Štev. 20. (Tek, račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 13. maja 1927
Leto V. ,■ *
Izhaja\vsak.petek dopoldno. Izdaja konsorcij 'llalega lista. .Naslov : Alali list, Trieete, ca-'Sella centro 87. — Urad : via Inabrinoii 9-I1I.
Odgoroirni .urednik: dr. I. BEB€£.
rOSAMKZSA ŠTET. .30 STOTIN*. :fiil{()iCNINA za .celo leto 10 L., pol lete 6 L., .četrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE .celo Uto Hi L., ,pol leta 12 L., Četrt leta 6 L.
mmLi l
TEDNIK ZA NOVICE IN POljC
Mali koledar.
Sobota,
Izidor;
Petek, 13. maja: Servacij. —
14.:: Bonifacij. — Nedelja 15.:
Zofija, — Ponedeljek, 16.: Janez Nepo-muški; Ubald. — Torek, 17.: Pashal Baj-lon. — Sreda, 18: Erik; Venancij; Feliks. — četrtek, 19.: Peter Celestin; Ivo. — Petek, 20.: Bernardin Sienski; Bazila.
MALE NOVICE.
Gorička Mohorjeva družba
vnovič prosi gg. poverjenike, katerim je morebiti preostal kak izvod zadnje izdajo, da iste proti povračilu denarja čimpreje vrnejo upravi.
Obenem opominjamo vse č. gg. poverjenike, da bodo sedaj pri pobiranju ve-likon. listkov imeli lepo priliko, pridobiti še mnogo novih udov za našo bratovščino. Ne dopustite, da bi se kdo pritoževal, češ, saj bi se bil vpisal, pa me ni nihče vprašal! Vsak deželan bodi Mo-horjan!
Nekoristen tisk.
Fašistovsko deželno vodstvo v Trstu je na neki seji razpravljalo tudi o tisku. Glede časopisov uCoscienza Italican, «/ Confini d’Italia» in uFaroa je zveza odločila, da jim ne prizna značaja fa-šistovskih glasil, ker so nepotrebni ter ne uživajo zaupanja stranke. To si velja zapomniti, če bi agenti teh listov prišli nabirat ali se drznili celo izsiljevati denar za naročnino ali oglase.
Zniževanje.
Ker se je lira na denarnem fr&i dvignila, je vlada sklenila znižati državnim uradnikom draginjske doklade. Znižanje se veljavi od 1. junija. Penzijonistom
bodo znižali. Istočasno je vlada skrenila znižati nekatere železniške, poštne in telefonske pristojbine.
Kralj pride v Trat.
Za slavnost 24. maja, ko se otvori novi svetilnik na Greti, prispe v Trst kralj Viktor Emanuel v spremstvu vrhovnega poveljnika mornarice, admirala Nicastra, in prometnega ministra Ciana. Kralja bo spremljala bojna eskadra, obstoječa iz 40 ladij, katerim bo poveljeval admiral Bonaldi. V zadevi kraljevega obiska sta bila v Rimu prefekt Fornaciari in občinski komisar Fronteri, da $e je sporazumno določil spored slavnosti.
Bela ptica padla v morje.
Ponesrečen poskus francoskega letalca.
Za nedeljo 8. maja zjutraj napovedal je francoski letalec Nungesser svoj odhoh iz Pariza. Polotil se je težke naloge: zleteti iz Pariza v Njujork v enem samem poletu brez pristanka.
Kdo je Nungesser.
Nungesser ima 35 let. Proslavil se je v svetovni vojni kot bojni letalec. Sklatil je na tla nič manj kakor 45 nemških bojnih letal. Zdelo se je, da ga letalska sreča nosi v naročju. To ga je slednjič podžgalo, da je zamislil polet iz Pariza v Njujork, kakor da skoči po tobak. Izbral si je pa seveda tudi dobrega tovariša. To je kapitan Coli (Koli), ki se je tudi odlikoval v vojni ter izgubil eno oko.
„Bela ptica".
Za drzni polet je bilo treba omisliti poseben aeroplan. Ta se imenuje uBela plica». Nje peruti se raztegajo čez 14 m na široko. Od kljuna do repa je dolga kakih 9 m. Računali so, če pojde vse posreči, da bo preletela odločeno ji pot v 40 urah (brzoparjiiki iz Havra v Njujork lazijo 5 dni). Seveda porabi zato neznansko veliko goriva. Naložili so nanjo 40 hektolitrov bencina. Tovarna Levasseur (Levaser), ki je aeroplan izdelala, je naredila 10 propelerjev (propeler je vijak, kateri vrta z neznansko brzino skozi zrak in s tem žene letalo naprej); vsak vijak je stal 10 tisoč frankov. Poskusili so jih in izbrali za Belo ptico najboljšega Obe peruti propelerja merita skupno 3*?5 m.
m ih
IN
/i&.§C
C
V čem je težava.
