraven. Skratka, Egipt nudi marsikaj, le da se turist iz manjših krajev težko znajde v tistem mravljišču, v nemogočem prometnem kaosu z glasnim hupanjem in ob stalnem nadlegovanju uličnih prodajalcev. Zadnji dan izleta v Egipt je bil namenjen krajšemu obisku Aleksandrije, lepega in modernega velemesta na zahodu nilove delte. Sprehodili smo se po znanem Kurnižu, polkrožnem sprehajališču ob morju, kamor so slovenske varuške rade vodile otroke, ki so jim bili zaupani. Obiskali smo tudi aleksandrijsko knjižnico, ki po arhitektonski zasnovi velja za eno lepših na svetu. Bili smo na latinskem pokopališču in našli marsikateri znak slovenske prisotnosti. Pomudili smo se tudi v Zavodu šolskih sester Sv. Frančiška, v katerem je zdaj dom ostarelih (kairski zavod pa je namenjen študirajoči mladini). Tudi tam smo uprizorili kratek kulturni program in z žalostjo ugotovili, da slovenski značaj te, nekoč pomembne ustanove, počasi usiha. Tako v Aleksandriji, kot tudi v Kairu sta ostali le dve, že ostareli sestri slovenskega rodu. Kako bo čez deset ali dvajset let ostaja neznanka. Vsaka stvar ima pač svoj začetek in svoj konec. Nič drugače ni s sledovi prisotnosti aleksandrink v Egiptu. Glavni cilj izleta pa je bil prav v tem, da se spomin nanje ohrani in da svojevrsten pojav aleksandrink ostane trdno usidran v zavesti slovenskega naroda. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 8/IV Glasbena matica v dialogu s šolami Loredana Guštin Ravnateljica Loredana Guštin o opciji glasbenega liceja Delovanje Glasbene matice je povezano s teritorijem in predvsem s šolskimi ustanovami, ki vsestransko formirajo sedanje in bodoče učence ter jih v nekaterih primerih tudi usmerjajo v bolj resno upoštevanje glasbenega študija. V svojem govoru na rednem občnem zboru Glasbene matice je predsednica dr. Nataša Paulin poudarila pomen tesnejšega medsebojnega sodelovanja, s pozornostjo do vseh sprememb v šolskem sistemu, ki naj bi posredno lahko vplivale tudi na vlogo ustanove. Na nižje srednješolskem nivoju je glasbena vzgoja pridobila posebno težo z uvedbo glasbene usmeritve pri NSŠ sv. Cirila in Metoda, na višje srednješolskem področju pa se pojavlja možnost glasbenega liceja, ki je zaenkrat še v načrtovalni fazi. Prednosti in težave pri morebitni uresničitvi tega projekta je pojasnila ravnateljica pedagoškega liceja A.M.Slomšek Loredana Guštin, ki se je v prvi osebi ukvarjala s tem vprašanjem na inštitucionalnem nivoju. Slovenski glasbeni licej je na osnovi prvih pogajanj ambiciozna želja ali uresničljiv načrt? Za prihodnje šolsko leto 2010/11 nam ni uspelo uresničiti predloga profesorskega zbora liceja A.M. Slomška, da bi ustanovili glasbeno-umetnostni licej. Upam pa, da bomo novo smer pridobili za šolsko leto 2011/12. Dejstvu, da nam je letos spodletelo, je botrovalo kar nekaj objektivnih razlogov. V prvi vrsti seveda velike zamude s strani Ministrstva z navodili za nove smeri. Od decembra 2008 do februarja 2010 smo prejeli tri različne osnutke dekreta o reformi in vsak je vseboval kako večjo ali manjšo spremembo. Zadnji osnutek je dejansko postal dekret sredi marca 2010, 26. marca pa se je zaključil rok za vpisovanja. Naj povem, da dekret o novih smereh govori o zelo omejenem številu glasbeno-korevtičnih (plesnih) licejev, ki naj bi sprejemali ali pa tudi zavračali dijake na osnovi vstopnega izpita. Na omenjenih šolah je (kroma) predvideno skupno število obveznih predmetov in nato še 12 učnih ur tedensko predmetov, ki so značilni za glasbeno smer, oziroma 12 učnih ur predmetov, ki so značilni za plesno smer, med katerimi 8 učnih ur tedensko samo plesne tehnike. Tak tip šole, tako po mnenju profesorskega zbora A.M. Slomška kot tudi Deželnega šolskega urada, ne odgovarja potrebam manjšine. Zato bi raje ustanovili glasbeno-umet-nostno (avdiovizualno-multimedijsko) smer, saj se za umetnostno smer na italijanski višji srednji šoli vsako leto odloča kak dijak, ki zaključi nižjo srednjo šolo v slovenskem jeziku. Predmetnik, ki ga je v roku predlagal profesorski zbor liceja A.M. Slomška in ga je v celoti usvojila tudi Pokrajina Trst, prav tako predvideva skupino obveznih predmetov, nakar se razdeli na dvoje oziroma na predmete, ki so specifični za glasbeno smer, in na predmete, ki označujejo umetnostno smer. Glasbe tako ne bi povezali s plesno vzgojo, a z umetnostnim, specifičnim komplementarnim predmetnikom. Za uresničitev omenjene glasbeno-umet-nostne smeri, ki je šolska reforma ne pred- videva, pa je potrebna dobra mera politične volje na krajevni, deželni ravni. Do sedaj smo se udeležili vseh potrebnih sestankov in vztrajali pri naši zahtevi po glas-beno-umetnosti smeri s slovenskim učnim jezikom. Pokrajina Trst nam je po svojih močeh stala ob strani, na Deželnem od-borništvu za šolstvo pa so upravičeno sklenili, da se ne bodo izrekli brez dokončnega državnega dekreta, ki je bil dejansko objavljen z veliko zamudo. Na nekaterih srečanjih se je pojavilo tudi vprašanje dvojezične sekcije, s katero pa se v bistvu ne strinjamo, ker menimo, da imajo mladi zamejci vso pravico, da se šolajo v svojem maternem jeziku, pa čeprav je glasba t.i. »univerzalen jezik« ipd. Zaenkrat je torej vprašanje glasbene smeri zamrznjeno zaradi tega spleta okoliščin. Koliko je glasba prisotna v šolskem vsakdanu? Omenila bi lahko dejavnost šolskega zbora, ki je uspešno nastopil na reviji Coral-mente in redno prepeva na vseh naših prireditvah. Glasbena vzgoja ima na pedagoškem liceju omejeno število ur, ki so večinoma usmerjene v pedagoško uporabo glasbe. V rednih programih se glasbene pobude omejujejo na projekte z zunanjimi sodelavci, kot je bilo na primer gostovanje zavoda Trio di Trieste, kar služi boljšemu uo-kvirjanju glasbene zgodovine. Mislite, da so rezultati študija na Glasbeni matici zaznavni tudi v šolskem okolju, na primer z doprinosom nekaterih učencev k realizaciji izrednih šolskih pobud? Širše gledano, ko so učenci dejavni tudi na Glasbeni matici ali v drugih kulturnih in športnih ambientih, so tudi bolj živahni in dovzetni iz kulturnega in človeškega vidika. Mislim, da ne povem nič novega, ko ugotavljam, da nam italijansko govoreči someščani večkrat priznajo, da je dejavnost manjšine zaznamujoča za celotno mestno stvarnost. Kopica nagrad za učence GM v Legnagu Učenci iz oddelkov za harfo in klavir treh sedežev Glasbene matice so se odlično odrezali na prvi izvedbi mednarodnega tekmovanja za mlade glasbenike A.Salieri v skladateljevem rodnem mestu Legnagu (Verona). Štiri harfistke iz razreda prof. Tatiane Donis so se uvrstile med najboljše tekmovalce v kategoriji, namenjeni temu glasbilu. Paola Gregoric je prejela najvišje število točk (98/100) in prvo absolutno nagrado v B kategoriji, zato je tudi nastopila na koncertu nagrajencev, ki se je odvijal včeraj v Legnagu; prvo nagrado je s 96. točkami prejela tudi Lara Macri, ki je tekmovala v E kategoriji. V C kategoriji, kjer žirija ni podelila prve nagrade, je Martina Carecci dosegla drugo mesto z 90. napovednik točkami, Eva Škabar pa se je uvrstila na tretje mesto v E kategoriji. Glasbeno matico Gorica sta zastopali dve pianistki iz razreda prof. Vesne Zup-pin: devetletna Katarina Visintin (na fotografiji) je v B kategoriji prejela drugo nagrado z 92. točkami, desetletna Elisa Terrana je v C kategoriji prejela enako število točk in prav tako drugo nagrado. Konkurenci mladih glasbenikov iz Slovenije, Hrvaeke, Srbije, Italije in Japonske sta kljubovala tudi dva pianista Glasbene matice v Kanalski dolini- šola Tomaž Holmar, oba iz razreda prof. Manuela Fighelija: Rossella Maria Lupieri se je uvrstila na tretje mesto v kategoriji najmlajših, Simone Vuerich pa je prejel priznanje v C kategoriji. TRST V ponedeljek, 10. maja ob 16.30 v domu ITIS Nastop učencev Gm v sodelovanju s Fundacijo CRTrieste V petek, 14. maja ob 20.uri v dvorani Nemškega dobrodelnega društva 9.Revija mladih pevcev v organizaciji MeMPZ Trst. Sodelujeta Mladinski zbor G iz Turina in dekliški zbor Mavrica iz Postojne Akademije učencev Glasbene matice v baziliki sv.Silvestra V petek, 21. maja ob 20.30 V soboto, 22.maja ob 20.30 V torek, 25. maja ob 20.30 V ponedeljek, 24. maja ob 17.30 v Dijaškem domu v Trstu Zaključni nastop otrok, ki so sodelovali pri Glasbenih uricah (mentor: Neda Sancin) GORICA Glasbena igrica BREMENSKI GODCI z orkestrom, zborom in solisti Glasbene matice Gorica V soboto, 8. maja ob 18.30 v občinski telovadnici na Lesah (Špeter) V ponedeljek, 10. maja ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah V ponedeljek, 17. maja ob 18.00 v Kulturnem domu v Sovodnjah V četrtek, 20. maja ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici Schumannu za rojstni dan »Kaj pomeni biti muzikaličen? Vse prihaja z višine, in oster sluh in hitro razumevanje glasbe. Toda nagnjenja se morajo razvijati in oblikovati. Uspel boš, če boš imel čim več živih in raznovrstnih glasbenih izkušenj«- tako je pisal Robert Schumann v pravilniku, ki ga je namenil slehernemu glasbeniku. Navodil so se držali tudi na šoli Glasbene matice, ki je pred kratkim priredila tematski glasbeni večer ob dvestoletnici skladateljevega rojstva na sedežu društva v Barkovljah. Šola Glasbene matice in kulturno društvo Barkovlje že več let, plodno sodelujeta s prirejanjem glasbenih večerov, na katerih se učenci raznih oddelkov in vseh starosti predstavljajo javnosti z vsebinsko bolj artikuliranimi programi. Letošnja obletnica nemškega skladatelja je spodbudila nekatere profesorje, da so sestavili monografski program in združili moči za poklon, ki so ga v celoti oblikovali mladi pianisti šole. Društvena dvorana je gostila petnajst izvajalcev, ki so s svojimi izvedbami črpali iz Schumannove mladinske literature. Koncert je bil tudi priložnost za spoznavanje lika romantičnega skladatelja, katerega so oblikovalci večera prebrali življenjepis, a tudi odlomke iz znanih Pravil glasbenega življenja. Napotki in nasveti o potrebni marljivosti in prizadevnosti bodo še dolgo spremljali nastopajoče, ki so v spomin na ta večer prejeli izbor izvlečkov iz tega teksta. Koncert so pripravile profesorice Claudia Sedmach, Verenka Terčelj, Ne-da Sancin, Beatrice Zonta in Jana Drassich. Profesorski zbor Glasbene matice se je že ob prvi plenarni seji šolskega leta odločil za počastitev Schumannove obletnice, ki sovpada tudi z dvestoletnico rojstva Frederica Chopina. Koncert v Barkovljah je bil samo začetek praznovanja v koncertnem slogu, saj profesorji pripravljajo še druge večere v počastitev dvojne obletnice. Utrinki iz preteklosti V sezoni 1962/1963 je Glasbena matica priredila izredno gostovanje v Beogradu. Na fotografiji obiska Avale so postavljeni udeleženci, solisti, člani orkestra Glasbene matice iz Trsta in moškega pevskega zbora Prosvetnega društva Prosek-Kon-tovel. Gostitelji so namenili tržaškim glasbenikom in pevcem zelo prisrčen sprejem. Burni aplavz je nagradil nastopajoče po koncertu, ki se je odvijal 18. marca v polno zasedeni dvorani Kolarčeve Univerze, kjer je dekan beograjske Akademije za glasbo pozdravil goste s pohvalnimi besedami o programskih izbirah, ki so vrednotile avtorje iz tržaškega okolja. Izvedbe so prepričale tudi novinarje, ki so v lokalnem časopisju zabeležili, da je koncert „zgovorno pokazal vdanost, zavzemanje in trud, s katerim je bil sestavljen program" in je obenem pričal o „resnosti, sistematičnosti in vztrajnosti, s katero Glasbena matica v Trstu uresničuje svoje pedagoške in umetniške naloge ter kulturne smotre". Tržaško delegacijo so sprejeli tudi italijanski veleposlanik v Beogradu, ki je podčrtal izredno ugoden razvoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo, vodilni predstavniki jugoslovanskega kulturnega življenja in še predsednik Sveta za kulturne stike z inozemstvom, kjer so člani delegacije poudarili potrebo po kulturnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo na nivoju večje koristi za slovensko manjšino v Italiji. Gostovanje je potekalo v obliki izmenjave, saj so slušatelji Akademije za glasbo iz Beograda nastopili 23. aprila leta 1963 v Avditoriju v Trstu. Uj-x glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it KULTURNI Št. 200 Kupe v gledališče in ne samo ... v Benečiji Pomladanske dejavnosti članic ZSKD v Benečiji. Zadnjo besedo ima veter Občina Čedad prireja od 4. do 27. junija v cerkvi Santa Maria dei Battuti razstavo priznane beneške umetnice Lorette Dorbolo. Pri organizaciji razstave sodelujejo tudi kulturno društvo Ivan trinko iz Čedada, Društvo beneških likovnih umetnikov in Zveza slovenskih kulturnih društev. Razstava predstavlja enega od osrednjih dogodkov, ki ga prirejajo slovenske organizacije Videnske pokrajine v čedajskem mestnem središču. Gre nedvomno za velik uspeh Kulturnega društva Ivan Trinko in Društva beneških likovnih umetnikov, ki se že že dve leti dogovarjata z čedajsko občino in si prizadevata za organiziracijo te razstave. Razstava bo na voljo obiskovalcem skoraj ze ves mesec junij, njena otvoritev pa bo potekala v petek, 4. junija ob 18. uri. Ker pa umetnica se ne ukvarja le z figurativno umetnostjo, ampak tudi z poezijo in prozo, ne gre zamuditi srečanja z umetnicu na večeru glasbe in poezije, ki bo v Čedadu v četrtek 10. junija prav tako v cerkvi Santa Maria dei Battuti ob 19. uri. O razsežnosti in pomembnosti pobude priča tudi organizacija vzporedne razstave manjših slik Lorette Dorbolo v Beneški galeriji v Špetru, ki bo potekala prav tako od 4. do 27. junija. Podobno kot razstava v Čedadu, bodo organizatorji tudi med to razstavo priredili srečanje z umetnico. Dogodek sta postavila Kulturno društvo Ivan Trinko in Beneška Galerija v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Kvaliteta in barve slik Lorette Dorbolo bodo po razstavah v Čedadu in Špetru razstavljene tudi v Kulturnem domu v Gorici, in sicer od prvega do 15. septembra. Loretta Dorbolo se je rodila prav v Špetru, a v mladih letih se je preselila v Emilijo, kjer je opravljala poklic osnovnošolske učiteljice. Tu je začela ustvarjati in se ukvarjati s slikarsktvom. Njena prva razstava, ki je bila takoj deležna pohvale kritike, sega v leto 1977. V več kot tridesetih letih ustvarjalne poti je razstavljala širom po Italiji, zlasti v Emiliji in Furaniji ter v nekaterih evropskih državah. Njeno ime pa se nahaja v masikaterem ne le italijanskem slikarskem zborniku. Umetnica je ilustrirala .agenda - agenda - agenda POKRAJINSKI SVET ČLANIC ZSKD ZA TRŽAŠKO ZSKD sklicuje pokrajinski svet včlanjenih društev na tržaškem v torek, 11. maja 2010 v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem sklicanju pa ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (ul. San Francesco 20, II). 