Težava poleta iz Evrope v Ameriko ni v daljavi sami, ampak v bremenu, ki gn mora letalo vleči seboj. Čim težje pa je breme, tem težje se letalo dvigne s tal in tem težje leti, oziroma porabljati mora veliko več gonilne sile, da se more vzdrževati v zraku. Bencin, ki ga je morala naložiti uBela ptica», bi po Trstu peljali na dveh težkih vozeh štirje zastavni konji. In vse to mora pokuriti v
'4$ urah V zraku. K temu pride še razno drugo, kar se naloži. Vsa teža «Bele ptičev, so izračunili, je znašala ob dvigu s tal skupno 4965 kg.
Odhod.
Francoski narodni ponos se je strašansko napel, ko je Nungesser napovedal polet v Njujork. Zlasti Pariz se je zanimal za to reč z vso živahnostjo francoskega temperamenta. V soboto ponoči je grmelo in se bliskalo. Malokdo je verjel, da odide letalec v takem vremenu. Pa vendar se jih je na tisoče nabralo na letališču zunaj Pariza. V dežju in temi so čakali, ali bo zletel, ali ne. Ko se je začelo svitati nedeljsko jutro, je aeroplan začel ropotati in po raznih poskusih se je odpravil na plan. Letališče je dolgo 950 m. Navadni aeroplani se hitro dvignejo s tal. Bela ptica s svojim bremenom se je vzdignila šele po 600 metrih; pa še dvakrat je sedla k tlom in le za las je manjkalo, da se ni ob kraju letališča zaletela v tam rastoče drevje. Vendar je srečno odletela.
Poskus ponesrečil.
Od Pariza so Nungesserja spremljali drugi aeroplani, a kmalu jim je ubežal s svojo večjo hitrostjo. Ko so Parižani vstajali, so izšle posebne izdaje listov in tako Polltlk°- — Nacionalisti tulijo, da
je raznarodovanje manjšin zadeva «na-
MIHEC: Kot pes Je z repom mahat, mogočnike častil, na brate svoje lajal, od hiše jih podil.
JAKEC: Zdaj službo je dovršil, ostanke pohlastal, gospoda je popadel, ta šlntarju ga dal.
Češko šolstvo
ima sedaj ministra čisto revolucionarnih nazorov. To je dr. Hodža. Po vojni so zmagoviti Čehi vsiljevali češke šole nemškim občinam. Hodža tega ne mara več. — «Narodne» vlade so privijale več ali manj vsako nemško manjšino. Hodža pravi, da bo za nemške manjšine skrbel kakor za češke. — «Narodne» vlade gledajo povsod, kako bi manjšini otroke ukradle in jih raznarodile. Hožda obsoja
je
so brž vse pokupili. Navdušenje se stopnjevalo.
V 40 urah bi moral biti Nungesser v Njujorku. Minulo je 40 ur, minul ponedeljek, a v Njujorku ni bilo še Bele ptice. Prišel je torek, še nič. Navdušenje se je začelo obračati v strah in skrb. Novice so se mešale; eni so ga hoteli videti južno od Irske, drugi že ob Novi zemlji, tretji kar pri Njujorku samem. Pa se ni vjemalo. Kje je? Kaj se je zgodilo? Gotovo je le to, da nameravanega uspeha ni dosegel. Zgodila se je nesreča. Ali prideta letalca še kdaj živa do ljudi? Ali se najde vsaj sled aeroplana? Pariz žaluje.
t Jakob Aljaž.
Kateri slovenski pevec ne ve za Aljaža? Ko smo bili še dečaki, smo imeli v rokah njegovi dve Pesmarici, izdani od celovške Mohorjeve družbe. Kdo se ni navduševal ob pesmi «Oj Triglav, moj dom...»? Bila je Aljaževa. Razen pevcev poznali so ga vsi slovenski in tnnogi tuji hribolazci in vsi prijatelji triglavskih lepot. Dolga leta je bival kot župnik na Dovjem pod Triglavom in gledal vsak dan tjagor na vrh «snežnikov kranjskih siv’ga poglavarja)), kjer stoji njemu na čast «Aljažev stolp.® Duhovniki hribolazci pa imajo ((Aljažev klub«, ki oskrbuje turistom sv mašo ob nedeljah. Tako je Aljaž postal popularen. Umrl je 4. maja in bil 7. maja z veliko častjo pokopan. Bil j#%v 82. lelu Naj T miru počiva!
fllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllll^
Skrbna mati
daje svojim otrokom kakao DE JONG’8, da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To Je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
HMiiMiiiiiiiiitiiiMiiiiiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiininiiiiniitifliniitinnimniiiiiimiiiiiini
Mehikanske novice.
V zadnjem času se je zgodilo v glav nem mestu Mehike, da so vojaki znosili iz neke cerkve vse klopi, oziroma sune in spovednice. Na trgu pred cerkvijo pa so jih naložili na kup ter zažgali. Zbrala se je velika množica in neki častnik na konju je zaklical:	»živela	svoboda!«
Nato je množica odgovorila:	((Ži-
vela!« Potem častnik: «Dol s fanatizmom!« «Dol!» je odmevalo v množici «Dol z duhovniki in redovniki!« se zopet oglasi častnik. «To pa ne», se je začulo iz množice. »Dol s papežem!« je nadaljeval častnik. «Tudi to ne!« se je oglasila množica. «če je res kak Bog, naj ta cerkev pade name!« je jezno zaklical poročnik ter odjahal. Cerkev pa ni hotela pasti, le konj se je splašil in vrgel častnika ob cerkveni zid, da je mrtev obležal.
Angleška vlada proti Itrajku.
V angleškem parlamentu je bil velik vrišč. Konservativci so predlagali nov zakon o delavskih sindikatih (organizacijah). Po tem zakonu bodo prepovedane stavke. Laburisti (delavska stranke) in liberalci so sc novi postavi protivili, toda konservativci imajo sami večino v zbornici in tako je načrt postal zakon. Delavci groze sedaj, da bodo priredili bojkot proti žganju in tabaku. Pol leta bi se vzdržali teh nepotrebnih «dobrot», pa bi vlada čutila udarec pri blagajnah. Seveda ni nič kaj verjetno, da bi ta bojkot res izvedli.
....dokler se ne ubije.
X Podkraju so imeli Jerkiča. Nekoč je bil hud Avstrijanec. Ko ni več kazalo tisto, se je prelevil. Postal je Pizentijev gonjač. Znan je posebno, odkar je lovil «Jaselce». Pa se mu je slednjič ponesrečilo, da je žalil miličnike in moral je iti v zapor. Podobna čast je doletela tudi Lulika, ki je bil pred leti enako slaven. Slavnim ljudem se rada pripeti velika smola.
Pametni ukazi.
Veliki župan (prefekt) v Ljubljani je izdal za vso deželo okrožnico, naj glavarstva .za kraje in dneve, kjer se vrše vojaški nabori, prepovedo točiti ali ponujati v gostilnah in kavarnah alhoholne pijače rekrutom ves čas, dokler traja nabor. Tudi drugi gostje po gostilnah ne smejo rekrutom napivati. Enaka prepoved je bila izdana tudi za vse druge prilike, kadar vojaški obvezniki rojijo. Orožništvo in županstvo ima dolžnost nadzirati izvedbo teh ukazov. Prestopniki bodo kaznovani po predpisih zakona. — Vsa čast takemu prefektu! Koliko gnusnega govorjenja, kletvine, surovega vedenja se bo preprečilo, koliko zdravja obvarovalo, koliko pohujšanja odvrnilo. To bi morali povsod posnemati.
Podaljšan rok.
Za napravo istovetnic (carta d’identit&) je rok podaljšan do konca junija. S 1. julijem jo bo moral imeti vsakdo, ako nima druge enako veljavne legitimacije s sliko.
rodnega dostojanstva«, Hodža pa meni, da je to prazna vera. — Nacionalisti skladajo take šolske knajige, da z lažjo in zavijanjem resnice vzgajajo v otrocih sovraštvo proti tujemu narodu. Hodža pravi, da se mora politika iztrebiti iz šolskih knjig; otroške duše ne gre zastrupljati; ne plemenskega, ne stanovskega sovraštva ne sme biti v knjigah. — Po zasedbi slovaške dežele se češki liberalni učitelji hiteli vsiljevati svojo gnilo svobodomiselnost globokovernemu slovaškemu ljudstvu. Hodža meni, da je bila to velika zmota. Ta minister je torej vse nacionalistične ideje prekucnil in v nič del. Srečni Čehi, ki ga imajo!
Politična zavednost.
V Avstriji so bile, kakor že znano, na belo nedeljo volitve. Z enim volilnim dejanjem so volili zastopnike hkrati aa državni zbor na Dunaju, za deželni zbor in tudi za občinski svet. Glasovnica se glasi na stranko, ne na imena posameznih zastopnikov. Tako je vsak volivec primoran, da se odloči za neko že obstoječo' in priznano stranko; malenkostno cepljenje in «nerganje» se tako prepreči. Zajemljiva je pa tudi velika udeležba avstrijskih volilcev pri teh zadnjih volitvah. Od 100 upravičenih se je volitev udeležilo okroglo 90. Kjer je izobrazba, tam je tudi zavednost.
Konkurenca.