44. REDNI OBČNI ZBOR ZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja 2010 ob 19.30 v prvem in ob 20.00 uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24, Doberdob (GO). DIJAKI POZOR!!! ZSKD poziva dijake, ki bi želeli prostovoljno sodelovati pri organizaciji mladinske plesne revije, ki se bo odvijala 19. junija 2010 v popoldanskih urah v Trstu, da se zgasijo na tržaškem sedežu ZSKD (ul. San Francesco 20, drugo nadstropje) za podrobnejše informacije ali po telefonu na tel. št. 040 635 626. ZSKD lahko izda potrdilo o sodelovanju. "TINA, TOIO IN IVAN, UMETNOST IN ILEGALA SREDI PLAMENOV XX. STOLETJA" Zveza slovenskih kulturnih društev in Narodna in študijska knjižnica v sodelovanju s partnerskimi organizacijami vabijo na okroglo mizo "Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja" v petek, 14. maja 2010 ob 16.30 v Veliko dvorano Narodnega doma v Trstu (sedež Visoke šole za prevajalce in tolmače, ul. Filzi 14). Ob priložnosti bo v Galeriji Narodnega doma ob 18.30 odprtje razstave fotografij Tine Mo-dotti in dokumentarnega gradiva. ZANIMIVO ZA LJUBITELJE POEZIJE Zveza slovenskih kulturnih društev razpisuje Mednarodni natečaj poezije "Sledi-Tracce" 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodejovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpisni pogoji so na razpolago na spletni strani HYPERLINK "http://www.zskd.org" www.zskd.org ali na uradih ZSKD. SREČANJE Z MANJŠINAMI Potovanje na Tridentinsko in Južno Tirolsko Inštitut za slovensko kulturo prireja od 28. do 31. maja potovanje na Tridentinsko in Južno Tirolsko. Vse informacije dobite na spletni strani HYPERLINK "http://www.zskd.org" www.zskd.org . INTERCAMPUS 2010 Letos se bo Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus odvijal predvidoma od 11. do 17. julija 2010. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce se bodo odvijale okvirno od 23. do 28. avgusta 2010. POZIV ZBOROM Odbor za proslavo bazoviških junakov prireja v nedeljo, 12. septembra 2010 ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. Prva vaja bo v petek, 21. maja v prostorih Glasbene matice v Roja-nu. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040 635 626. ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010: Nedelja, 16. maja 20.00 uri v Zagrebu Moški pevski zbor Fran Venturini, Domjo-Dolina Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske HYPERLINK "http://www.zpzp.si" www.zpzp.si . SEMINAR ZA MLADE SKLADATELJE Združenje FENIARCO prireja seminar namenjen mladim skladateljem, ki bo potekal v Aosti od 18. do 24. julija 2010. Rok prijave zapade 15. maja 2010. Ostale informacije so na razpolago na spletni strani HYPERLINK "http://www.zskd.org" www.zskd.org . tudi nekaj knjig proze, drugače pa se nje-nja ustvarjalna pot ne omejuje le na slikarstvo, ampak tudi na literaturo, in sicer zlasti na prozo in na poezijo. Lepo vabljeni torej na ogled razstav Lorette Dorbolo v Čedadu in Špetru od 4. do 27. junija! Naše doline skupaj V soboto, 15. maja 2010 ob 20.00 bo v kavarni Bar-Do v Bardu (Luseve-ra) potekalo umetniško in glasbeno srečanje z naslovom »Naše doline, skupaj«. Večer bo namenjen zlasti predstavitvi slovenskih dolin preko glasse in umetnosti. Organizatorji večera so Slovenska jezikovna okenca Pokrajine Viden, Gorske skupnosti za Gumisnako, Železno in Kanalsko dolino ter občine Sreiednje. Svojo pomoč pri organizaciji pobude pa sta prispevala Center za kulturne raziskave v Bardu ter Inštitut za slovensko kulturo v Špetru. Poseben gost večera bo slikarka Barbara Toma-sino svojo razstavo »nas, se čujem nevezana - oggi mi sento libera«. Da bi boljše vtisnila obraze glasbenikov in plesalcev slikarka Barbara To-masino pušča platnom, čopičem in barvam, da govorijo o njih, ona pa slika. Uporablija žive barve. Konji s kočijo tečejo po poti in vzbujajo radovednost, kaj je v središču? V ozadju so godbe, trobente, violine in harmonike. Glasbeniki igrajo in njihova glasba zavre kri. To je čista energija. Za Rome kot za slovensko skupnost v videnski pokrajini so glasba in ple- KUPE V GLEDALIŠČE LIESA, telovadnica 21.5.2010 ob 20.30 Nič ni tako kot zgleda Tekst in režija: Tatjana Malalan SKD VIGRED Šempolaj Kulturno društvo Rečan, Beneško gledališče, Inšitut za slovensko kulturo ŠPETER, slovenski kulturni center 23.5.2010 ob 18.00 Posebni gost prihaja Tekst in režija: Dominik Hanžič Amaterska gledališka skupina IGRALCI ŠEMPETRSKEGA PLACA Uvod v SREČANJE Šempetrov Špietarski kamun, Inštitut za slovensko kulturo, Beneško gledališče RAZSTAVA&KONCERT BARDO kavarna Bar-DO, hiša judi, muzike anu kulture 15.5.2010 ob 20.00 razstava BARBARA TOMASINO »nas, se čujem nevezana« koncert: citiravci Folklorne Skupine "Val Resia', Loris Cher, Ivan Micheliz-za, Evil Kevil (Livek, SLO), glasbeniki iz Nadiških dolin Slovenska jezikovna okenca Pokrajine Videm, Gorske skupnosti za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, Center za kulturne raziskave Bardo, Inštitut za slovensko kulturo 16.5.2010 IZLET ODKRIVAJMO NAŠO ZGODOVIN Špeter - Most na Soči - Tolmin - Kobarid vpis in info: 0432 731386 - 0432 727490 Inštitut za slovensko kulturo si del vsakdanjega življenja. Brez glasbe in plesa, ne bi mogla vztrajati. To je čista energija, ki bo zaznamovala tudi bar-ško noč 15. maja. Poleg živobarvnih slik Barbare Tomasino bodo prisotnemu občinstu zaigrali citirawci Folklorne Skupine »Val Resia« iz Rezije, Loris Cher in Ivan Michelizza iz Terske in Karnajske doline, Evil Kevil iz Liveka in lasbeniki iz Na-diških dolin. LIESA, telovadnica 2.6.2010 ob 18.30 KONCERT Tržaški Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič Kulturno društvo Rečan LORETTA DORBOLO: ZADNJO BESEDO IMA VETER Antološka razstava info: 0432 731386 4.-27.6.2010 ČEDAD, Cerkev S. Maria dei Battuti Občina Čedad. Sodelujejo: Kulturno društvo Ivan Trinko, Beneška galerija, ZSKD ŠPETER, Beneška galerija Kulturno društvo Ivan Trinko, Beneška galerija, ZSKD NOVICE IN KOLEDAR INICIJATIV SLOVENCEV VIDENSKE POKRAJINE Radio Onde furlane (90.00 MHz; Karnija: 90.20, 106.50 MHz) vsak petek ob 14.00 Pismo iz Benečije - Letaris de Slavie furlane Radio Alpski val (88,3 -105,1Mhz) vsako soboto ob 9.15 Pismo iz zamejstva Inštitut za slovensko kulturo Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Izlet Most na Soči -Tolmin - Kobarid Inštitut za slovensko kulturo v Špetru prireja, v nedeljo, 16. maja izlet z naslovom »Odkrivajmo našo zgodovino« na Most na Soči, v Tolmin in v Kobarid. Izlet je del sklopa pobud Beneški kulturni dnevi. Program predvideva odhod v nedeljo 16. maja iz Špetra z zbirališčem ob 8.00. Ob devetih je predviden ogled arheološkega muzeja na Mostu na Soči in ogled dela kulturno-zgodovin-ske poti. V teku jutra bo sledil še ogled Tolminskega arheološkega muzeja. Za oddih so organizatorji predvideli kosilo v Kampu Koren. Popoldanski program se bo odvijal v kobaridu, kjer si bodo udeleženci izleta ogledali del Koba-riške zgodovinske poti: tonocov grad, italijansko obrambno črto prve svetovne vojne ter prazgodovinsko in rimsko naselbino na Gradiču. Povratek v Špeter je predviden okrog 18. ure. Celodnevni izlet po potekal v spremstvu arheologa Mihe Mlinarja. Cena izleta, ki vključuje prevoz, kosilo, vodstvo in vstopnine, je 25,00 € za odrasle, za študente pa le 10,00 €. Vsi, ki si želijo preživeti prijeten dan v »Odkrivanju naše zgodovine« lahko kontakti-rajo Kulturno društvo Ivan Trin-ko (0432 731386 oz. kd.ivantrin-ko@libero.it) ali Inštitut za slovensko kulturo (0432 727490 oz. isk.benecija@yahoo.it). iz oci v oci I I Ime in priimek: Valentina Manin Kraj in datum rojstva: Trst, 17.02. 1989 Zodiakalno znamenje: vodnar Kraj bivanja: Milje Stan: srečno single Poklic: univerzitetna študentka Najboljša in najslabša lastnost: kreativnost, trma Nikoli ne bom pozabila: vseh pustolovščin s prijatelji Hobiji: trekking, branje, fotografija Knjiga na nočni omarici: trenutno knjige makroekonomije za naslednji izpit Najljubša risanka:The Simpsons Najljubši filmski igralec/ igralka: Orlando Bloom Najljubši glasbenik: skupina Oasis Kulturnik/ osebnost stoletja: Ba- rack Obama Ko bom velik, bom...o tem je debata se odprta Moje društvo: drustvo Kiljan Fer-luga iz Milj in drustvo Lonjer Kati-nara Moja vloga v njem: v prvem od-bornica v slednjem član mladinskega pevskega zbora Moj življenjski moto: carpe diem Moje sporočilo svetu: velike spremembe lahko dosežemo samo s skupnimi močmi Št. 91 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu M-mi.V-.Kl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 9. 5. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA SCGV Emil Komel: Snovanja 2010 zaplavala s polno paro Peta izvedba pomladanskega ciklusa Snovanja 2010, ki jo prirejata SCGV Emil Komel in Arsatelier - Mednarodni center za glasbo in umetnost iz Gorice se obeta zelo pestra in bogata. Na tiskovni predstavitveni konferenci je ravnatelj Silvan Kerševan poudaril pomen letošnje prireditve, v kateri prvič sodelujejo pomembne glasbene ustanove iz Slovenije, kot so Glasbeni center Edgar Willems in Glasbena matica iz Ljubljane, katerima se je pridružil odličen godalni ansambel Arseia iz Škofje Loke. Letošnja izvedba se lahko sploh ponaša še z drugimi prisotnostmi, čeprav je glavni poudarek na domačih izvajalcih. Tem je letos posvečenih več prireditev, ki so prepoznavne že iz prejšnjih let, kot je Glasbeni mozaik z najboljšimi učenci šole, večer Follow me z ansamblom jazz oddelka in glasbene pravljice za najmanjše, ki se bodo letos selile na različna prizorišča v Brdih. Značilnost letošnje izvedbe je tudi povezovanje glasbe s teritorijem, ki nakazuje zamisel, da bi ob glasbi tudi turistično razgibali prostor. Otroška svežina »Mi smo pomlad« 17. aprila 2010 v KC Lojze Bratuž Letošnja Snovanja so uvedli akordi v svežih in nežnih pomladnih barvah. Oder KC Lojze Bratuž je preplavila vesela druščina otrok, ki so nam s petjem in igranjem pričarali pravljični svet pomladnega prebujenja. Najprej so na odru skupno zapeli učenci tečajev do-misol, ki jih vodi Michela De Castro. Z ljubljanskimi sovrstniki iz Centra Willems in ob spremljavi šolskega orkestra SCGV Emil Komel so izvajali spored otroških skladb, med katerimi tudi daljšo glasbeno pripoved »Življenje neke rože«, ki jo je napisala videmska glasbenica Franca Bertoli Cividino. Ljubljanske goste je vodila njihova mentorica Mateja Tomac Calligaris, celoten ansambel pa je vodil Luigi Pisto-re. Učenci Centra Willems so se nato preizkusili v izvajalskih spretnostih na » Draga moja pevska prijateljica! Oh, to je pa res lepo, da ste nas povabili, naj z vami tudi mi nasnujemo vaša tokratna „snovanja"! Saj veš, pesmice so tako zelo družabna bitja, pevci pa še bolj. In kadar se družita dva zbora, to je pa že nekaj, se ti ne zdi!? V Gorici še nikoli nisem bila, pa mi di vzporednice, ki označujejo zgodovinsko pot ljubljanske Glasbene matice in goriške šole Pevskega in glasbenega društva v prvih desetletjih 20. stol. Ta goriška šola je morala prenehati z delovanjem v dobi fašističnega nasilja. Ljubljanska Matica pa je morala zapreti vrata leta 1945, pod pretvezo neke reorganizacije šolskega sistema. Svojo imovino, ki je bila tedaj podržavljena, je ustanova ponovno pridobila pred nekaj leti in začela tako na novo postavljati temelje svojemu delovanju, ki se danes lepo razvija. Po koncertnem programu se je mladina še dolgo zadržala na dvorišču goriškega centra ob klepetu, igranju in seveda pogrnjeni mizi, ki jih je za to priliko ponudilo podjetje Brumat iz Nove Gorice. Peneča klasika različna glasbila. Sledil je nastop domačega Otroškega pevskega zbora Emil Komel, ki je pod vodstvom Damijane Čevdek zapel vrsto pesmi iz repertoarja, ki ga je z zlatim priznanjem nagradila komisija tekmovanja v Zagorju ob Savi. Srečanje je zaključil Otroški pevski zbor Glasbene matice iz Ljubljane. Lepo izdelan nastop ljubljanskih gostov je spremljala pianistka Tina Bohak in vodila Branka Rotar Pance. Med izvedbo pa so nam ljubljanski gostje pripravili tudi presenečenje. Članica zbora Ana Paulina je našim otrokom naslovila prisrčno pismo, ki ga posredujemo v celoti. je že njeno ime - GORICA! - tako zelo všeč! In pravijo mi, da se v njej, čeprav je italijanska, tudi slovenski pesmi prav lepo godi, da je pri vas na toplem. 24.aprila 2010 v KC Lojze Bratuž Druga koncertna prireditev je nosila naslov »Peneča klasika«, po zamisli celjskega pianista Tilna Drakslerja. Spored znanih in priljubljenih skladb i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it gorica SKD HRAST, v sodelovanju s KD JEZERO, vabi v soboto, 15. maja ob 20.30 v župnijsko dvorano v Doberdobu, na gledališko predstavo Goldonijeve igre »Campiello«, v režiji Sergeja Verča, ki jo bo zaigralo društvo Tabor iz Opčin. trst Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 10. maja 2010, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3. Gost večera bo goriški raziskovalec krajevne zgodovine Rudi Šimac. Njegovo knjigo »Legenda« bo predstavil Milan Gregorič. Začetek ob 20.30 No, torej bomo popotovali na tuje, a bomo tam še zmeraj - doma. Veš, naš zborček ni velik, tudi zelo glasen ni, toda vsakomur, ki mu hoče prav prisluhniti, ima vendar kaj povedati. Zato se nič ne boj, ne bomo vam delali sramote. Se tudi ti veseliš, da nas kmalu obiščete v Ljubljani? Saj je Ljubljana tudi tvoja kulturna prestolnica, kaj ne da je? V njej se vsak dan zgodi čudno dosti glasbe. Toda Glasbena matica Ljubljana, ki je naša mama, bo že poskrbela, da se vaša pesem v njej ne bo izgubila, to mi lahko verjameš. No, dovolj pisanja. Komaj že čakam, da bomo stali na vašem koncertnem odru. Na veselo pevsko snidenje! Tvoja nova pevska tovarišica Paulina Ana " Ravnatelj Silvan Kerševan je v dobrodošlici poudaril vlogo petja pri učnem procesu: petje je trenutek druženja in sprostitve, obenem pa najbolj naravna metoda pri osvajanju elementarne glasbene slovnice. Kultivirano petje pa ustvarja tudi pogoje za umetniška stremljenja in spoznavanje bogate literature za otroške in mladinske zbore, predvsem slovenske. Nakazal je tu- Bacha, Mozarta in Bartoka je prijetno razveselil, sicer ne preveč številno publiko. Tilen Draksler, ki je »peneče« izvajal Bachov in Mozartov koncert, je tudi govorno posegal med prireditvijo, z željo, da bi poslušalce prepričal o lepoti kalsične glasbe, ki lahko nagovori tudi današnji čas in tudi tisto maldino, ki je žal ne pozna. Tilen Draksler je obetaven pianist, vsestranski glasbenik in prepričljiv posrednik lepote glasbenih sporočil. Ob njem se je oglašal škofjeloški ansambel Arseia, ki se je iz šolskega orkestra razvil, pod mentorstvom Armina Seška, v zelo kvalitetno izvajalsko telo. Z izredno uglašeno izvedbo Mozartove »Eine kleine Nachtmusik« so lani osvojili tudi komisijo mednarodnega tekmovanja v belgijskem Neerpeltu, ki jim je prisodila prvo nagrado in pohvalo. Ob spremljavi orkestra, nas je ob zaključku sporeda prijetno presenetil goriški Komorni zbor Arsatelier, ki ga je za to priliko upel mladi in perspektivni Mirko Ferlan. Izvajal je del kantate »Ich liege un schlafe« nemškega, povsem nepoznanega Bachovega sopotnika Nicolausa Bruhnsa in zaključil z večno lepo in ganljivo Mozartovo »Ave verum«. Ko violina zaigra 28. april 2010 v novogoriški knjižnici F. Bevka Tretja koncertna prireditev se je oglasila v zatišju novogoriške knjižnice Franceta Bevka. Zamisel je ponudil sodelavec David Šuligoj, vsestranski novogoriški glasbenik. Z mesečnimi koncertnimi srečanji zadobiva ta ustanova še nove kulturne razsežnosti. Violina mladega in obetavnega Aleša Lavrenčiča je žametno zapela, ob klavirski spremljavi očeta Hilarija in osvojila kar številno publiko prijateljev, sošolcev, kolegov in ljubiteljev glasbe. Dvanajstletni violinist, ki študira v razredu prof. Jurija Križniča na SCGV Emil Ko-mel, je izvedel skladbe, iz skoraj obveznega repertoarja na študijski poti vsakega violinista. Med temi so tudi že zahtevne virtuozne skladbe, kot npr. Ac-colayev Koncert v a molu. Aleš je nadarjen in prizadeven učenec, ki se je uveljavil že na številnih tekmovanjh. Pred kratkim ga je komisija na tekmovanju Certamen musicum nagradila s 100/100 točkami. Mladi violinist je sicer vesel in prijazen fant. Študij glasbe sprejema naravno in svoje notranje bogastvo rad deli z vsemi, ki jih srečuje na svoji ži-vljenski poti. Aleš je tudi družaben in priljubljen med prijatelji, s katerimi se druži v odbojkarski ekipi in pri skavtih. Pravijo tudi, da se rad sprehaja v naravi, se potepa po kraških gmajnah in kot veverička pleza po drevesih... / NEDELJSKE TEME Nedelja, 9. maja 2010 23 Na fotografiji pod naslovom velika baklada na večer 30. aprila 1946, zraven prepustnica Lelje Rehar za proslavo 1. maja 1946; na fotografiji spodaj prvomajski telovadni nastop istega leta. Spomin na veličasten 1. maj 1 946 Lelja Rehar Sancin m v f / f v \. miu ^ t*™ d^Dv* p- w ÜAJÍÜ r i-tija* | s émuh L tujk. ■ »nun. ' 1M4P4 In k*»*** E r« »—J- I Uka ililiuj ££UHU ft iM R. ■T ttuvw» II jnHN * -H-""lY i™™ 4 T>l-I+ iT« 4 ll 1-» [P, | „,m ¿J^ i■ JL- J¿j |r■ r.vx j. ¿J CúCiri■ UHMl. i'"* l-.v ^ [fcitili i: rf i^b fh if wjtlri ta. h ±i tr' h.