Trgovska mornarica v Jugoslaviji se hitro pomnožuje. Jugoslovansko-ameriška plovna družba je nabavila parnik «Alek-sandar I.», ki ima 10.000 ton in je 140 m dolg. Vozil bo iz Splita v Ameriko. Poleg tega je nabavila še dva parnika dvojčka po 8600 ton, ki se zoveta «Gun-dulič« in «Preradovič». Dubrovniška plovna družba pa je naročila parnik «Nikola Pasič«, težek 8200 ton. Vse na-ročbe so izvršile angleške delavnice v Glasgowu.
Velikanska želva.
Pri Makarski v Dalmaciji so dobili veliko morsko želvo (šildkrota, tartaruga), ki je najbrž bila zanešena iz Sredozemskega morja. Stara je okrog 200 let, tako sodijo, tehta pa blizu 100 kg. želvo so poslali v zagrebški živalski vrt.
, m
Trdil
V Evropi je še ved za razmerje rhed Italije Našim bralcem jo že zi razmerje skalilo najbolj
V tiranski pogodbi (Tirana je glavno fdti' s'd. Italija mesto Albanije), zajamčila je Italija svoje varstvo vladi Ahmeda Zogu. Jugoslavija pa je. začela ropotati, češ da ne dopusti vmešavanja v albanske notranje razmere.
Tako je prišlo do precejšne napetosti med sosedama. Angleži in Francozi so posredovali ponovno pri obeh vladah, naj se lepo med seboj pogovorita in celo reč poravnata na tak način, da bo prav za obe strani. Italijanski vladi so svetovali. naj od tiranske pogodbe odstopi, ali pa naj se zaveže s posebno razlago, da se ne misli na podlagi tiste pogodbe vmešavati v albanske notranje spore. V Belgra-du pa so svetovali, naj že skupščina vendar enkrat sprejme netunske pogodbe, ki so bile že pred 2 letoma sklenjene med Italijo in Jugoslavijo, pa še zdaj čakajo zadnjega potrdila od jugoslovanske strani.
Novi jugoslovanski minister . vnanjih reči, Voja Marinkovič, je glede netunških pogodb izjavil baje, da to ne spada v sedanji diplomatični spor. Prepir da je nastal zaradi tiranske pogodbe in tista da se mora popraviti brez kakšne protiuslu-ge. Italijanska vlada pa se je postavila na stališče, da tiranska pogodba ne more biti predmet pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, ker je pogodba sklenjena med Albanijo in Italijo. Kakor je mogoče soditi po tem, kar se zve v javnosti, se toraj oba sprta soseda branita pogajanj in spor je tani, kjer je bil.
Kaj pa Društvo narodov ?
Anglež in Francoz ne moreta doseči, da bi se pod njihovim nadzorstvom Italija pogodila z Jugoslavijo. Zato se večkrat v javnosti omenja Društvo narodov, češ to je že po svoji naravi poklicano, da razsoja takele prepire. V Jugoslaviji se javno mnenje tudi oglaša v tem smislu in belgrajska vlada prikrito grozi, da bo albansko vprašanje nesla v Ženevo pred Društvo narodov Toda to utegne ostati le grožnja. Kajti Društvo narodov je politična ustanova, kjer prevladuje angleška svetovna politika. Anglež pa se v sedanjem trenotku boji zamere na eno ali drugo stran. On ne bi rad sodil o ti kočljivi reči pred očmi vse ženevske javnosti. Zato bo vse poskusil, da Jugoslavijo odvrne od tega koraka. Ženevska razsodba, naj bi se že glasila tako ali tako, utegnila bi Društvu narodov zadati hud udarec, kajti tista vlada, ki bi se sodba glasila v njeno škodo, bi gotovo iz Društva izstopila. Glede Jugoslavije pa se Anglež boji zlasti, da se ne bi ona v slučaju zamere spečala z ruskimi bo-ljševiki; tak korak bi bil lahko usoden zč vso evropsko politiko.
Kdo se oborožu je.
.Francoski listi so zadnje čase vedno bolj strupeni proti Italiji. Med drugimi je znana «Aclion Fran^aise« zagnala vrišč, da se Italija oborožuje na meji proti Franciji. Virginij Gayda zavrača pisea v rimskem uGiornale d‘Italia» in ga vprašuje, če je to napisal iz lastne obsedene glave ali morda premišljeno sodeluje v obsežnejši gonji po gotovem načrtu.
Splošno se v Italiji domneva, da je svetovno framasonstvo na delu, da bi vrglo slabo luč na Italijo, na fašizem in na Mussolinija. Morda hoče framasonska loža celo naščuvati države naravnost v vojsko v nadi, da tako izvede svoje maščevalne načrte proti fašizmu. Seveda s framasoni soglašajo tudi razne druge duševne struje v Evropi, zlasti komunizem in socializem, dalje tudi razni italjanski begunci v Parizu, Londonu in drugod.
Razume se, da laško časopisje proti vsem takim ostro protestira. Nedavno n. pr. se je oglasil potom belgrajskega ((Vremena« begunec Nitti, nekdanji min. predsednik Italije. V svoji izjavi, katero je dal dopisniku «Vreinena» je v nič deval vso fašistovsko politiko zlasti glede Alba-
,je,r da Albanija ni dosti na in da "je škoda zaradi nje sovražiti; z Jugoslavijo.
Francoska priprave.
Mgd tem, ko Francozi hočejo vedeti, oborožuje, pa objavlja '■vGiornale a’Ilalia>> dopis iz Marseja na Francoskein. Dopis pravi, da so zadnje čase nekam veliko vojaštva prevaža skozi Marsej. Iz francoskih kolonij prihajajo po morju voj p ki in častniki ter se iz Marseja odvažajo proti italijanski meji. Res je, da mnogo vojakov pride domu zato, ker so odslužili svojo dobo, ali take vabi poveljništvo, naj se oglase prostovoljno za odhod na Italijansko mejo. Tudi z nemške meje prihajajo čete na italijansko mejo, Francozi mislijo baje v kratkem vzeti vojaštvo iz dežele ob reki Sari na nemški meji. Francoze bi v tisti deželi, katere Nemec še ne dobi nazaj, nadomestila mednarodna žandarme-rija. Dotičr.p svoje vojaštvo pa pošlje Francija na južno mejo proti Italiji. O teh rečeh francoski listi kar javno pišejo, čeprav ne izdajajo pravega namena teh premestitev.
Da ima Francoz res mnogo vojaštva na italijanski meji,' sledi iz javne pritožbe alpskih prebivalcev, da se je vsled prisotnosti številnega vojaštva prodražila cena vsakdanjega živeža v tistih krajih. Dalje je znano, da je na tisti meji sam vojni minister Painleve nedavno nadziral vojaštvo in vojaške priprave.
Take in podobne reči je ugotovil marsejski dopisnik rimskega lista.
Priprave v Jugoslaviji.
Italijanski listi, prvi med njimi že večkrat imenovani vGiornale d’Italia» so zadnje čase jeli natančno šteti in zapisovati, koliko vojnega materiala si nabavlja Jugoslavija. Največ podobnega blaga prihaja iz Francije ter se razklada na Sušaku ali pa v dalmatinskih pristaniščih. Tako so zapisali, da so bile v Mar-seju v skladišču št. 9. spravljene 13 in 14 cm havbice za Jugoslavijo. Drugi so videli, da je parnik «Jean Doublette« v Marseju naložil havbice in vojni material ter ga peljal v Gruž in Sušak. Najbrž je bil isti parnik, o katerem so še enkrat pisali, da je prispel iz Marseja na Sušak dokraja naložen z vojnim materialom. Med tem materialom da je bilo želo veliko streliva vseh vrst, motorjev in sestavnih delov za zrakoplove ter železnih pon-tontov za pijonirje. uGiornale d’Italia» pa ve povedati, da sta za tistim parnikom na poti še dva druga, tudi naložena s podobnimi rečmi.
Iz teh poročil bi se dalo sklepati, da je med Francijo in Jugoslavijo tesen sporazum ih da Francija sama zaklada svojo' zaveznico z vojnimi pripravami. Vendar sodimo, da vse te priprave ne bodo še tako brž dovedle do vojne, kajti vojna ni šala. Nasprotno kaže, da se je v zadnjem tedun napetost znatno polegla.
Gospodarska Merenca«Ženevi.
V Ženevi se že vsa leta po vojni zbirajo diplomalje, da razpravljajo o političnih zadevah. Tudi Društvo narodov je politična ustanova. Toda Evropa ne trpi zgolj na političnih nasprotjih, ampak prav močno tudi na gospodarski krizi. Iz tega spoznanja se je rodila misel gospodarske konference, katera naj bi razpravljala o težavah sodobnega družabnega gospodarstva ter nasvetovala primerna sredstva za izboljšanje. Za gospodarsko konferenco se je zavzemal posebno francoski veleindustrialec in minister Loucheur (Lušer).
Ko se je konferenca sklicevala, je bila posebna težava glede Rusije. Rusija ima boljševiško vlado, zato jo vsi drugi nekako nezaupno in postrani gledajo. Ona tudi ni včlanjena v Društvo narodov. Vrhu lega pa je imela dolgotrajen spor s švicarsko vlado. Pred davnim časom je bil boljševiški diplomat Vorovski v Švici ubit od ruskih beguncev, ki uživajo v
Švici zavetje pred nemilimi objemi bo-ljševiške domovine. Za umorjenega diplomata je Rusija zahtevala tako zadoščenje, kakoršnega Švica ni mogla dati. Zato pa Rusija ni hotela več uradno stopiti na švicarska tla. Šele zdaj se je ta spor poravnal in ruski zastopniki so prišli v Ženevo na gospodarsko konferenco.