+ m :-jj \ i i br Urn^, d ;■■-!.■: j l~FHPUJlj! Dtefliy i:*J L1 jti: LVihtI al :Iv i L Itu. ÍLE HUJTJÍB7 GíraSHffiT VSEM CTHE.UI Vsa dolga desetletja po zadnji vojni praznuje Trst delavski praznik - 1. maj. Nekoč je na ta dan v mestu zastalo vse delo, tudi mestni avtobusi niso vozili. Z leti so se stvari spremenile, navdušenje prvih povojnih let se je nekako izčrpalo. Zato je toliko bolj živ spomin na prvi povojni delavski praznik. Že julija 1945 so me iz Ljubljane premestili v Št. Peter na Krasu, današnjo Pivko, kjer sem skrbela za prehrano, potem pa od decembra istega leta za ljudsko prosveto v postojnskem okraju. Ustanavljala sem kulturna društva in se z vso vnemo lotila priprav za prvomajski telovadni nastop v Trstu l. 1946. Otroci, mladina in odrasli so navdušeno vadili skupne proste vaje, s katerimi bodo 1. maja nastopili v Trstu skupaj z vsemi primorskimi telovadci iz cone A - pod upravo an-glo-ameriške vojske in cone B- pod upravo jugoslovanske. Navdušenje in pričakovanje je bilo veliko. Vsi kraji so tekmovali med seboj, kdo bo zbral več udeležencev za nastop v Trstu. Veliko zanimanje pa je bilo tudi za baklado 30. aprila in jutranji sprevod po mestu z govori na Velikem trgu naslednji dan. Vsi, osnovnošolci zadnjih treh razredov, mladina in odrasli so se pripravljali na ta veliki dogodek, ko smo zadnje dni aprila doživeli mrzlo prho. Anglo-Američani so napovedali za 30. april in 1. maj zaporo prehodov med obema conama, ki so bili vse leto odprti za vse, ki so imeli A-consko ali B-consko osebno izkaznico. Za Jugoslavijo, katere meja je bila še vedno pri Planini in na Rakeku, smo morali imeti za vsak prehod posebno dovolilnico. Nezaslišano prvomajsko zaporo prehodov je nekoliko ublažilo sporočilo, da bodo Anglo-Američani izdali za cono B sto posebnih prepustnic za prihod v Trst. Vsak okraj v coni B je prejel deset prepustnic za tiste, ki bodo smeli v Trst. Vseh deset izkaznic je ostalo kar na Okrajih in med desetimi srečneži sem bila v Postojni tudi jaz s prepustnico št. 89. Skozi blok, ki je tisti popoldan sameval, smo se odpeljali proti Sežani in naprej v Trst. Ustavili smo se na Bazoviški cesti, kjer so nam Svetoivančani preskrbeli prenočišča pri zasebnikih. Odložili smo in se napotili navzdol proti Sv. Ivanu. Pred tamkajšnjim Narodnim domom so nas že čakali domačini. Vsak od nas je dobil baklo, malo naprej so nam jo prižgali. Sama ne vem, od kod se je vzelo toliko ljudi. Nas deset je bila le kaplja v dolgi reki gorečih bakel. ki se je pomikala od Sv. Ivana proti mestu, kjer je bilo na Garibaldijevem trgu zborovanje. Kar precej psovk in žaljivk je spremljalo naš sprevod skozi mesto, vendar nas takrat nihče ne bi mogel prestrašiti ali celo ustaviti. Tisti, ki smo prišli od Sv. Ivana, smo bili samo del mogočne reke gorečih bakel, ki se je vila proti mestu. Enake reke so se namreč spuščale po vseh cestah, ki peljejo v mesto. Nam so se že prej pridružili Podlonjerci in Lo-njerci, Barkovljani so se zlili s tistimi, ki so prihajali s Kontovela, Proseka ali še od dlje. Openci so se spuščali proti mestu skozi Rojan, spotoma so se jim pridružili ljudje od Piščancev in Rojančani. Na Ga-ribaldijev trg je prihajala reka gorečih bakel tudi od Sv. Ane in tamkajšnjih bližnjih krajev. In vse te žareče reke je spremljala borbena pesem, odmevala je iz več tisoč grl. Noben opoj ne bi mogel biti večji od tistega doživetja. Od prvomajskega predvečera 1946 vem, kej je in kako mogočen je zanos moči in navdušenja množice, ki potegne človeka za seboj, da bi bil pripravljen zdrveti naravnost v levje žrelo, če bi bilo potrebno. Prav nič težko nam ni bilo prehoditi dolgo pot nazaj do Sv. Ivana in navkreber do hiš ob Bazoviški cesti, kjer smo prenočevali. Naslednje jutro smo se že zgodaj, spet peš, odpravili v mesto, da se ob 9. uri pridružimo mogočnemu prvomajskemu sprevodu, ki se je končal na Velikem trgu. Tudi Veliki trg dopoldne, kakor trg Peru- gino na predvečer, ni mogel sprejeti vseh, ki so se zgrnili tja. Moja skupina se je morala ustaviti že na Borznem trgu, čeprav Veliki trg sprejme sto tisoč ljudi; pravili so, da nas je 120.000. Zvočniki so omogočili, da smo slišali govore tudi tisti, ki smo se morali ustaviti daleč od trga. Zaradi navdušenja, ki nas je potegnilo za seboj, kljub dolgi hoji niti utrujenosti nismo čutili. Vsi lokali so bili zaprti, zato smo posedli kar na stopnice pod Jezuitsko cerkvijo in si malo odpočili pred novo dolgo hojo - na stadion pri Sv. Ani, kjer je bil ob 15. uri telovadni nastop in koncert združenih pevskih zborov. Če smo hoteli sedeti, je bilo treba kar pohiteti, saj smo vedeli, da zapora blokov ne bo mogla ustaviti naših ljudi iz cone B. Poznali so vse travnike in hoste in množično prihajali v Trst, ne sicer na predvečer, vsekakor pa na sprevod, še več pa na stadion. Telovadni nastop je bil res enkratno doživetje. Tudi vsi tisti otroci, ki bi morali na ukaz ostati doma, so bili že dopoldne na vajah. Razporedili so se po stadionu, ponosni, da njihova večmesečna vadba ni bila zaman. Udeleženci prvomajske proslave 1946, otroci, mladina in odrasli so se zgodaj zjutraj pripeljali iz vasi s tovornjaki in se ustavili nekaj kilometrov pred blokom. Od tam so šli v spremstvu učiteljev in staršev preko travnikov v cono A, kjer so jih spet v primerni razdalji, na bolj skritih poljskih poteh, čakali tržaški tovornjaki in jih prepeljali v mesto, telovadce naravnost na stadion. Prepričana sem, da tistega veličastnega telovadnega nastopa na stadionu pri sv. Ani ni pozabil nihče od tistih, ki so se ga udeležili. Toliko telovadcev ni bilo v kasnejših letih nikdar več, pa tudi tistega navdušenega pričakovanja ne. Prvomajska zapora blokov je samo podžgala željo po udeležbi. Hoteli smo izraziti svojo narodno zavest, svoj ponos, da smo se z lastnimi močmi osvobodili in nam zato nihče več ne more in ne sme kratiti svobode in pravice do nastopanja in petja v slovenskem jeziku. Mladina in odrasli so imeli vaje na stadionu že zgodaj zjutraj, da so se potem lahko udeležili dopoldanskega sprevoda po mestu. Takih je bilo okoli pet tisoč. Otroci so imeli vaje po odhodu starejših, samo iz Trsta in okolice jih je bilo 1.039. Da bo prvomajska proslava v Trstu nekaj velikega in pomembnega, smo bili prepričani vsi, da pa bo to poslalo veličastna in množična manifestacija primorskih Slovencev, posebno mladine in otrok, ni pričakoval nihče. Nastopilo jih je več tisoč. Organizacijo vsega, kar je bilo potrebno za ta množični nastop, je zadnje tedne prevzel Danilo Turk - Joco, takratni načelnik odseka za ljudsko kulturo in prosveto pri PNOO-ju, ki se je tudi tokrat izkazal kot odličen organizator. Kmalu je bilo jasno, da bo vseh telovadcev okoli 10.000. Vsi so si v Trstu belili glavo, kako bodo to množico porazdelili po stadionu v ravne vrste, zato so že prej prosili Ljubljano, da bi poslala v Trst izkušene vaditelje in vaditeljice, da bi vodili kolone telovadcev ob prihodu in odhodu. Tudi od tam je prišla mrzla prha. Policija ne bo nikomur izdala dovoljenja za odhod v tujino, so sporočili iz Ljubljane. Vsa teža or- ganizacije je padla na tržaške vodnice in vodnike. Za vedno se mi je vtisnil v spomin veličasten popoldanski nastop. Telovadci so prihajali in odhajali s telovadišča po posebnem načrtu. To niso bili navadni prihodi in odhodi, njihovi rajalni premiki so potekali v poševnih in ravnih smereh, v pohodih in protipohodih po z zastavicami zaznamovanih poteh do s ploščicami označenih mest za vsakega nastopajočega. S temi prihodi in odhodi so pritegnili gledalce, saj smo očarani gledali prelivanje pestrih slik več tisoč telovadcev, za katere so v Trstu članice Antifaši-stične fronte žena sešile okrog 20.000 krojev in več sto okrasnih zastavic. Organizirale so tudi hrano za vse nastopajoče. Telovadci so prihajali na prizorišče pod vodstvom glavnih vodnikov in vodnic v šest-najsteroredih, ki so se potem razdelili najprej v osmerorede in končno v četvero-rede. Občudovala sem brezhibnost teh premikov, saj sem kot nekdanja predvojna sokolica poznala množične telovadne nastope, toda tržaški prvomajski je presegal vse, kar sem kdaj videla ali o tem slišala. Koliko telovadcev je nastopilo natanko ne bomo nikdar vedeli. Izračunali pa so njihovo število po številu kolon v četveroredih, in rezultat je bil 10.300 telovadcev. Mladink in članic je bilo toliko, da niso mogle nastopiti vse hkrati, zato so jih razdelili v dve skupini. Da pa kdo ne bi mislil, da nastopa dvakrat ista skupina, je druga skupina že prikorakala na stadion in začela izvajati vaje, medtem ko je prva še korakala po tekališču. Po končanem telovadnem nastopu se je začel koncert združenih pevskih zborov. Pozneje so govorili, da je bilo pevcev 5.000, v resnici jih je bilo manj, natanko 4.188. V spomin so se mi vtisnile posebno nekatere pesmi, med njimi Volaričev Slovan na dan in Gobec - Venturinijeva Pesem o svobodi. Akustika je bila odlična, med pevci je bilo okoli 160 solistk - sopranov, ki so se harmonično zlili v celoto. Veličasten koncert, ki ga ni mogel nihče pozabiti, so z visokega dirigentskega odra vodili Vlado Švara, dr. Rapotec, Ivan Silič in Fran Venturini. Vseh udeležencev prvomajske manifestacije 1946 je bilo po tedanjih ocenah okoli 200.000. Večer so Tržačani končali na družabnih srečanjih po mestu. Nas, ki smo prišli iz cone B pa je čakal povratek domov, ki je bil vse prej kot lahek. Na prve tovornjake, ki so vozili otroke od stadiona skozi mesto proti Občinam, so navalili šovinistični Italijani in trgali otroke z vozil. Zato smo dobili nalog, da ne smemo več skozi mesto. Pred pokopališčem pri Sv. Ani smo zavili na desno po makadamski cesti in potem naprej proti Opčinam in Sežani. Na povratku se nismo več skrivali. Pogumno smo zapeljali do bloka med obema conama, izstopili in šli peš na drugo stran, kjer so nas že na glavni cesti čakali postojnski tovornjaki. Koliko ljudi s Postojnskega je bilo tisti dan v Trstu, nam pove podatek, da smo bili za nemoten prevoz in prehod skozi blok pooblaščeni (tisti s prepustnicami) na bloku od večera do jutra, ko smo se z zadnjim tovornjakom utrujeni, a ponosni vrnili v Postojno. 24 Nedelja, 9. maja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Predzadnji krog A-lige Vsi ob enaki uri, da le ne bo novih polemik Inter proti Chievu, Roma s Cagliarijem - Tekma kroga Palermo-Sampdoria ISTOČASNO - Glede na to, kar se je dogodilo prejšnji konec tedna in polemikami, ki so sledile ne ravno prepričljivemu nastopu Lazia proti Interju, lahko mirno rečemo, da bodo - z enotedensko zamudo - A-ligaši tokrat le igrali vsi istočasno. V teoriji je boj za naslov še odprt, a kdo resnično verjame, da bi lahko danes Chievu ali naslednjo nedeljo Sieni uspelo zaustaviti Inter? Odgovor je nihče, tako da po osvojitvi italijanskega pokala so si Mourinhovi varovanci pospravili v žep tudi letošnji »scudetto«. Ostaja odprto vprašanje lige prvakov. Prvič v zgodovini bodo pokal dodelili na soboto, točneje 22. maja, in Inter ima neverjetno priložnost, da se okiti s kar tremi naslovi v sezoni. Med enajstimi nogometaši Chieva, ki bodo danes na San Siru poskušali prekrižati račune Interju, bo tudi Slovenec Jokič, medtem ko je pri domačih še vprašljiv nastop Sneij-derja. Nizozemec se je poškodoval na finalu italijanskega pokala proti Romi. Interjev tekmec v boju za naslov bo ravno tako igral na domačem terenu, saj na Olimpico prihaja v goste Cagliari, ki je v isti situaciji kot Chie-vo, to se pravi na sredini lestvice in brez pravih ciljev in motivacij. Dvojna zmaga Interja in Rome je torej edini možni razplet tega kroga. BOJ ZA EVROPO - Veliko bolj živčno in napeto bo v Palermu, kjer bo prišlo do najbrž odločilnega dvoboja za četrto mesto, saj si bosta stala nasproti Palermo in Sampdoria. Domača ekipa mora nujno zmagati, ker ima na lestvici dve točki zaostanka od četrtouvrščenega Delneri-jevega moštva. Obe ekipi igrata zadnje čase zelo uspešno, tako da bo na stadionu Barbera gotovo zanimiva tekma in trener Sampdorie Delneri je že napovedal, da ne bodo odšli na Sicilijo obrambno nastrojeni. To bi bilo najbrž tudi usodno, saj razigrani domači napadalci Cavani, Pastore in Miccoli bi prej ali slej našli pot do gola. 32-letni Udinesejev napadalec Antonio Di Natale bo skušal ubraniti vodstvo na lestvici strelcev. Doslej je zbral 26 golov ansa Mesto v manj vredni Evropi league sta si že izborila Napoli in Juventus, a tudi v tem primeru je uvrstitev pomembna, saj za sedmo uvrščeno ekipo se bo naslednja sezona pričela kar dva tedna prej, kar za počitka željene nogometaše ni nepomembno. Napoli bo moral v zadnjih dveh krogih ubraniti točko prednosti. OBSTANEK - Danes bo najbrž padla tudi zadnja odločitev v boju za obstanek. Atalanta zaostaja pet točk od dvojice Bologna-Lazio in odhaja na zahtevno gostovanje v Neapelj. Le z zmago in spodrsljajem vsaj enega od tekmecev bi lahko ohranila kanček upanja, vendar Lazio igra v Li-vornu, Bologna pa gosti Catanio. Usoda moštva iz Bergama je torej 99% zapečatena. Tekma v Vidmu pa bo pomembna izključno za domačega napadalca Di Nataleja, ki želi dodatno izboljšati letošnji izkupiček golov (trenutno jih je dosegel 26). Če bi bil še enkrat uspešen bi dosegel tudi mejo 100 doseženih golov v A-ligi. Di Natale se je med drugim vpisal med strelce na zadnjih petih tekmah. FANTANOGOMET - Vratar In-terja Julio Cesar je po obdobju padca forme znova začel braniti zelo učinkovito. Proti Chievu bo zelo verjetno ostal nepremagan. V obrambi treba ciljati na igralce, ki po napovedih bodo preživeli mirno popoldne. To naj bi bili Juan in Burdisso (oba Roma), Natali (Fiorentina) in Britos (Bologna). V vezno vrsto bi uvrstili Milanetta (Genoa), Meneza (Roma) in Hamšika (Napoli). V napadu Di Natale (Udinese) lovi Bier-hoffov rekord, Keirrison (Fiorentina) in Di Vaio (Bologna) pa bi lahko za malo denarja prispevala svoj delež golov. NOGOMETNE STAVE - Namesto za porcijo čevapčičev na šagri lahko naredite 3 evre vredno tvegano investicijo na zmago Chieva v Milanu. Zmagali bi kar 69 evrov.... Bolj kot na malo donosne stave za zmage Interja, Rome, Juventusa, Napolija ali Lazia je morda bolje izbirati stave, ki so vezane na gole. Tako lahko poskušate igrati »no gol« za tekmo Interja (1,83) in »gol« za tekme v Rimu (1,80), Genovi (1,50) in Vidmu (1,48), stavo »over 2,5 golov« pa na tekmah v Firencah (1,50) in Genovi (1,50). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 15.00) Bologna - Catania 3:1, Fiorentina - Siena 4:1, Genoa - Milan 2:3, Inter - Chievo 4:1, Juventus -Parma 2:1, Livorno - Lazio 1:2, Napoli - Atalanta 2:1, Palermo - Samp-doria 1:1, Roma - Cagliari 3:1, Udi-nese - Bari 3:2. (I.F.) formula ena Red Bulla na prvih startnih položajih BARCELONA - Najboljši startni položaj pred dirko za veliko nagrado Španije v Barceloni (ob 14.00 po Rai 1) si je priboril Avstralec Mark Webber, drugi čas je dosegel Sebastien Vettel (oba Red Bull). Tretji najhitrejši je bil Britanec Lewis Hamilton v McLarnu, na četrto mesto pa se je uvrstil Fernando Alonso v Fer-rariju, peti pa je bil drugi voznik McLarna Jenson Button, sicer svetovni prvak in vodilni v letošnjem seštevku. Nemec Michael Schumacher je bil v Mercedesu šesti. ODBOJKA - Danes bo Bologna gostila finalno tekmo moške odbojkarske A1-lige med Itas Diate-com Trentom in Bre Banco Lannutti Cuneom. Zmagovalna ekipa bo že danes dvignila »scudetto«. Ekipi sta se letos srečali že trikrat: dvakrat v prvenstvu, igrali pa sta tudi na finalu poklanega tekmovanja. Trento je zmagal pokal in enkrat v prvnestvu, Cuneo pa je osvojil edino zmago v drugem delu prvenstva. Trenerji in igralci ostalih ekip A1-lige napovedujejo, da ima Trento nekaj več možnosti za zmago, čeprav je Cuneo povsem konkurenčen. Prenos tekme na Rai sport piü se bo začel že ob 17.30. TENIS - Italijanska teniška igralca Simone Bolelli in Potito Sta-race sta v igri dvojic v pokalu Davis s 3:0 premagala nizozemsko dvojico. Z zmago si je Italija priborila kvalifikacijo v končnico za napredovanje v svetovno skupino pokala. SANCHEZ - Španka Maria Jose' Martinez Sanchez je zmagovalka mednarodnega teniškega turnirja v Rimu. S 7:6 (5) in 7:5 je v finalu premagala Srbkinjo Jeleno Jankovic. MARIBOR POKALNI PRVAK - Nogometaši Maribora so zmagovalci Hervis pokala Slovenije. Mariborčani so v finalu v Ljudskem vrtu po podaljšku premagali Domžale s 3:2 (1:2, 2:2) in se veselili svojega šestega pokalnega naslova. Za Maribor je pred 600 gledalci dvakrat zadel Marcos Tavares (42., 55.), enkrat David Bunderla (120.), za Domžale pa sta bila uspešna Blaž Brezovački (31.) in Damir Pekič (45.). HOKEJSKO SP - Izidi: Kanada - Italija 5:1, Švica - Latvija 3:1; Finska - Danska 1:4; ROKOMET - V finalu končnice za napredovanje v elitno A-ligo Brixen boljši od Trsta Južnotirolska ekipa prepričljivo zmagala - Možnost repasaža za Tržačane Brixen - Pallamano TS 27:22 (14:11) PALLAMANO TS: Zaro, Modru-šan, Sedmak, Radojkovič 3, Ionescu 1, Pernich 2, Visintin 2, Fanelli, Anici, Na-doh 9, Carpanese 3, Lo Duca 2, Leone. Trener: Oveglia. Tržaškim rokometašem v povratnem finalu končnice za napredovanje v elitno A-ligo ni uspel podvig. Potem ko sta se ekipi na prvi tekmi v Trstu razšli pri neodločenem izidu 21:21, je tokrat premočno zmagal južnotirolski Brixen, ki je tako napredoval v prvo ligo. »Po resnici povedano imamo tudi mi dobre možnosti, da nas federacija vključi v prvo ligo. Do tega pa bo prišlo le, če bomo do 10. junija, ko zapade rok vpisovanja, zbrali dovolj finančnih sredstev,« je dejal predsednik tržaškega kluba Giuseppe Lo Duca. V nabito polni dvorani je bil prvi polčas precej izenačen, čeprav so gostitelji stalno vodili. Tržačani so povedli le v 14. minuti (6:5). V drugem polčasu je Brixnu uspelo pobegniti. Tržačane pa sta v zadnjih minutah izdala utrujenost in kratka klop. Kot je povedal Lo Duca, se je tokrat poznala tudi odsotnost trenerja Marca Bozzole, ki se je moral zaradi prometne nesreče (želimo mu čimprejšnje okrevanje) odpovedati gostovanju. J» * _ m ^ ■ v - / I L Ar Marco Lu Duca, sin predsednika tržaškega kluba, je v Brixnu dosegel dva gola kroma NOGOMET Po 39. krogu B-lige Lecce bližji A-ligi Triestina ni na varnem S petkovo zmago proti Reggini (2:1) se je Triestina nekoliko oddaljila od zadnjih treh mest, ki vodijo v nižjo ligo. Kljub temu ostaja položaj tržaške ekipe še vedno precej kočljiv, saj je včeraj uspelo zmagati Frosino-neju (v gosteh), Mantova pa je igrala neodločeno. Triestina bo v prihodnjem krogu igrala v Piacenzi, ki se prav tako še bori za obstanek v B-ligi, saj ima le tri točke več od Tržačanov. Če je pri dnu lestvice vse skupaj precej zapleteno, je na samem vrhu jasno, da bo bržkone že v prihodnjem krogu Lecce praznoval ob napredovanju oziroma vrnitvi v A-ligo. Lecceju zadošča že sama točka. Za drugo mesto, ki še neposredno vodi v A-ligo, se bosta borili Brescia in Cesena. Ostali, do vključno Crotoneja in Grosseta, se bodo potegovali za uvrstitev v play-off. Do konca prvenstva manjkajo še trije krogi. Triestina mora še igrati proti Piacenzi, Anconi (doma) in Frosi-noneju. Triestina mora za obstanek v ligi osvojiti še vsaj šest točk. Bržkone šest točk bo dovolj tudi, da Triestina ne bo igrala play-outa. B-LIGA IZIDI 39. KROGA Ascoli - Lecce 1:2, Brescia - Ancona 3:0 , Cesena - Padova 2:0, Cittadella - Frosinone 0:1, Gallipoli - Crotone 2:3, Grosseto - Piacenza 1:1, Mantova - Modena 1:1 Sassuolo - Torino 2:3, Triestina - Reggina 2:1 (v petek), Vicenza - Empoli 2:1, jutri ob 20.45 Albinoleffe - Salernitana Lecce 39 20 13 6 65:45 73 Brescia 39 19 9 11 54:41 66 Cesena 39 17 14 8 50:27 65 Sassuolo 39 16 14 9 53:39 62 Torino 39 17 10 12 51:36 61 Cittadella 39 16 12 11 56:40 60 Crotone (-2) 39 17 10 12 50:43 59 Grosseto 39 14 17 8 62:58 59 Empoli 39 15 10 14 61:48 55 Ascoli 39 14 12 13 53:51 54 Modena 39 13 12 14 34:41 51 Ancona (-2) 39 15 8 16 50:49 51 Piacenza 39 12 13 14 36:43 49 AlbinoLeffe 39 12 13 13 51:48 49 Vicenza 39 11 16 12 39:40 49 Reggina 39 13 8 18 44:52 47 Frosinone 39 13 7 19 45:64 46 Triestina 39 12 10 17 37:48 46 Mantova 39 10 15 14 42:54 45 Padova 39 9 15 15 37:45 42 Gallipoli 39 10 10 19 39:65 40 Salernitana (-6) 38 5 8 25 37:69 17 PRIHODNJI KROG: 14. 5. ob 20.45 Lecce - Cesena; 15.5. ob 15.30 Ancona - Cittadella, Empoli - Albonoleffe, Frosinone - Grosseto, Modena - Brescia, Piacenza - Triestina, Reggina - Gallipoli, Salernitana - Sassuolo, Torino - Vicenza; 16.5 ob 15.00 Crotone - Mantova; 17.5. ob 20.45 Padova - Ascol / ŠPORT Nedelja, 9. maja 2010 25 kolesarstvo - Prva etapa 93. dirke po Italiji Britanec Wiggins kot prvi oblekel rožnato majico Prvi favorit Cadel Evans je bil tretji - Na Nizozemskem še danes in jutri AMSTERDAM - Britanec Bradley Wiggins je bil najhitrejši v prvi etapi 93. kolesarske dirke po Italiji, ki se je sicer začela v Amsterdamu. Kolesar moštva Sky je kronometer, dolg 8,4 kilometra, prevozil v desetih minutah in 18 sekundah, drugou-vrščenega Američana Brenta Bookwalter-ja (BMC Racing) je premagal za dve sekundi. Tretje mesto je zasedel prvi favorit dirke Avstralec Cadel Evans (BMC Racing), ki je prav tako zaostal dve sekundi, četrti pa je bil s petimi minutami zaostanka Ka-zahstanec Aleksander Vinokurov. Njegovega pomočnika in edinega slovenskega predstavnika Gorazda Štanglja po pričakovanju ni bilo med najboljšimi. Z zaostankom 45 sekund je zasedel 109. mesto. Kolesarska dirka po Italiji se je desetič v zgodovini začela izven Apeninskega polotoka, po Groningenu leta 2002 drugič v deželi tulipanov. Tokrat v Amsterdamu, kjer je bila na sporedu dokaj nezahtevna (brez kakšnega vzpona) vožnja na čas. Na spolzki progi in hladnem vremenu se je na tehnično zahtevni progi s številnimi zavoji v mestnem jedru (cilj je bil pred olimpijskim stadionom) najbolje znašel specialist za kronometre Britanec Wiggins. »Vedel sem, da imam dobre možnosti. Pričakoval sem boj za najvišja mesta, toda tekmecev je bilo kar nekaj. Na progi sem se izklopil od okolice, nisem imel nobenih težav, posledica je skupno vodstvo. Rožnata majica mi je zelo pri srcu in počaščen sem, da jo bom lahko nosil. Upam, da čim dlje,« je bil na cilju zadovoljen Britanec, ki pa ne verjame, da bi se v skupnem seštevku lahko boril za zmago: »Lahko sem visoko, toda najbrž v hribih nimam pravih možnosti. Že danes se je lahko videlo, v kakšni formi je Evans, težko pa se bo ubraniti tudi napadov drugih gorskih specialistov. Čeprav je do zadnjega, odločilnega tedna še veliko časa, pa bo treba biti previden že v naslednjih etapah. Zna se zgoditi, da kdo že v neugodnih nizozemskih razmerah izgubi možnosti za najvišja mesta.« Britanec Bradley Wiggins, ki se je rodil v Gentu v Belgiji, je slavil zmago v prvi etapi letošnjega »Gira« ansa nogomet Bayern 22. prvak, Dedičev Bochum izpadel v 2. ligo BERLIN - Nogometaši münchen-skega Bayerna so včeraj tudi uradno postali nemški državni prvaki. V zadnjem krogu so s 3:1 v gosteh premagali berlinsko Hertho in tako prvenstvo končali s petimi točkami več od najbližjega zasledovalca Schalkeja. Za Bavarce je to 22. državni naslov. Po zadnjem krogu pa bo bolj slabe volje napadalec slovenske izbrane vrste Zlatko Dedič, saj je njegov Bochum po porazu proti Hannovru z 0:3 ob Herthi izpadel v drugo ligo. Köln, pri katerem igrata Milivoje Novakovič in Mi-šo Brečko, je v zadnjem krogu izgubil z 0:1 v Nürnbergu in osvojil končno 13. mesto. 23 TOČK - Slovenski reprezentant Goran Dragič je na tretji tekmi drugega kroga končnice severnoameriške košarkarske lige NBA v zgolj 17 minutah in 27 sekundah zbral 26 točk, tri skoke, dve podaji in ukradeno žogo za visoko zmago ekipe Phoenix Suns v San Antoniu s 110:96. Dra-gič, v zadnji četrtini je dosegel 23 točk, je bil najučinkovitejši igralec svojega moštva, ki ga le še zmaga loči od finala na zahodnem delu lige. VATERPOLO - V finalu med črnogorskim Jadranom iz ter hrvaškim Jugom se je v Dubrovniku končala druga sezona jadranske vaterpolske lige. Prvič so najboljša moštva odigrala zaključni turnir, domačemu Jugu pa ni uspelo ubraniti lanske lovorike. V finalu ga je po podaljšku ugnal her-cegnovski Jadran (11:8). A2-LIGA: Vigevano - Pallanuoto TS 7:13 (Planinšek 2 gola). ASIAGO PRVAK - Tretja finalna tekma A1-lige (hokej na rolerjih): Asiago - Ede-ra TS 4:2. Štangelj na dirki nima velikih ciljev, tako jih ni imel niti v kronometru. Ker je startal med prvimi, ko je še deževalo, za kakšen boljši rezultat niti ni imel možnosti, še posebej, ker si ni mogel privoščiti padca in morebitne poškodbe. Do konca ga pri pomoči Vinokurovu čaka še veliko dela, saj je Kazahstanec tudi tokrat dokazal, da je odlično pripravljen in da se v skupnem seštevku lahko zavihti zelo visoko. Danes bo na sporedu druga, 209 kilometrov dolga etapa od Amsterdama do Utrechta. (STA) IZIDI 1. etape kolesarske dirke po Italiji, 8,4 kilometra dolgega kronometra: 1. Bradley Wiggins (Sky) 0:10:18; 2. Brent Bookwalter (BMC Racing Team) +0:02; 3. Cadel Evans (BMC Racing Team) isti čas; 4. Aleksander Vinokurov (Kaz/Astana) 0:05; 5. Gregory Henderson (Nzl/Sky); 6. Richie Porte (Saxo Bank) isti čas; 7. David Millar (VB/Garmin Transitions) 0:06; 8. Gustav Larsson (Sve/Saxo Bank) 0:07; 9. Jos Van Emden (Niz/Rabobank) 0:09; 10. Marco Pinotti (Ita/HTC-Columbia) isti čas; 30. Stefano Garzelli (Ita/Acqua&Sapone) 0:20; 37. Ivan Basso (Ita/Liquigas) 0:23; 42. Carlos Sastre (Spa/Cervelo Test Team) 0:25; 109. Gorazd Stangelj (Slo/Astana) 0:45; 144. Damiano Cunego (Ita/Lampre) 0:52. odbojka - Moška državna B2-liga Za slovo še en poraz Nasprotniku iztrgali en set - Kratka klop - Povratek Ambroža Peterlina Televita - Pallavolo Motta 1:3 (22:25, 27:25, 9:25, 14: 25) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bassi 8, Corazza 15, Kante 7, Riolino 5, Slavec 10, Veljak 3, Matevž Peterlin (L), Ambrož Peterlin 2, Rigonat 0, Vatovac, Veljak. Trener: Franko Drasič Televita je sinoči izgubila proti peti na lestvici, ki je bila še pred nekaj koli polnopravno vključena v boj za nastop v play offu. Televita je nastopila krepko okrnjena: med tednom je doživel lažjo prometno nesrečo Stefano Mari, ki ga na tekmi ni bilo, službeno odsoten je bil tudi Peter Špacapan, tako da je imel trener Drasič zelo kratko klop. Pozitivno noto predstavlja povratek Ambroža Peterlina, ki seveda ni odigral cele tekme in se je v vsakem setu izmenjaval z Vasilijem Kantetom, vendar je z njegovim zdravjem vse v redu. Televita je tekmo začela slabo, igralci so bili dokaj netočni v izvajanju akcij in nasprotnik je takoj visoko povedel (14:8, 19:10). V drugi polovici seta so se naši igralci le nekoliko sprostili in precej znižali zaostanek, bolje in bolj odločno pa so nato nastopili v drugem setu. Izboljšali so predvsem igro v obrambi, pa tudi na mreži so bili bolj učinkoviti in so tudi z bloki večkrat presenetili svoje nasprotnike. Ekipi sta se ves čas izmenjavali v vodstvu in ne eni ne drugi ni uspelo, da bi si priigrala odločilno prednost. Čisto v končnici je Televita povedla s 23:21, nasprotniki je izenačil, prvo set žogo pa je imela Televita. Motta je dvakrat izenačila, nato pa so naši igralci le dosegli dve odločilni točki. Zadnja dva seta pa sta bila nato povsem enosmerna: Motta je zaigrala veliko bolj zbrano in je ubrala veliko ostrejši tempo, ki mu igralci Televite niso bili kos. V tretjem setu, ki se je končal z najvišjo razliko, so sicer skušali na vse načine iztržiti kaj več, a je veliko Oba Peterlina, Matevž (v sprejemu) in Ambrož, tokrat znova na igrišču kroma napadov oziroma blokiranih žog končalo izven igrišča. Set se je tako zaključil po hitrem postopku, prav tako so bili igralci Motte boljši v zadnjem setu. Izid tekme vsekakor ni na noben način vplival na lestvico: Motta je bila že pred srečanjem izključena iz boja za play off, Televita pa je že bila matematično enajsta in je torej izpadla, kako je z možnost'o za ponovno vključitev v B-ligo, pa bo znano šele v poletnih mesecih. Ostali izidi: Sarmeola - Biancade 3:0, Sisley - Trentino 2:3, Volles Rosa - Mestri-no 3:0, Loreggia - Cles 1:3, Metallsider -Monselice 0:3, Futura - Volley Ball UD 3:0. Končni vrstni red: Mestrino 68, Monselice 61, Futura Cordenons 54, Sarmeola 53, Motta 52, Cles 49, Volley Rosa 42, Metallsider 36, Trentino 33, Sisley 29, Televita TS 24, Biancade 19, Volley Ball UD 18, Loreggia 8. Mestrino v B1-ligo, Monselice in Futura v play-off, Televita, Biancade, Volley Ball in Loreggia v