Pomen konference.
Dne 4. maja je bilo prvo zborovanje
te konference. Konference se je udeležilo 47 držav iz Društva narodov in izven društva Amerika in Rusija. Prvi seji je predsedoval belgijski^ ministrski predsednik Theunis. On je spregovoril tudi uvodni govor, v katerem je pokazal na rane evropskega gospodarstva.
Vzroki gospodarske krize, meni Theunis, so zelo različni. Glavni in najgloblji vzrok je po njegovem neskladnost med proizvqdnjo in porabo. To neskladnost pa podpirajo še druge posledice vojne. Taka posledica so spremembe državnih mej, negotovost javnega denarstva in kar je s tem v zvezi. Pri državah vedno bolj prevladuje volja, da bi se zaprle proti slehernemu dovozu iz drugih držav. Zato nastavljajo visoke carinske tarife, katere
prečijo trgovino. V isti sapi pa vsaka država skuša sama odpreti svojim izdelkom in pridelkom pot na tuje trge. V Evropi, pravi dalje Theunis, je proizvodnja dosegla že predvojno stopnjo ali jo celo prekoračila, toda zmanjkalo ji je trga za oddajo) Naloga konference bo, da[ nasvetuje uspešna sredstva' proti vsem vzrokom križe.
Frotekoionizem.
Med govorniki na prvi seji je bil tudi Waltcr Runciman, bivši trgovinski minister v angleški vladi. Omenil je, da se je doslej evropsko gospodarsko zlo pripisovalo le razveljavljenju denarja, oziroma inflaciji (pomnožitvi bankovcev). Zdaj so vse vlade začele nasprotno finančno politiko, deflacijo (skrčenje števila bankovcev), toda vkljub temu se kriza enako močno občuti. On tedaj meni, da se ne bo prej zboljšalo, dokler se ne poderejo vsi? carinske meje. Krize je kriv protekcionizem, carinska politika, ki varuje domačo industrijo tako, da na tuje izdelke naklada velike tarife. Te protekcionistično tarife se morajo povsod odpraviti, vpeljati se mora svobodna trgovina. Šele potem bo v Evropi bolje. To je vsaj mnenje angleškega zastopnika.
Kaj nam z dežele pišejo
IDRIJA pri Bači.
Drseli bral nam piše: Zadnjo nedeljo me je zopet pograbila moja neozdravljiva strast po potovanju. Pomislil sem malo, kam bi jo mahnil; po kratkem premišljevanju sem zajahal svojega ((železnega konja na dveh nogah« in jo mahnil naravnost na Idrijo pri Bači. Rad bi namreč zvedel kaj tamkajšnjih novic, ker se tam vedno kaj novega zgodi.
Kokot- hitro sem prisopihal po kratkem klancu v vas, sem zapazil na levi strani ceste lično hišico, in na njej pa napis, ki me je poučil, da se tam nahaja trgovina z mešanim blagom. Zvedel sem, da je lastnik te trgovine, ki je odprta šele od novega leta sem, g. Josip Kovačič, bivši ravnatelj ,Gospodarske zadruge. Par korakov dalje 'je poslopje Gospodarske zadruge, ki je bila ustanovljena leta 1921. Ker sem vedel, da toči zadruga imenitno briško rebulo, sem vstopil in zahteval četrtinko vina. Nemalo pa sem se začudil, ko mi poslovodja pove, da sedaj ne smejo več točiti vina v zadružnih prostorih. Vsakdo mora prinesti s seboj svojo steklenico in nesti vino ven na cesto ali kamorsibodi, le da se v zadrugi ne pije. Tgkoj se mi je zdelo, da ima tu kaka zlobna in nevoščljiva roka svoje prste vmes, kar mi je potrdil tudi g. poslovodja.
Pred trgovino je bilo več domačinov v živahnem pogovoru. Menili so se o Mlekarski zadrugi, ki jim precej dobro uspeva. Mleko prodajajo ze nekaj časa v Trst in ne izdelujejo več sira, kakor so ga v prejšnjih-časih. Nekaj sira, ki so ga poprej izdelali, imajo še sedaj v zalogi, ker je slaba kupčija in ni popra-ševalcev, čeprav je blago prvovrstno. Kakor sem pozneje zvedel, se bo v kratkem pričelo graditi novo poslopje za mlekarno, ker sedaj so imeli prostor za mlekarno le v najemu. Zvedel sem tudi, da je novi predsednik mlekarne g. Anton Skok, ki je obenem tudi načelnik Gospodarske zadruge. Priprave za zgradbo nove mlekarne, ki so se že pričele, pa vodi poseben odsek, ki bo nadzoroval tudi zidanje novega poslopja. Stroški pri tem delu bodo malenkostni, ker bo moral vsak član, sorazmerno po mleku, ki ga oddaja v mlekarno, pomagati pri delu. Edino gradbeni materijal bo treba plačati.
Ko sem se poslovil od zgovornih vaščanov, sem obiskal starega znanca, ki ga imam na Idriji pri Bači. Od njega sem izvedel marsikaj novega. Najprej sem ga vprašal, kako kaj deluje njih ((Prosvetno društvo«. Povedal mi je, da je začelo po zadnjem občnem zboru zelo živahno delovati. Priredilo je ((Silvestrovo in pustni večer«. Sedaj na spomlad pa, ko je bilo pričakovati kako večjo javno prireditev, le društvo zopet zaspalo, ker ni * med člani in celo med odborniki pravegay razumevanja za prosvetno delo. Društvo sedaj celo tajnika nima, ker je la radi nekega spora v odboru odstopil; njegov namestnik pa do sedaj še ni bil imenovan.
•«Ka'ko ste pa z novim gospodom župnikom kaj zadovoljni?« sem radovedno vprašal.
«Prav radi ga imamo, ker ve za naše težave in potrebe in nam gre povsod ra-devolie na roko. Sedaj je začel učiti petje naš pevski zbor, ki je pa zelo šibek in je že deli časa brez organista in zato tudi ne deluje tako, kakor bi bilo želeti.
Ker je g. župnik Reja, ki je bil do sedaj v Ročah, odšel ma svoje novo službeno mesto v Ročinj, bode začasno opravljal naš g. župnik tudi župnijo v Ročah. Upam pa, da to ne bo dolgo trajalo, in da tudi Hočani kmalu dobijo novega dušnega pastirja. Naš župnik ima dovolj dela v domači duhovniji, ki je precej obširna. To pa posebno sedaj po vojni, ko nimamo mosta čez reko Idrijco na drugo stran, kjer je tudi del vasi. že več let čakamo na zgt-adbo tega mosta, ki je nujno potreben. Od vlade je sedaj nakazanih 85.000 lir vojne odškodnine; ker pa nihče noče prevzeti dela za ta znesek, še vedno potrpežljivo čakamo, čeprav je to naše najbolj pereče vprašanje«.
že pozno popoldne sem se poslovil na 'Idriji pri Bači in jo mahnil proti domu
s polno torbo novic in z različnimi vtisi v srcu. Sklenil sem, da bodem, ako Bog da zdravje, še večkrat obiskal vrle Idrijčane.
LOKEV pri Divači.
Na belo nedeljo sem kakor ponavadi šel v Lokev. Ko pa tja pridem, mi na veliko začudenje povedo, da je odpadla vsaka cerkvena slovesnost, ker so fantje in godci dali prednost plesu. Zaman so bile lepe besede in opomini od strani g. kapelana in g. župnika iz Gročane. Mladina je hotela ples in plesala je kar tri dni zaporedoma. V nedeljo in ponedeljek so se vrteli z dovoljenjem gosposke, v torek pa kar na svojo roko. Ali res ni človeka, ki bi z. odločno roko posedel v to plesno babilonijo? Ljudstvo toži o svojem obupnem stanju, dela dolgove, da se preživlja, tarna o davkih, otročad pa pleše in trosi izposojemi denar, da ne govorimo o škodi na poštenju in zdravju. Vi starši, možje in gospodinje, kako da vse to mirno trpite? sami silite v propast in gospodarsko pogubo: Značajni in pametni ljudje sc zgražajo nad tem, kar se tu slabega dogaja. Naj bi se tudi skupaj zbrali in odločno nastopili z. dejanji.
Nekateri zagovarjajo pleš, češ da se mladina mora veseliti. Ali je pa to prav, da sc krati Bogu dolžna čast? In kakor sem pozneje zvedel, se je plesalo tudi v neki privatni hiši. Ali je treba tega toliko •v Lokvi?
V dolnji vasi so tudi tako napredni, da imajo «čine». Tam se zbirajo fantje in dekleta v poznih urah. Ali je vse v redu?
Popotnik.
MACKOVLJE.
Iz naše vasi sinuse jeli pogostoma oglašati v Malem lfldu; tako pogostoma, da so morali novičarji nesli /.mrzlo Črnilo otajat v Trst. V zadnji številki Novic so se pohvalili, da so opustili Mali list in da si je. tega sam kriv. Mi krščanski socialisti jim moramo brz prav dati, drugače bo nova zamera,. Seveda Mali list beremo dalje in^ delamo konkurenco Novicam in starki Edinosti. Ce pa hočemo dati dopis v M. '•> nam ni treba iskati pedinterjev po I rstu, napravimo ze sami. Novičarji bi hoteli, da se nikdar ne oglasimo v Malem listu, (.e pa že kaj pišemo, bi hoteli, da J*'1 s!,nio hvalimo in povzdigujemo. Istega mnenja so tudi magnatje, tat je in tisti, ki režejo trte. Mi pa hudobnežev in potepuhov ne bomo zagovarjali. Bratje! bodimo pametni in spoštuj melnc ljudi. Pokažimo izobra
mo pa-
mdU ,7
dejanjih!