deželno C-ligo. nogomet - »Naše številke« 100. tekma Simoneja Bressana Za doberdobsko Mladost je od sezone 2006/2007 dosegel 20 zadetkov Simone Bressan je v članski ekipi Mladosti debitiral 1. oktobra 2006 kroma Na nedeljski prvenstveni tekmi 3.AL Mladost - Sagrado je 23-letni nogometaš doberdobske enajstrice Simone Bressan odigral 100. prvenstveno tekmo. Simone je prvič oblekel dres članske ekipe v sezoni 2006/2007, ko ga je takratni trener Borut Markočič poslal na igrišče v Doberdobu 1.10.2006 že v prvi minuti igre na prvi prvenstveni tekmi sezone proti tržaški ekipi CGS, ki so jo Doberdobci premagali s 3:1. Prav na tej tekmi je Simone dosegel tudi prvi gol v članski ekipi. Skupno je v tej sezoni odigral 23 tekem in dosegel dva gola. V naslednji sezoni ga je trener Fabio Sambo poslal na igrišče 28-krat. Sezona je bila za Simoneja nadvse uspešna, saj je dosegel kar 11 golov, od katerih 4 iz 11-metrovk (Malisana, Torre, Castions, Malisana). V lanski sezoni ga s trenerjem Sambom na 30 prvenstvenih tekmah ni bilo na igrišču le v Doberdobu (1.3.2009) proti tržaški S.Andreii, tako da je odigral 29 tekem in dosegel 4 gole (2 iz 11-metrovk). V letošnji sezoni pa sta ga prej Sambo, nato Stojan Kravos skupno poslala na igrišče 20-krat (s tremi goli) in s tem je prišel v nedeljo do 100. prvenstvenega nastopa. Skupno je dosegel 20 golov. Bruno Rupel ZAČETNIKI: Muggia C - Pomlad B 9:2 (3:0 za federacijo). športel - Jutri Kdo hodi najhitreje v zamejstvu? Gost jutrišnjega Športela (TV Koper-Capodistria ob 22.30) bo lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier, ki bo v četrtek odpotoval v Mehiko, kjer ga v nedeljo čaka prestižna tekma svetovnega pokala v hitri hoji. Športelovi sodelavci so ob tej priložnosti pripravili anketo. Spraševali so, kdo hodi najhitreje v zamejstvu? Sledili bodo prispevki s košarkarskih tekem Bora Radenske in Kontove-la, ženskih teniških igralk Gaje ter nogometašev Primorca. Na koncu bo še nekaj minut za nagradno igro Poglej me v oči. 26 Nedelja, 9. maja 2010 ODBOJKA / ženska d-liga - Poraz s 3:0 v Tolmeču Po neugodnem razpletu Kontovel brez play-offa Rizzi je zmagal s 3:0 - Ženska C-liga: tako Bor Breg kot Sloga izgubila s 3:1 ŽENSKA D-LIGA Volley Carnia - Kontovel 3:0 (25:18, 25:17, 26:24) KONTOVEL: Verša 8, Zuzič 5, Mi-cussi 7, Antognolli 1, Cassanelli 2, Lisjak 2, Bukavec 17, Pertot 1, Balzano 1, Kapun (L), Milič n.v. Trener: Cerne. Kontovelke se niso uvrstile v končnico za napredovanje: zaradi poraza s 3:0 proti Carnii in gladke zmage neposrednega tekmeca Rizzija (Buio je premagal s 3:0) so zdrknile na 6. mesto, Rizzi pa je osvojil zadnje razpoložljivo mesto za play-off. Kot kažejo končni izidi prvih dveh nizov je bila zmaga Carnie v uvodu srečanja dokaj gladka. V obeh setih so gostiteljice povedle že na začetku ter z umirjeno igro na mreži in v obrambi brez težav osvojile 25. točko. Kontovelke so v obeh nizih veliko grešile predvsem v napadu, kar je omogočalo Carnii nizanje točk, na servisu in v obrambi pa niso bile dovolj precizne. Čeprav je trenerka Cerne v drugem nizu spremenila postavo (Verša se je iz centra premaknila na mesto korektorja), se razmerje sil ni spremenilo. Boljše so kontovelke odigrale v zadnjem nizu, ko so prevzele vodstvo in ga upravljale vse do konca. V končnici so Bukavčeva in ostale tudi že povedle s 24:21, a jim naposled ni uspelo zaključiti niza v svojo korist. Nekaj naivnih napak in tudi dejstvo, da je Carnii vse šlo od rok, je omogočilo domačim igralkam izenačenje in tudi končno zmago. Carnia je vseskozi igrala sproščeno, saj je cilj (obstanek v ligi) že dosegla, pri Kontovelu pa je bila napetost dokaj visoka, saj je bila tekma zanje pomembnejša. Po nekajte-denski odsotnosti se je ekipi pridružila tudi Martina Lisjak. Govolley Kmečka banka - Trivignano 0:3 (16:25, 13:25, 16:25) GOVOLLEY: Danielis, Bressan, Petejan, Cella, Zonch, Antonič, Facchin (L), Hauschild n.v., Giuntoli. Trener: Petejan. Petejanove varovanke so imeli proti drugouvrščenemu Trivignanu težko delo. Kljub gladkemu porazu so se solidno upirale in so v določenih trenutkih igrale zelo zbrano ter uspelo jim je ustvariti nekaj lepih akcij. Vse so dale vse od sebe. Kontovelki Federica Micussi, ki sprejema, in libero Neža Kapun kroma ŽENSKA C-LIGA Bor Breg Kmečka banka - Libertas Mar-tignacco 1:3 (25:18, 15:25, 13:25, 13:25) BOR BREG: Gruden 1, Vodopivec 15, Della Mea 8, Grgič 4, Pučnik 17, Fle-go 5, Faimann L, Sancin 0. Trener: Smotlak Libertas Martignacco si je z zmago zagotovil potrebne točke za osvojitev prvega mesta po rednem delu, tako da bo v končnici za napredovanje začel z najboljšega položaja. Moral pa se je kar precej truditi, da je strl odpor gostiteljic, ki so tekmo začele trdno odločene, da se od lige, kljub izpadu ali prav zaradi tega, poslovijo čim bolj dostojno. V tem so popolnoma uspele, saj so poldrugi set dobesedno držale v šahu favorizirane nasprotnice. V prvem setu so igrale zelo požrtvovalno v polju in učinkovito na mreži, tako da so presenetile Martignacco, ki je verjetno mislil, da bo imel proti pepelki prvenstva lažje delo. V drugem setu je ekipa iz videmske pokrajine začela bolj odločno, pa se do polovice seta zlepa ni mogla odlepiti od Bora Brega. Dolge in napete akcije, ki so se vrstile od začetka tekme, pa so naposled izčrpale domačo ekipo, ki je začela po- puščati. Fizično močnejše igralke Marti-gnacca so še naprej igrale kot nocoj, Bor Breg pa se jim je do konca tekme požrtvovalno upiral, a ni bil več tako učinkovit kot na začetku. Splošna ugotovitev po tekmi je bila ta, da bi bil lahko končni razplet prvenstva za Bor Breg veliko boljši, ko bi tako kot tokrat igrala tudi proti slabšim ekipam, ki jih je bilo letos v deželni C-ligi kar nekaj. Poslovilno tekmo je po 18. letih igranja na članski ravni in treh težkih poškodbah odigrala kapetanka Bora Brega Tjaša Gruden, ki jo je uprava odbojkarskega društva Bor pred tekmo obdarila s šopom rož. Sloga List - Minerva Millenium 1:3 (26:24, 22:25, 26:28, 19:25) SLOGA: Babudri 6, Ciocchi 8, Cris-sani 7, Cvelbar 5, Fazarinc 19, Spanio5, Gantar (libero), Gregori 0, Maurovich, Alice Spangaro 0, Michela Spangaro 0, Starec 1. Trener Peter de Walderstein Slogašice so se sinoči od prvenstva sicer poslovile s porazom, vendar so prav gotovo odigrale eno svojih letošnjih najboljših tekem. Drugouvrščeni Millenium si seveda ni mogel privoščiti spodrsljaja, saj je teoretično lahko še upal na osvojitev končnega prvega mesta (mesto v play offu so si goriške igralke prislužile že pred časom), vendar se je moral pošteno potruditi, preden je strl žilav odpor slogašic. Kot je razvidno že iz izidov v posameznih setih, je bila tekma vseskozi zelo izenačena, poleg tega pa tudi tehnično na visoki ravni. V vrstah goriške ekipe sta bili prav gotovo najboljši Mirjam Černic in Viviana Zotti, pri Slogi List pa lahko pohvalimo učinkovito kolektivno igro. Slogašice so bile dobre v obrambi, forsirale so servis, nekoliko manj učinkovite so bile v bloku, priznati pa je treba, da ima Millenium zelo dobro napadalno vrsto. Da bo tekma izenačena, je bilo jasno takoj na začetku srečanja, saj sta si bili ekipi povsem enakovredni. Izmenjavali sta se v vodstvu, čisto v končnici pa so bile boljše slogašice, ki so se nato svojim nasprotnicam odlično upirale v drugem setu do 20. točke, ko so pobudo prevzele gostje. Zelo lep je bil nato tudi tretji niz, v končnici je imela Sloga List na razpolago tudi kar tri zaključne žoge, ki pa so jih nasprotnice izničile in si priigrale dve potrebni točki za zaključek niza. V zadnjem so nato našim igralkam pošle moči. odbojka - V zadnjem krogu deželnih prvenstev moške C in D-lige Soča čez prag 30 točk Slogi točka v mestnem derbiju - Gladek poraz Olympie - D-liga: časten poraz Našega prapora, ki se je dobro upiral Soča Zadružna banka Doberdob So- vodnje - Basiliano 3:0 (25:15, 25:16, 25:17) SOČA: Testen 15, Juren 9, I. Černic 6, M. Devetak 6, Braini 5, J. Černic 5, Kragelj (L) 1, Škorjanc n.v., Butkovič n.v., I. Devetak n.v., M. Černic n.v. Trener: Battisti. Sočani so letošnjo sezono končali na najboljši način, z gladko zmago s 3:0. V prvih dveh setih so varovanci trenerja Luciana Battistija stalno vodili in so bili vseskozi boljši nasprotnik. Nasprotnika so prekašali v vseh elementih. Nekoliko drugače je bilo v zadnjem se-tu, ko so gostje vodili s 5:0, nato pa so jih gostitelji dohiteli (8:8). V zadnjem delu pa se niso pustili presenetiti. Trener Battisti je bil po tekmi zadovoljen z nastopom svojih varovancev: »Vsi so igrali dobro in zmaga je povsem zaslužena. Vesel sem, da smo na lep način končali letošnjo sezono, ki je bila najbolj uspešna v zadnjih letih, saj nam je uspelo prekoračiti mejo 30 točk.« CUS - Sloga 3:2 (25:23, 25:22, 22:25, 24:26, 15:11) SLOGA: Cettolo 21, Devetak 1, Ilic 4, Kante 9, Rožac 9, Taučer 10, Privileggi (libero), Pertot 1, Romano 16. Trener Ivan Peterlin V svoji zadnji tekmi so slogaši v mestnem derbiju izgubili tekmo, odnesli pa so točko, ki je bila po razpletu v prvih dveh setih že povsem nepričakovana. CUS je zaigral izredno motivirano in zbrano, saj se je na vse načine skušal otresti zadnjega mesta na lestvici. Pri naših igralcih pa je očitno prišla na dan utrujenost, predvsem psihološka: ko so dosegli matematični obstanek in celo deseto mesto, kar predstavlja za tako mlado ekipo res lep uspeh, so se povsem iztro-šili in enostavno niso več zmogli biti tako sproščeni kot doslej. To je prišlo na dan zlasti v prvih dveh setih, v katerih so bili domačini stalno v ospredju. V prvem so celo vodili že z 8:1 ko je slogašem uspelo, da so jih ujeli in potem med setom še nekajkrat skoraj dohiteli, v odločilnih trenutkih pa nato zagrešili nekaj banalnih Alessandro Braione, odbojkar Našega prapora, je tokrat zbral 16 točk kroma napak. Podobna slika je bila tudi v drugem nizu in Sloga je bila že na pragu gladkega poraza. Odločilen za preobrat je bil vstop podajalca Andreja Pertota, ki je (verjetno) včeraj odigral svojo zadnjo tekmo. Soigralcem je znal vliti potrebno dozo mirnosti, da se jim je uspelo zbrati in zaigrati veliko odločneje. Povsem zasluženo je Sloga izenačila, v zadnjem setu pa so bili spet prisebnejši domačini, ki so se tako lahko veselili dveh točk, verjetno pa so se tudi otresli nehvaležnega zadnjega mesta. Poraz ne zmanjšuje velikega napredka, ki ga je naša ekipa dosegla med prvenstvom in s katerim i je tudi povsem zasluženo dosegla miren obstanek v najvišji deželni ligi. PAV Natisonia - Olympia Fer Style 3:0 (25:21, 25:18, 25:14) OLYMPIA: Pavlovič 2, Hlede 7, Komjanc 6, Terčič 8, Valentinčič 8, Per-soglia 3, Capparelli (L), Sanzin, Brotto, Polesel, Gatta, Caprara n.v. Trener: Je-rončič. Številne napake pri servisu in pri sprejemu so bile tokrat usodne za Je-rončičeve varovance, ki so v napadu le igrali nekoliko boljše. Gostitelji, ki so bolj izkušen nasprotnik, se niso pustili presenetiti in so na koncu gladko zmagali. Najbolj izenačen je bil prvi set, čeprav je ekipa Pav Natisonia vedno vodila. MOŠKA D-LIGA Volley Club - Naš prapor 3:0 (25:19, 27:25, 25:22) NAŠ PRAPOR: Braione 16, Jure-tič, Brotto 4, Bajt 3, Frandolič 6, Fajt, Kuštrin 12. Trener: Leghissa. Solidni tržaški šesterki je briški Naš prapor nudil hud odpor, čeprav je na koncu izgubil s 3:0. Poraz pa ni bil tako gladek, saj so bili skoraj vsi seti več ali manj izenačeni. Trener Leghissa je imel na razpolago okrnjeno postavo, saj je bil odsoten center Fogari. Kljub temu so vsi ostali odbojkarji dali vse od sebe in se zmagi seta najbolj približali v drugem nizu, ko so imeli na razpolago tudi set-žogo, ki pa jo niso izkoristili. Domači šport Danes Nedelja, 9. maja 2010 TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -Albinea MOŠKA B-LIGA - 9.00 v Montecatiniju: Montecatini - Gaja KOŠARKA UNDER 13 MOŠKI - 9.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra A - Breg ODBOJKA UNDER 14 MOŠKI - 9.30 v Cordenonsu: Cordenons - Sloga; 11.00 v Pasian di Pratu: Prato - Olympia Fer Style UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Repnu: Sloga - Bor, sledi Sloga - Azzurra (ob 16.00 za 3. mesto; ob 19.00 finale) NOGOMET ELITNA LIGA - 16.30 v Rivignanu: Rivignano - Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 16.30 v Lumignaccu: Lumignacco - Vesna; 16.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Sovodnje; 16.30 v San Danieleju del Friuli: San Daniele - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Žavljah: Zaule -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Pieris; 16.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Breg; 16.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost NARAŠČAJNIKI - 8.45 pri Domju: Esperia - Pomlad ZAČETNIKI - 10.30 v Repnu: Pomlad - Trieste Calcio B □ Obvestila ŠD BREG - Odbojkarska sekcija organizira v nedeljo, 6. junija, praznik odbojke od začetka do danes. Na odbojkarski turnir so povabljene vse od-bojkarice, odbojkarji in trenerji, ki so v teh 45. letih oblekli društveni dres. Za treninge je na razpolago telovadnica v Lonjerju, ob četrtkih (13.5. - 20.5. in 27.5.) od 18. do 20. ure. Vsi, ki bi radi nastopili na turnirju in nato na prazniku, prosimo, da potrdijo svojo prisotnost na naslednje tel. št. (v večernih urah): Martina S. 335-6045771, Mira K. 040-228236, Sonja K. 347-4421386. ŠD BREG - Košarkarski kamp 2010. Kje? V dolinskem športnem centru. Kdaj? Od 14. do 19. junija. Urnik: od ponedeljka do petka, od 8.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Kdo? Dekleta in fantje od 7. do 16. leta. Predvidena prisotnost uglednih gostov slovenske košarkarske reprezentance. Informacije: od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.30 na tel. št. 3358445365 (Gioia) in 3484718440 (Martina). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 15. maja, od 8. ure dalje 8. ženski mednarodni balinarski turnir na balinišču v Štandrežu. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu »optimist« in »europa-laser«. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom jadralno opremo in logistiko, vpis v Jadralno zvezo in strokovno vodstvo. Tečaji »optimist« za otroke od 6 do 11 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure: 1. tečaj od 14. do 25. junija; 2. tečaj od 28. junija do 9. julija: 3. tečaj od 12. do 23. julija; 4. tečaj od 23. avgusta do 3. septembra. Tečaj »europa-laser« za otroke od 12 do 18 let: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, od 12 do 23. julija. Vpisovanje najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše info. so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, e-mail: tpkcntsi-rena@libero.it. AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheer-leading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdan-cemillenium.com ali 349-7597763 Nastja! SK DEVIN sklicuje 36. redni letni občni zbor danes, 9. maja 2010 v prostorih Gostilne BITA v Križu ob 15. uri v prvem sklicanju in ob 16. uri v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010, ra-zrešnica prejšnjemu odboru, volitve novega upravnega odbora, razno. Občnemu zboru bo sledilo društveno nagrajevanje kolesarjev, tečajnikov smučarske šole in članov, ki so sodelovali na društveni tekmi ter družabnost. / ŠPORT Nedelja, 9. maja 2010 27 košarka - Prva tekma play-outa deželne C-lige Boru Radenski prva runda v boju za obstanek v Fagagno so premagali za tri točke - Štokelj s 15 točkami najboljši strelec Borov kapetan Niko Štokelj (na arhivskem posnetku) je bil tokrat med boljšimi na igrišču kroma Bor Radenska - Fagagna 75:72 (26:19, 35:37, 49:50) BOR: Bole 6 (1:3, 1:1, 1:3), Madonia 6 (2:3, 2:4, 0:5), Krizman 0 (-, -, 0:1), Pilat 11 (5:6, 3:4, -), Crevatin 9 (3:6, 0:4, 2:5), Štokelj 15 (4:6, 1:2, 3:5), Alberti 10 (-, 5:7, -), Šušteršič 2 (2:2, 0:1, 0:1), Bocciai, Zanini 5 (3:4, 1:3, 0:1), Sila 11 (2:5, -, 3:3), Manta nv. TRENER: Martini. SON: 27; PON: Madonia (40'), Pilat (40'); SKOKI: 28 (20 v obrambi, 8 v napadu). Bor Radenska je proti trdoživi Faga-gni starega mačka Marege povsem zasluženo slavil zmago. Toda, kot je ob koncu srečanja dejal kapetan Štokelj, to je le prva bitka, saj je boj za ostane še dolg. Treba si bo znova zavihati rokave, saj prihodnjo soboto čaka plave povratno srečanje v Faga-gni, kjer se obeta hud boj. Tokrat bomo poročilo o tekmi začeli kar z zadnjimi sekundami, ki sploh niso bile primerne za srčne bolnike. 47 sekund pred zvokom sirene so bili Svetoivančani v vodstvu le za eno točko (72:71). Pilat je 25 sekund pred iztekom zgrešil en prosti met, a na srečo so bili živčni tudi gostje, ki so v dveh sekundah napravili dve izredno naivni napaki: najprej prestop na prostem metu in potem še nošena žoga, tako da kljub napakam borovcev na prostih metih (Crevatin 1:2, Štokelj 1:2), so si številni gledalci oddahnili, saj je bilo jasno, da čeprav tesno, bo Bor dobil prvo bitko Radenska je srečanje sicer začela obetavno. V prvi četrtini se je izkazal predvsem Alberti, ki je odlično izkoriščal podaje Pilata pod košem in gostitelji so tako zasluženo povedli 26:19. Vendar prednost sedmih točk nikakor ni bila dovolj. Gostje so namreč uredili svoje vrste in z Moznichem na čelu (na koncu je dosegel celih 25 točk) prevzeli pobudo. Košarkarji Bora so kratkomalo »okameneli«. Bili so preveč živčni, v napadu niso igrali premišljeno in z delnim izidom 2:15 ja Fa-gagna spreobrnila potek srečanja. Na srečo pa so se varovanci trenerja Martinija v zadnji četrtini znova zbrali. Za to sta poskrbela predvsem kapetan Štokelj in Borut Sila, ki sta s serijo trojk vlila novega elana ekipi in jo dejansko pospremila do zmage. IZJAVA PO TEKMI: Kapetan Niko Štokelj: »Prevladala je naša višja kvaliteta, ki bi sicer na dan morala priti veliko prej, toda play-out je prava bitka, saj tu sploh ne gre za košarko. Fa-gagna je peterka, ki ne popustili nikoli, igra do zadnje sekunde. Uspeli smo se prilagoditi igri play-outa in čeprav tesno, smo uspeli spraviti tekmo pod streho.« (RAS) spomini spominov Ko je Novosel v goriškem dijaškem domu vodil kadete Kičanovica, Delibašica in druge Prejeli smo, rade volje objavljamo Prav gotovo so »spomini« Branka Lakoviča o treh velikanih jugoslovanske košarke A. Nikoliču, R. Žeravici in M. Novoselu zadeli v črno, oziroma ponovno izpričali navezanost teh ljudi tudi na naš zamejski prostor. Bolj kot katerakoli druga športna panoga, je bila najbrž ravno košarka tista, ki je znala najti stik in stvaren prijateljski odnos s strokovnjaki svetovnega kova. Pri tem pa prav gotov nosi veliko zaslugo ravno Lakovič. Pri obujanju spominov v članku »Mirko Novesel, strateg svetovnega kova, je našim košarkarjem rade volje priskočil na pomoč«, nam Lakovič stvarno in povsem plastično opiše lik vrhunskega košarkarskega trenerja, kot je bil Mirko Novosel. Odlična osebnost, odprtega značaja in vedno pripravljen na pogovor. Lakovič pravilno ugotavlja, da »je bil Novosel zelo poznan tudi v zamejstvu«. In ravno v tem zvezi bi želel »pristaviti kozarček« še nekaterih stikov Novosela z našo stvarnostjo. Julija 1971 je namreč v Gorici potekalo Evropsko prvenstvo kadetov v košarki. Jugoslovanska reprezentanca je bivala v Dijaškem domu na Svetogorski ulici v Gorici (skupno s francosko reprezentanco) in sreča me je doletela, da sem bil dodeljen za njenega spremljevalca. Moštvo je vodil ravno Mirko Novosel... v njem pa so nastopali mladi upi jugokošarke kot so bili Kičanovic, Delibasic, Žižic, Grgin, Zalokar, Biorac, Martinovic in drugi. Jugoslavija je osvojila prvo mesto pred Španijo, Italijo in Sovjetsko zvezo. Fantje so trenirali na odprtem (in asfaltnem) igrišču Dijaškega doma dvakrat na dan. Ob slovesu je Novosel dejal: »Počutili smo se kot doma!« Vsak dan dve uri pred tekmami se nas je zbrala druščina mladih, ki je spremljala ekipo v športni dvorani na trgu Battisti v Gorici. Mislim, da je bilo tako za nas, takrat mlade na pragu polnoletnosti, in tudi za jugoslovanske kadete in samega Novosela prijetna in pristna življenjska izkušnja. V spomin na tiste čase nam je Novosel izročil knjigo »Zlati« o jugoslovanski reprezentanci, ki je osvojila naslov svetovnega prvaka leta 1970 v Ljubljani, s podpisi vseh igralcev. Deset let kasneje se je Novosel ponovno mudil v Gorici in vedno v Dijaškem domu. Tokrat na debatnem večeru o košarki, ki sta ga priredila ŠZ Dom in mladinski center iz Gorice, s samo po sebi umevnim sodelovanjem Branka Lakoviča. Igor Komel košarka - Povratni polfinale končnice moške D-lige Kontovel klonil Roby Pauletic (levo) je tokrat zbral 7 točk. Navijači (spodaj) so Kontovel na koncu vseeno nagradili s toplim aplavzom kroma Kontovel - Portogruaro 63:78 (9:20, 25:33, 36:55) KONTOVEL: Paoletič 7 (1:5, 3:8, 0:4), Švab 10 (4:4, 3:8, 0:2), Zaccaria 6 (2:4, 2:7, -), Lisjak 8 (2:2, 3:6, 0:2), Godnič 4 (1:2, -, 1:2), Ban 13 (3:5, 2:6, 2:6), Vodopivec (-, 0:1, -), Gantar (-, 0:3, -), Regent 1 (1:2, -, -), Buka-vec 7 (0:1, 2:5, 1:1), Starc 4 (-, 2:4, 0:1), Bufon 3 (-, -, 1:3), trener Gerjevič. SON: 27; PON: Lisjak (33), Švab (36), Gantar (39). Sijajno Kontovelovo prvenstvo se je je končalo z drugo polfinalno tekmo proti Por-togruaru. V nabito polni telovadnici in ob izrednem vzdušju, ki so ga ustvarili predvsem mladi domači navijači, so Kontovelci v preveliki želji, da bi premagali izkušenega nasprotnika, verjetno igrali eno svojih slabših prvenstvenih tekem in zasluženo izgubili. V finale se je tako uvrstila ekipa iz Por-togruara. Tekma se je začela z napakami na obeh straneh, saj sta ekipi še kako »čutili« pomembnost srečanja. V 3. minuti je bil izid še 4:4, nakar so gostje pospešili tempo igre in s točnimi meti povedli na 11:6. Takrat je na igrišče stopil mladi Borut Ban, ki je bil na številnih prejšnjih tekmah »mož preobrata«. Tokrat pa, žal, ni bilo tako. Konto-velci niso niti za stavo zadeli koša in končali prvo četrtino pri skromnih 9 točkah. S slabo igro tako v obrambi kot v napadu so nadaljevali tudi v drugi četrtini, tako da so gostje v 4. minuti že vodili z 20 točkami razlike (30:10), v 7. minuti pa z 21 (33:12). Trojki Bana in Bukavca sta vlili nekaj upanja med domačimi navijači, tudi conska obramba je obrodila nekaj sadov in ko je Godnič v zadnji sekundi zadel trojko in spravil občinstvo na noge, je Kontovel ob polčasu zaostajal le za osem točk (25:33). Glasba in nastop skupine Cheerdance Milleniuma je obetal ugodnejši razplet kot v prvem delu. Žal pa ni bilo tako. Portogruaro si je spet priigral lepo prednost 12 točk (37:25), ki jo je v tej četrtini še povečal na 19. (55:36). V zadnji četrtini so Kontovelci z bolj agresivno obrambo v zadnjih minutah zmanjšali zaostanek tudi na 10 točk (60:70). Bilo pa je prepozno, da bi prišlo do preobrata. Izkušeni gostje so z umirjeno igro in s številnimi prostimi meti obdržali vodstvo. »Igrali smo preveč zakrčeno in ko imajo naši štirje nosilci igre tako nizek doprinos v napadu, je proti izkušenemu nasprotniku, kot je Portograuro, težko zmagati. Vseeno pa moram pohvaliti vse fante za odlično prvenstvo,« je dejal trener Ger-jevič. (lako) promocijska liga Košarkarji Sokola so se potrudili Sokol - Basket Dindias 65:62 (22:23, 42:39, 50:52) SOKOL: Guštin 13, Malalan 3, Hro-vatin 6, Umek 8, Piccini 5, Spadoni 10, Budin 17, Rogelja 3, Kocman, trener Križman. TRI TOČKE: Spadoni 2, Umek 2, Budin 1. V prvem povratnem krogu končnice promocijske lige in na tekmi, ki je bila za obe že demotivirani ekipi le gola formalnost, je Sokol po zelo izenačeni igri premagal zad-njeuvrščeni Dindias. Nabrežinsko moštvo je spet nastopilo v okrnjeni postavi, saj je bil poleg Hmeljaka, Doljaka, Vescovija in Trampuža odsoten še trener Emilii, ki ga je na klopi zamenjal poškodovani Pavel Križ-man. Kot kažejo četrtine, je bilo srečanje izenačeno od začetka do konca. Prav minuto in pol pred koncem pa je uspelo Gregorju Budinu izmakniti gostom dve žogi in v protinapadu zaključiti na koš. Dve sekundi pred koncem so gostje sicer imeli na razpolago še zadnji met za izenačenje, ki pa so ga zgrešili in Sokol se je tako veselil težke, a zaslužene zmage. Poleg Budina, ki je bil s 17 točkami najboljši strelec ekipe ter je poskrbel za dve atraktivni zabijanji žoge v koš in dve »banani«, je dobro igral tudi organizator igre Angelo Spadoni. Nabrežinska ekipa bo v prihodnjem krogu (v torek) igrala v Gorici der-bi proti Domu. (lako) ŽENSKA KOŠARKA M. Kraus in M. Jogan na državnem finalu Miljska mladinska ženska ekipa In- Mia Kraus terclub ZKB, pri kateri igra slovenska igralka Mia Kraus in jo trenira slovenski trener Matija Jogan, se je uvrstila na državni finale prvenstva U17. Pred dnevi je na medde-želnem prvenstvu pri jezeru Trasimeno v skupini štirih ekip osvojila 2. mesto in si izborila pravico za nastop v državnem finalu, kjer bo nastopilo 16 najboljših ekip iz cele Italije. V meddeželnem finalu so varvan-ke trenerja Jogana premagale Bologno (56:45) in Catanio (55:36), izgubile pa proti Napoliju (35:62). Mia je bila med odločilnimi igralkami: v treh tekmah je igrala povprečno 26 minut in dosegala 9 točk in 13 skokov na tekmo. »Mija je dokazala, da se je med letom zelo izboljšala in da se lahko kosa z najboljšimi igralkami njenega letnika v Italiji, « je po nastopih ocenil trener Jogan. Državni finale bo v Orvietu od 28. maja do 2. junija. TENIS Orlandova KO v polfinalu Gajina teniška igralka Carlotta Orlando (473. na mladinski svetovni lestvici) je v polfinalu mednarodnega mladinskega turnirja ITF 2. kategorije v Pratu izgubila (6:4, 6:3) proti Rusinji Juliji Putinčevi, ki na svetovni lestvici zaseda odlično 9. mesto. Rusinja (letnik 1995) je na turnirju v Pratu slavila zmago že v lanski izvedbi. Za Orlando-vo je vsekakor nastop v Pratu uspel na celotni črti, saj se je nepričakovano prebila vse do polfinala. Pred tem je premagala peto nosilko Američanko Caityn Williams (št. 75 na svetu), Hrvatico Ivo Mekovec in nato še Be-lorusinjo (Kisjalevo (št. 144 na svetu). Carlotta Orlando, sicer hči nekdanjega Interje-vega nogometaša Angela Orlanda, bo že jutri nastopila še na mednarodnem mladinskem ITF turnirju v kraju Santa Croce, kjer nastopa tudi gajevka Nastja Kolar. Orlan-dova si je nastop na turnirju izborila po uspešnem igranju v Pratu. Zaradi tega Carlotta ne bo igrala na današnji tekmi 5. kroga A2-lige na Padričah proti drugouvrščeni Albinei. Ob Paoli Ci-gui bo tako bržkone nastopila Paula Orlini. 28 + Nedelja, 9. maja 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.15 Tv Kocka: Bonzki štejejo 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Slovenski film: Kratki filmi Martina Turka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.30 Aktualno: Magica Italia - Turismo & Turisti 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 A Sua immagine 10.55 Prenos sv. maše 12.20 Aktualno: Linea verde 13.10 13.40, 15.45 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: F1, VN Španije 16.30 Dnevnik L.I.S. 16.35 Variete: Domenica In - L'arena (v. M. Giletti) 17.20 Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti 21.30 Nan.: Tutti pazzi per amore 2 (It., '09, r. R. Milani, i. A. Liskova, E. Solfrizzi) 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Applausi (v. G. Marzullo) V^ Rai Due 6.00 6.20 6.30 6.45 9.50 10.00 11.30 13.00 13.30 13.40 13.45 17.05 18.00 18.05 19.35 21.00 21.45 22.35 1.00 Variete: Videocomic Aktualno: Tg2 Eat Parade Dok.: Danimarca, lungo la via dei vichinghi Variete: Mattina in famiglia 19.05 Šport: Numero 1 Avtomobilizem: VN2, Španija Variete: Mezzogiorno in famiglia 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura) Šport: Stadio sprint Dnevnik in vremenska napoved Šport: 90° minuto, sledi Numero 1 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: NCIS Nan.: NCIS - Los Angeles Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.35 Aktualno: Mamme in blog 7.55 Variete: E' domenica papa 8.10 Risanke 8.50 Nan.: The Saddle Club 9.30 Aktualno: 83. Adunata Nazionale Alpini 11.00 Aktualno: Tgr Estovest, sledi Tgr Mediterraneo/RegionEuropa 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.35 Aktualno: TeleCamere 12.55 Kolesarstvo: 93. giro d'Italia 13.25 Aktualno: Racconti di vita 14.00 14.30 15.00 15.05 18.10 19.00 20.00 20.10 21.30 23.35 10.00 11.00 11.30 12.00 14.00 14.30 16.15 18.55 19.35 21.30 23.35 1.20 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: In 1/2h Dnevnik L.I.S. Kolesarstvo: 93. Giro d'Italia, 2. etapa, sledi Processo alla tappa Nan.: Squdra speciale Vienna Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Variete: Che tempo che fa Aktualno: Report (v. M. Gabanelli) Variete: Glob, l'osceno del villaggio (v. E. Bertolino) ! Rete 4 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Sei forte maestro Nan.: Nonno Felice Dok.: Artezip Dokumentarec: Toscana, da Monte Riggioni a Firenze Sveta maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde Variete: Ieri e oggi in Tv Film: Una famiglia nel West (dram., ZDA, '05, i. L. Bartholomew) Film: Una ragione per vivere (western, It./Fr./Šp./Nem., '73, r. T. Va-leri, i. J. Coburn) Dnevnik in vremenska napoved Film: Colombo - Sulle tracce dell'assassino (det., i. P. Falk) Aktualno: Quarto grado Šport: Controcampo Nočni dnevnik - Pregled tiska Canale S 8.50 9.40 10.00 13.00 13.40 18.50 20.00 20.40 21.30 23.30 1.30 C/ Italia 1 ^ Tele 4 7.00 Koncert klasične glasbe 8.20 Aktualno: Salus Tv 8.35 Aktualno: Musa Tv 8.50 Aktualno: Italia economia 9.45 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Mednarodni pokal plesa 2010 11.30 Šport: Super Sea 11.55 Angelus 12.20 Dok.: La grande storia 13.20 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.25 Glasb.: Musica, che passione! 14.05 Variete: Camper magazine 14.35 Variete: Campagna amica 15.00 Glasb.: La serva scaltra 16.30 Variete: Novecento contro luce 17.30 Risanke 19.15 Aktualno: Aspettando...E domani e' lunedi 19.45 Aktualno: ...E domani e' lunedi 23.00 Film: Crisi di identita - Other Voices (dram., '00, r. D. McCormack, i. P. Gallagher, S. Channing) 0.35 Film: A better tomorrow 2 (krim., '87, r. J. Woo, i. L. Cheung) La 7 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Verissimo di primavera (pon.) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la domenica Nan.: I delitti del cuoco (It., '09, r. A. Capone, i. B. Spencer) Film: La cena per farli conoscere (kom., It., '06, r. P. Avati, i. D. Aba-tantuono, V. Incontrada, F. Neri, I. Sastre) Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi- venza 7.40 Risanke 10.55 Nan.: Malcolm 11.50 Šport: Grand Prix 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Viaggio nel mondo che non c'e (fant., Kan., '03, i. A. Woodard) 16.55 Film: Scooby-Doo e il viaggio nel tempo (anim., ZDA, '01, r. J. Sten-sturm) 19.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale (i. E. Salvi) 19.25 Film: Boat trip (kom., ZDA/Nem., '02, r. M. Nathan, i. C. Gooding Jr.) 21.30 Resničnostni show: La Pupa e il secchione - Il ritorno (v. P. Barale, E. Papi) 0.45 Variete: Mai dire Pupa (v. Gialap-pa's Band) LA ^ 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 10.10 10.30 11.15 13.00 13.35 17.00 20.00 20.30 21.35 23.40 0.35 1.30 Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Dok.: La7 Doc 15.20 Motociklizem: Superbike, VN Italije Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Barnaby Film: El Cid (zgod., It./ZDA, '61, r. A. Mann, i. C. Heston, S. Loren) Dnevnik Resničnosti show: Chef per un giorno Variete: Crozza Alive Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Arrivano i nostri (kom., It., '51, r. M. Mattoli, i. W. Chiari, M. Riva) (t Slovenija 1 7.00 9.45 10.15 10.45 11.15 11.20 11.55 13.00 14.30 15.00 15.05 15.10 15.25 15.35 16.00 16.05 16.20 16.25 17.30 18.30 19.20 19.50 19.55 21.45 23.10 0.55 1.20 1.40 2.10 (t Slovenija 2 6.30 7.30 7.40 8.05 8.35 9.05 10.10 10.40 12.10 13.40 14.15 16.55 19.25 20.00 20.55 21.05 21.55 23.25 1.00 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 In orbita 15.00 »Q« trendovska oddaja 15.45 Sredozemlje 16.15 Eno življenje ena zgodba 17.00 City folk 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. oddaja 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe Jadran 23.00 Koncert - resna glasba 23.50 Baiker explorer 23.35 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 15.30 Razgledovanja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo, oddaja za Slovence v Italiji 20.00 Celovečerni film: Sestre Magda- lenke (drama) 22.00 Pod drobnogledom (pon.) 23.00 RPS, rdeča preproga s Sebastjanom 0.30 Videostrani Ris. nan.: Živ Žav - Telebajski Otr.odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija Dok. nan.: Na krilih pustolovščine Prisluhnimo tišini Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti Prvi in drugi 17.15 NLP - razvedrilna oddaja Na naši zemlji z Marjano Grčman Glasbiator Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom Profil tedna Večno z Lorello Flego Športni gost Svetovno s Karmen Švegl Za prste obliznit, kuharska oddaja Fokus Risanka Zrcalo tedna Gledamo naprej Spet doma Dok.: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki Film: Palookaville Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 09.05.1992 (pon.) Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal 2.50 Zabavni infokanal Skozi čas Iz arhiva TVS: TV dnevnik 09.05.1992 Globus (pon.) Alpe-Donava-Jadran (pon.) Pomagajmo si - oddaja Tv Koper Koroška poje 2010 Divjaki, 1. del: tekma za hudičev lonec (pon.) Turbulenca (pon.) Rad igram nogomet Maribor: SP v gimnastiki, prenos Manchester: Nogomet, tekma angleške lige: Manchester United -Stoke City Slovenci po svetu (pon.) Dok. serija: Kapitan Cook Žrebanje lota Nad.: Bratje Karamazovi Na utrip srca Biog. serija: Jeanne Poisson, Markiza de Pompadour (pon.) Film: Past (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Ro-jana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010, sledi Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Glas harmonike 2010, sledita Dežurna glasba in Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 7.45 Kmetijska oddaja; 8.00 OKC obveščajo; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Cho-pinovo leto; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Prometne razmere in napoved vremena; 19.00 Dnevnik; 19.30 Kronika; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30-0.00 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlan-tično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Gotfried August Burger: Čudovita potovanja barona Munchhau-sena; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V ljubezni vas čaka sproščen in zabaven teden. S partnerjem se bosta odlično ujela in bosta uigran tim. Za nekaj časa boste ohladili stike s prijatelji, ker boste imeli preveč dela. irn^* BIK 21.4.-20.5.: Brez posebnih stresov boste preživeli nov delovni teden. Delo bo sicer enolično in dolgočasno, vendar bo tudi sproš-čujoče. Denar: trenutno nestabilno finančno stanje je le prehodno. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Mislili boste samo na zabavo in prosti čas. Čeprav se je včasih dobro zabavati in se sprostiti od napornega delovnega tedna, pazite, da ne boste zanemarili obveznosti. RAK 22.6.-22.7.: Brez težav «« boste premagovali ovire, ki vam bodo stale na poti. Samozavestno in uspešno boste reševali poslovne situacije in težave s partnerjem ali družino. Ljubezen: imejte oči na pecljih. y^ LEV 23.7.-23.8.: Slabo zdravje (^^r lahko vpliva na vašo storilnost v službi. Vedite, da si boste le otežili delo, če boste bolehni, zato si raje vzemite nekaj dni dopusta in se odpočite. Z novo energijo boste spet pridobili vnemo. DEVICA 24.8.-22.9.: Celodne-^^ vno prekladanje in ležanje ne bo prineslo dobrih rezultatov. Za uspeh boste morali še veliko garati, zato se s tem sprijaznite in potrpite, dokler bo trajalo. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Do- ^ ^ bro se boste znašli v vsaki družbi, sogovorniki pa bodo uživali v pogovoru z vami. Imeli boste dober smisel za estetiko in lepoto, kar izrabite za olepševanje in urejanje doma. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V ljubezni boste hoteli biti svobodni in neodvisni, uprite pa se misli o skoku čez plot. Zdravje: pazite na dihalne organe, ker bodo bolj občutlji- ✓S STRELEC 23.11.-21.12.: Prihodnji teden vam bo športna aktivnost veliko pomenila. Pripomogla bo k vašemu boljšemu počutju in zdravju. Pazite, da ne boste zanemarili obveznosti. KOZOROG 22.12.-20.1.: Svojo ustvarjalno žilico, ki bo v prihodnjem tednu še bolj izrazita, izkoristite in naredite kaj umetniškega. V službi boste pri svojem delu zelo prizadevni. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnji dneh boste čustveno precej nestabilni. Že majhna stvar vas lahko vrže iz tira, zato poskušajte svoja čustva obvladati. Proste urice boste radi preživljali s prijatelji. RIBI 20.2.-20.3.: Imeli boste odlično sposobnost vplivanja na druge, kar lahko na delovnem mestu obrnete v svojo korist. Pazite le, da ljudi okoli sebe ne boste začeli izkoriščati. Denar: srednje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 9. maja 2010 29 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Gorske meglice - ansambel Jevšek Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano (i. L. Zingaretti) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Cercando cercando 6.20 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 6.35 Dok.: Nell'Alaska dei parchi fino al circolo polare artico 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) 18.00 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Variete: Secondo canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Dok.: Voyager 23.25 Dok.: La storia siamo noi 0.30 Variete: Secondo Canale 1.00 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.25 9.30 12.00 12.25 12.45 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Aktualno: Tg3 Shukran Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8.5.2010) Vodoravno: Matera, stepa, Ana-tol, Menen, RK, abak, rast, lastovica, Ti, era, tarentul, Nanni, O. R., Ani, Kenda, Svabi, M. A., rtač, Ranko, kamilica, PUK, Raas, amarant, sako, Ann, Sodoma, keramik, T. S., Ero, aromat, erudlt, Tenerife, Maradona, Atari, F. T., Arz, Alan; na sliki: Miro Kenda. Mala križanka, vodoravno: 1. žepar; 6. Erato; 7. liska; 8. Otta; 9. re; 10. Perko, 13. Ojnik; 14. skala; 15. Takač. 14.00 14.50 15.10 15.15 15.40 16.00 16.10 17.00 18.10 20.00 20.15 20.35 21.05 21.10 23.15 0.00 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 23.25 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: La Tv dei ragazzi d Raitre Variete: Melevisione Variete: Tg3 GT Ragazzi Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Il principe e la fanciulla Nad.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Šport: Replay Nočni dnevnik Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.20 Dnevnik in prometne informacije Nan: Distretto di polizia 3 Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: E io mi gioco la bambina (kom., ZDA, '80, r. W. Bernstein, i. W. Matthau, J. Andrews) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il comandante Florent Film: Specie mortale (fant., ZDA, '95, r. R. Donaldson, i. B. Kingsley) Canale 5 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci) Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone) Talent show: Italia's Got Talent (v. S. Annicchiarico) O Italia 1 6.15 6.40 8.50 12.25 13.40 14.05 14.20 14.45 15.10 16.10 16.35 17.00 19.30 20.30 21.10 22.05 23.10 Nan.: Listen Up 17.30 Risanke Dok.: Capogiro 18.30 Dnevnik in športne vesti Risanka: American Dad Resničnostni show: La pupa e il secchione - Il ritorno Risanka: I Griffin 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: Kyle XY Nan.: Jonas Nan.: Sonny tra le stelle Nan.: True Jackson, VP Nan.: Samantha chi? Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Film: Urban Justice - Citta violenta (akc., ZDA, '07, r. D.E. Fauntle-roy, i. S. Seagal, E. Griffin) 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Hijack - Agguato in alto mare (akc., ZDA, '04, i. C.V. Dien) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Novecento contro luce 9.55 Nan.: La buona battaglia (i. F. In-sinnia) 11.25 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Klasična glasba 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Aktualno: Animali amici miei 15.05 Mednarodni pokal plesa 2010 17.00 Risanke - K2 19.00 Šport: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.10 Šport: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogometna tekma: Triestina - Reg-gina 23.40 Dnevnik Montecitorio 23.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 0.00 Nan.: Cold Squad La 7 LAs 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.00 Punto Tg 10.05 Omnibus (ah)iPiroso, sledi Due minuti un libro 11.10 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.05 Nan.: The District 14.05 Film: Un eroe borghese (dram., It., '95, i. F. Bentivoglio, M. Placido) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter (i. Tia Carrere) Nan.: Crossing Jordan 0.40 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) Šport: Senza tituli (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Risana nan.: Cofko Cof 10.40 Otr. odd.: Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija (pon.) 11.10 Izobr. nan.: Mi znamo 11.30 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost 13.40 Parada (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.55 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.05 Lutk.-igr. nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Hum. nan.: Starši v manjšini 21.30 Nan.: Na lepše 22.05 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Opus 23.30 Antologija slovenske violinske glasbe (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.05 Sobotno popoldne (pon.) 12.45 Koroška poje 2010 13.15 Slovenski utrinki (pon.) 13.45 Iz arhiva TVS: TV Dnevnik 10.05.1992 15.00 Osmi dan (pon.) 15.30 Ars 360 (pon.) 15.45 Alpe-Donava-Jadran (pon.) 16.05 Slovenski magazin (pon.) 16.20 17.05 17.30 18.00 19.00 19.05 19.55 21.00 22.00 22.30 22.50 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.20 16.50 17.10 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 22.15 22.30 9.00 9.05 10.05 11.00 17.10 17.40 20.00 20.30 21.30 0.00 Rad igram nogomet Prvi in drugi Izob. serija: To bo moj poklic Nad.: Nesmrtnik (pon.) Risanka: Rožnati panter Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, nasvet 0.35 Dok. serija: Ogroženi raji Studio City Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Film: Pretkana lepotica Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Ciak Junior Glasbena oddaja Vesolje je Tednik Avtomobilizem Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Globus Sredozemlje Artevisione Kino premiere Športel i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.30 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in Videostrani Kultura: Komedija v SLG Celje Naj viža, glasbena oddaja (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, Kultura Športni ponedeljek Kajža (pon.) Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevre-ka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Pod dresom; 11.00 Osebnost Primorske 2010; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giuliani-ne note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 9. maja 2010 V REME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 LONDON o 7/14^» C s LIZBONA O 15/17 ERDAM ° 7/10 O PARIZ 6/14 BERLIN 8/12 O OBRUSELJ 5/11 VARŠAVA O 11/17 O KIJEV 14/27 ŽENEVA 8/14 O MILAN O 11/16 DUNAJ 8/18 O LJUBLJANA ° 5/16 MADRID O 7/19 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ A BEOGRAD O 13/22 O SOFIJA >, SKOPJE O 6/2VCi--7/23 v N*' < vATENE VJ6/26 •\vs~- "71 1010 C Nad zahodnim Sredozemljem se novo območje nizkega zračnega pritiska krepi in bo proti naši deželi prinesel vlažne tokove. Od jutri bodo nad deželo pritekale razne fronte. Nad osrednjim Sredozemljem in Alpami je šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje prehodno bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.22Dolžina dneva 14.40 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.12 in zatone ob 15.45 A BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi sprva ne bo povzročalo težav, pri občutljivih se bodo v drugi polovici dneva pojavljale z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki se bodo okrepili. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 17,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.15 najnižje -39 cm, ob 9.07 najvišje 22 cm, ob 14.41 najnižje -30 cm, ob 20.59 najvišje 50 cm. Jutri: ob 3.36 najnižje -46 cm, ob 9.38 najvišje 26 cm, ob 15.06 najnižje -29 cm, ob 21.18 najvišje 53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 6 2000 m............ 4 1000 m .......... 12 2500 m............ 1 1500 m............ 7 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 7, v gorah do 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 7/20 A TOLMEČ O 6/19 TRBIŽ O 5/18 o 4/16 KRANJSKA G. VIDEM O 9/20 O PORDENON 10/19 ČEDAD O 10/19 & CELOVEC O 6/19 O TRŽIČ 6/18 _ O KRANJ 0 6/18 S. GRADEC CELJE 7/20 O MARIBOR o 8/21 PTUJ O M. SOBOTA O 8/21 O N. GORICA O LJUBLJANA 9/19 V n. MESTO 8/20 KOČEVJE ČRNOMELJ ZAGREB 9/21 O REKA 10/19 (^NAPOVED ZA DANES Po celotnem deželnem območju bo spremenljivo z obširnimi razjasnitvami. Ni pa povsem izključena možnost kakšnih krajevnih ploh ali neviht, ki bodo pogostejše popoldne v hribovitem svetu. Ob morju bo zapihal zmeren jugozahodni veter. Danes bo večinoma sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Popoldne bo nekaj več oblačnosti in predvsem na zahodu bodo posamezne plohe. Pihal bo jugozahod-nik.Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju 12, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. J o GRADEC 9/22 TOLMEČ O 8/17 TRBIŽ O 7/16 o 6/13 KRANJSKA G. CELOVEC JV^j O 8/19 ¿k^ o 7/17 S. GRADEC <6* o TRŽIČ 8/16 VIDEM O XJ~" 10/20 O PORDENON 11/19 ČEDAD O 11/19 _ O KRANJ CELJE 9/21 O MARIBOR O 11/22 PTUJ O M. SOBOTA O 10/22 P- O^O-" LJUBLJANA . MESTO 10/19 ZAGREB 10/22 O (NAPOVED ZAJUTRI Po celotnem deželnem območju bo zmerno oblačno do oblačno vreme z zmernimi padavinami. Nastala bo kakšna krajevna nevihta. Zjutraj bo ob morju pihal jugozahodni veter, popoldne pa občasno okrepljen jugozahodni veter. Jutri in v torek bo na vzhodu delno jasno in povečini brez padavin. Drugod bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. www.primorski.eu Vaš dnevnik, kjer ga ni. Od 7. aprila 2010 dalje je celotna elektronska izdaja Primorskega dnevnika dostopna le proti plačilu. Naročnik, ki bo poravnal spletno naročnino, bo imel dostop do dnevne izdaje časopisa in vseh izdaj v elektronskem arhivu. Možne so naročnine za različna obdobja. Za bralce, ki so celoletni naročniki na tiskano izdajo in želijo imeti na voljo tudi spletno, smo pripravili posebno ugodno ponudbo. Podrobnejše informacije o naročnini dobite na spletni strani Primorskega dnevnika www.primorski.eu Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. /— GLEDALIŠČE Nedelja, 9. maja 2010 B1 ljubljana - V četrtek, 1B. maja Razstavljal bo Roberto Faganel V četrtek, 13. maja 2010, bo ob 19. uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, na Cankarjevi cesti 1/IV v Ljubljani odprtje razstave goriškega slikarja Roberta Faganela. Razstava bo odprta do 4. junija in bo na ogled ob delavnikih od 8. ure do 15.30. Roberto Faganel se je rodil v Vrtojbi 14. januarja leta 1941. Študiral je risbo v Likovni šoli v Mestnem muzeju »P. Revoltella« v Trstu pod vodstvom Nina Perizija in s slikarjem Riccardom Tostijem. Še rosno mlad je imel svojo prvo osebno razstavo leta 1962 v »Caff e Teatro« v Gorici, nato pa istega leta še v galeriji »Rossini« v Trstu. Njegovo dejavnost so zaznamovale naslednje pomembne etape: osebne razstave v galeriji »Margut-tiana« v Vicenzi in v galeriji »La Riviera« v Trevisu; v »Galleria Comu-nale« v Trstu in v »Pro Loco« v Gorici leta 1968. Leta 1969 se je udeležil bienala v Padovi in razstavljal v »La Fontanella« v Rimu in v »Centro dAr- te Margutta« v Rimu. Kasneje je razstavljal še v »Circolo della Stampa« v Milanu; leta 1977 v galeriji »La Bot-tega« v Gorici; leta 1981 v umetnostni galeriji »Sant'Elena« v Trstu; leta 1985 je razstavljal v Sloveniji v umetnostni galeriji »Otok Bled«; leta 1986 v galeriji »Klub kulturnih in znanstvenih delavcev« v Ljubljani in v galeriji »Božidar Jakac-Lamutov - likovni salon« v Kostanjevici na Krki. Leta 1987 je živel in ustvarjal v To-rontu, v Kanadi in v Združenih Državah (Cleveland, Los Angeles, Grand Canyon) ter razstavljal v »Famee Fur-lane« v Torontu; v »Joseph D. Carrier Art Gallery« v Torontu in v »Domu Lipa« v Torontu. Pripravil je razstavo v »Auditoriumu« in v Kulturnem Centru »L. Bratuž« v Gorici. Po letu 2000 je nekaj časa živel in delal tudi v Indiji. Leta 1971 je prejel laskavi naslov Univerzalne Akademije v Rimu, ki ga je imenovala za »Akademika po zaslugah«, leta 1972 pa še s strani Akademije Tiberine v Rimu. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Danes, 9. maja ob 17.00 / Corrado Ta-ravan: »Scaffale XXI«. Režija: Corrado Travan. Scenografija: Raimondo Pasin in Sheila Perossa. Nastopajo: Sara Al-zeta, Adriano Braidotti, Francesca Campello, Giulio Morgan, Chiara Bec-cari in Corrado Travan. Danes, 9. maja ob 16.00 / Michael Frayn: »Copenhagen«. Režija: Mauro Avogadro. Nastopajo: Umberto Orsini, Massimo Popolizio, Giuliana Lojodice, CSS Stalno gledališče in inovacij Fur-lanija Julijska Krajina in Gledališče Emilia Romagna. V četrtek, 13. maja ob 20.30 / Davide Calabrese in Lorenzo Scuda: »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. / Ponovitve: v petek, 14. maja ob 20.30. Jutri, 10. maja ob 21.00 / Giuseppe Gia-cobazzi: »Una vita da pavura«. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) V torek, 11. maja ob 20.30 / šesta predstava gledališkega festivala "Komigo', in sicer komedija Špas Teatra iz Menge-ša: »Optimist«. Režiser in igralec: Matjaž Javšnik. V petek, 14. maja ob 20.30 / Zaključni gledališki komični večer v sklopu festivala "Komigo"; Mauro Fontanini: »Il matrionio puo attendere (Poroka lahko počaka)«. Nastopajo: MArco Dallan, Erica Laprocina, Graziana Stallone, MAttia Vecchi, Adonella Greco, Laura De Carli in Francesco Piscopo. _SLOVENIJA_ KOMEN Špacapanova hiša V sredo, 12. maja ob 20.00 / Po literarni uspešnici Gorana Vojvinica: »Čefurji raus!«. Režija: Marko Bulc; izvedba: Aleksander Rajakovic. Nastopa: Marko Dordic. LJUBLJANA SNG Veliki oder Jutri, 10. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V četrtek, 13. maja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. V torek, 11. maja ob 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. / Ponovitve: v sredo, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30. Mala drama Jutri, 10. maja ob 20.00. / Kristjan Muck: »Vehikel«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V petek, 14. maja ob 19.30 / Ivo Mar-tinic: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. V torek, 11. maja ob 16.00 in ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v četrtek, 13. maja ob 19.30. Jutri, 10. maja ob 19.30 / Percy Bays-hee Shelley: »Cenci«. V sredo, 12. maja ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«. Mala scena V četrtek, 11. maja ob 20.00 / Simona Semenič: »Sfantkov.si«. Jutri, 10. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v torek, 15. maja ob 20.00. V sredo, 12. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom V ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 9. maja ob 16.00 / G. Puccini: »Madama Butterfly«. Stalno fledališče FJK il Rossetti V torek, 11. maja ob 21.00 / Mario Biondi: »Spazio Tempo Tour«. KRMIN Enoteka V petek, 21. maja, ob 21. uri / Snovanja 2010: koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis, na tolkalih bo zaigral Fran- cesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost. _SLOVENIJA_ SEŽANA Cerkev Sv. Martina Jutri, 10. maja ob 20.00 / Nastopajo: Barbara Jernejčič Fürst - mezzosopran; Irena Pahor - viola da gamba, flavta; Tomaž Sevšek - čembalo in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Koper, dirigentka - Maja Cilinšek. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 14. maja ob 20.15 / »European jazz orchestra«. Dirigent: tadej Tomšič; vokal: Nina Strnad. TOLMIN Avla Šolskega centra Danes, 9. maja ob 19.00 / »Kadar ciprese šumijo«; zborovski koncert pesmi Ljubke Šorli ob 100 - letnici rojstva v izvedbi domačih in zamejskih pevskih zborov. Nastopajo: Dekliški pevski zbor Gimnazije Tolmin, zborovodja -Matej Kavčič; Mladinska dekliška pevska skupina Vesela pomlad, Opčine, zborovodja - Mira Fabjan; Mešani pevski tbor Canto ergo sum iz Tolmina, zborovodja - Matej Kavčič; Ženska skupina mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Nove Gorice, zborovodja -Bogdan Kralj ter Mešani pevski zbor Sv. Jernej iz Opčin, zborovodja - Janko Ban. Vstop prost! LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 11. maja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Prya Mitchell - violina in Polina Lescenko - klavir. V torek, 11. maja ob 20.30 / Cyro Baptista & Banquet iz Brazilije. Nastopajo: Cyro Baptista - tolkala in glas; Brian Marsella - klaviature; Shamir Blumenkranz - bas in Tim Keiper - tolkala. V torek, 11. maja ob 16.00 Gallusova dvorana / »Ujemi ritem! - Na dva, na tri, na pet!«. Nastopa: Orkester Slovenske filharmonije. Dirigentka: Živa Ploj. V torek, 11 .maja ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Priya Mitchell - vioina in Polina Lescenko - klavir. Kino Šiška Danes, 9. maja ob 20.00 Katedrala / Nasopa skupina Tindersticks iz Velike Britanije. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom : »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Palača Gopcevich - dvorana Attilio Selva (Ul. Gioachino Rossini 3): je a ogled fotografska razstava pod naslovom. »Due fiorini soltanto - Sebastia-nutti e Benque fotografi a Trieste«. Urnik: od 9.00 do 19.00. OPČINE Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. Bambičeva galerija: v soboto, 8. maja ob 20.30, bo otvoritev slikarske razstave umetnika Vincenza Cecheta pod naslovom: »Sprehodi«. Predstavila ga bo mag. Jasna Merku. Glasbena medigra: PRIREDITVE harmonikar Aleksander Ipavc. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. REPEN Muzej Kraška hiša: do 16. maja je na ogled fotografska razstava Rafka Dol-harja pod naslovom: »Podobe s prehojenih poti«. Urnik: ob urah odprtja muzeja (nedelje in prazniki: od 11.00 do 12.30 in ob 15.00 do 17.00, ali po dogovoru: 040 - 327240). ZGONIK COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na otvoritev fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«, ki bo v petek, 7. maja ob 15.30 na šoli v Zgoniku. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. DOLINA Cerkvica Sv. Martina: je na ogled razstava Piera Conestaba: »Po reki časa«. Razstava bo odprta od 6. do 11. maja v sklopu Majence s sledečim urnikom: v petek, 7. od 19.00 do 22.00; v soboto, 8. maja od 18.00 do 22.00; v nedeljo 9. od 16.00 do 22.00; v ponedeljek, 10. od 19.00 do 22.00 ter v torek, 11. maja od 18.00 do 19.00. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Kulturni dom: do 8. maja je na ogled dokumentarna razstava: »Ko je umrl moj oče - Quando mori mio padre - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942 -1943)«. Razstavo so uredili prof. Metka Gombač in Boris Gombač.iz Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani ter dr. Dario Matiussi iz Inštituta za zgodovino »Leopoldo Gasparini«. Palača della Torre (Ul. Diaz 1/1 v Me-dei): še danes je na ogled »1/1 Me-deART gallery« razstavljata Miran Vi-žintin digitalne fotografije iz serije »Delicate Sound of Colours« in Daniele Bianchi skulpture Urnik: od petka do sobote med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro). Galerija Modra's:v Doberdobu bo v soboto, 8. maja, ob 17. uri v organizaciji kulturnega društva Jezero v Doberdobu odprtje skupinske razstave likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Karacsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Ko-vacs Ferenc (Madžarska); na ogled bo do 20. maja. Nastopil bo pevski zbor Jezero. GALERIJI MARIA DI IORIA (V DRŽAVNI KNJIŽNICI V UL. MAMELI): je na ogled razstava slik Cristine Ugomari; do 11. maja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. KULTURNI DOM: v četrtek, 13. maja ob 18.00 bo odprtje razstave :» Platnic časopisa Isonzo Soča od leta 1999 do leta 2009 Antona Špacapana«. Urnik: na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. POKRAJINSKI MUZEJI V GRAJSKEM NASELJU: od 30. maja bo na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno, pod naslovom: »Avtorski tekstil«. Dela predstavljajo Giu-lio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri, Ter Lorella Klun in Paul D. Redfern, člana fotokluba Skupina 75. Urnik: odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. RONKE Kavarna Trieste (Trg Oberdan): danes, 9. maja ob 11.00 bo odprtje razstave fotografij Borisa Prinčiča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in kozmična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PORTOROŽ Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kulturno-zgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala Galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): V četrtek, 13. maja ob 21.00 bo otvoritev razstave umetnice Metke Zupanic pod naslovom: »How To Kill Something In Me«. Na ogled bo do 26. maja. GLASBA OB*™*; zom Konzorcij obrtnikov Dolina vam želi veselo Majenco 2010 B. B. 5 ur'"J Bor Ji B C. w 0 0. d i Candi Gori t Si Co. Sne Obrtna C^na Onima - i-tüia JJolin.ii Tel.: WO 253931 - Fax: 040 81» 154 ivwwJbbari¿íi«frche.t&m Be-ranFCH 2 BETÜMFER; £nc di Pangerc Aleksandra&£o. Obrtna Cona Colina 34013 Colina Tel.: 040 227073 - 227034 - FiXi040 ?2«53? E-mail: beloníei;£iol.it www.betonrerjcom BREG d i Kozina Severino Obrtna Cona DoNna ■ 34013 Oolina TeL 040 220561 - Fa*: [HO I260TO inio&icarfKriterna breg.coni CQMEC. di Sin ú clak Saša Obrtna Cona Dolina - 34013 Dolina TeL CMC 2270W - F#k: M0 ÍÍ7A95 COMECPLAST Srl PLA$T ObrtnaconjDolina ■ 3401&cwlinj Tel.: 040 22703-1 - Fax: 010ÍÍ709Í FOFtrtU5 Sne di Fúrjui Paúlü fr C Obrtna Cona Dolina - 34013 Colina Tí L 040 «325010 - Fan; 040 «32501 0 E mail. pafcMU&r- un it - wwwJToraus.it AÜTOFFICINA G. & G- rippar Obrtna Cona Dolina - 34Í11 a Colina Tel.: 040 223169 Fax: 040228169 ^Qfirapbart GRAPH ART Sri 34013 Colina Tí L 040 «325150 - Fix 040 «3245 30 wwwjgraphart.it m IMPRESA CQ5TRUZIONI Ceo m. ID LE TUL & C. Sne Obrtna Coni Dotina ■ ?4oisooiinj Tel.: 040813141 -Fax 040 06421S& E mji| ¡mpreiatulgíaUwebílPt. t liLLISJk Obrtna Cona Dolina - 14013 Oolina Til,; 040 «325150 - Fj*; 040 83245 30 > MINGOT. MEN SOT 1 rt Obrtna Cona Dolina ■ 34013 Oolinj Tel: 040 «32 71 iT - Fa* mo jijdh? M MARIO VfDAK i C, i MARIO VIDAK & C Snc ObrTna Cfltia Dolkli - 3-4015 fotin? Tel.: 0^0 2 27032 - Fax 040 22 7012 OTA & C. OTA & C.Sncdi Ota Emilio & C 0fcrf(n¿tQna Dolini - 3401? [Jolina TeL 040 22610í - Fa x. 040 223109 E-malfc InfoietiimplainiLlt www.otaimpianti.rt OTfLM.&FigliSncdrOMCark» ' t- ■ í » Obitna Cona Oolina - 3401 6 Doli na TeL (MD 226ÍS1 - Fan: 040 22325 J ^tj E-mail: infogota.it ■ www.ota.il Cte&ut OTACAS di Otl Pivid S C- Sn( Obrtna Cona Oolina - 54016 Dqlina TeL: 040 2231S9 ■ Fax: 040 223350 «D'?:™ p il d HhKhKIi fiM.L. Sas di l-gor e Ivo Krijmancic & C, ObnrtiCúnj colina - 34ois Dolina TeLtHD 226661 - FJK 040 63262 E mail; pml^p«n|.|uoom ■ www.pml'tJ.tom 54/ K/ SALVI Sne di 51avec Roberto -S- Adrijan [Sonatina C&lina - 3401? Colína TeL 0*0 228081 Fas: 040 223013 E-aalh ióltfiííK@¿nwrf[ct,i[ I^SisU SIS.11 Sistemi Lignei Srn ObítnaCona Colina - 5-1016 Dolí na TeL 040 223877 Fas: 040 63261 % E-mail: Infp^ili-it - www.fi^llit VIP-CAR di Sjnciii Damjan Übitna Cona Dolina - 34018 Doh na TeL 040 223264 - F¿>; 040 220264 t nt mn wtut in WILMA Sri! Obrtna tona Oolina - 34018 Dolí na TeL040 223530 ■ Fia: 040 223530 E-mail: lavandería wilmafthtwio.ll ZERJAL SnC di Zerjal L. Fiyli ObrlnaCona Oolina - 34018 Dolina TeL 0