Po Mačkovljah so prošli teden iztirje-Viili davke z vso krutostjo. Ubogi'knletič je brez vinarja, a usmiljenja ni niti za en mesec, niti za en dan. Kdor ni plačal, so mu vzeli živino iz hleva, ali,karkoli jim je prišlo pod roke. Take so se godile v naši vasi pred 50 leti zaradi «zo-nera» (desetine). Istirjevalec ima tak zakon, da sme vsako hišo preiskati in ogledati, četudi že kmet teče drugam po denar. Kmetje so zelo nejevoljni na tako ravnanje. -— Ceste nam nihče ne popravi. Vode nam vsako leto primanjkuje za ljudi in za'živino. Za take zadeve nais nikjer
Zuljava roka.
ne poznajo DIVAČA.
Dne 24. pr. m. je tudi nas obiskal deželni tajnik fašistovske stranke za tržaško pokrajino, inž. Cobol. Obisk je bil strogo uraden. V imenu nakelske občine ga je pozdravil podeštat Lescovich. Sprejema so' se udeležili poleg drugih tudi šolski otroci ter nekaj domačinov in tujcev iz okoliških vasi. Ob tej priliki je baje tudi dozorel sklep, da se ustanovi v Divači Postaja državne milicije.
* * *
Letošnje šmarnice nam ugajajo. Res: Resede so tu pa tam trde in udarjajo kakor kladivo, a so iskrene in dobrohotne. ker nam razkrivajo rakrane moderne človeške družbe. Ne moremo pa trditi istega o naših cerkvenih orglah. Te nam ne ugajajo. Ker so nepopolne, ne napravljajo na poslušalca baš prijetnega vtisa. SvoječasriO nam je občina obljubila pomoč, a do danes je ostalo vse le pri besedah. Zato se obračamo na vpoštev prihajajoče činitelje s prošnjo, da ponovno podrezajo na merodajnem mestu, da se naše orgle čimprej izpopolnijo ter postavijo v prejšnje predvojno stanje.
RODIK.
že zdavnaj nismo imeli tako lepe slovesnosti kakor dne 5. maja, ko je prišel k;nam novi župni upravitelj, č. g. Josip 'idav, ki je doslej slušboval v Podgradu
Istri. Velika množica ljudi ga je spre* Jela; bili so tudi iz drugih vasi. Sprejela ga je šolska mladina, ki mu je sipala cvetlic do prvega slavoloka. Vaški načelnik, g. I. Ceh, ga je pozdravil v kratkem nagovoru. Pozdravil ga je tudi občinski Podeštat g. Lescovich. Nato je pevsko društvo Jurčič zapelo pozdravno pesem. Potem se je sprevod napotil proti cerkvi do drugega slavoloka. V sprevodu je svi-f"1« domača godba. Ob drugem slavoloku j? lepo zapelo društvo «Prosveta» s Koainc-Hcrpeli. Slovesnost je povzdigovalo pokanje topičev. Sprevod je šel v •cerkev,; kjer je novi g. župni upravitel, podelil blagoslov z Najsvetejšim. Zadovoljni smo se razhajali, upajoč, da bo pod novim gospodom tudi versko življenje nanovo zacvetelo v naši župniji.
Zahvaljujemo se pevskim društvom, g. podeštatu in g. Čehu. ki so se toliko potrudili, da se je slovesnost lepo izvršila.
Šmarje pri Kopru«
Pri nas je bil od 24. aprila do I. maja sv. misijon v novi župni cerkvi. Vodili so ga trije gg. misijonarji z Grada pri «urnu. Misijona so se udeležili domalega vsi farani, pa tudi verniki iz sosednih ~11 pni j, pomjanske, pasjanske in košta-kovnte,(I;e spovednikov je primanj-na ! “’ tak° da vsi tujci niso mogli priti do 94on 2n sv‘ spoved. Sv. obhajif je bilo so SO	čemur	niso všteti tisti, ki
_ aJali v sosednih župnijah.
Naš občinski tajnik g. Pauluci se je prevrnil z motorskega kolesa. Ranil se je na roke in glavo. Upati je, da bo kmalu okreval.
Deseti "brat
na
misijonu
in
drugod.
f^epm. pr^
.. a Ka.l veličastna; niti najstarejši ‘Judje v Šmarju niso videli kdaj poprej oliko naroda zbranega pri sv. Mariji; Kakih 3000 vernikov je z molitvijo in pesmijo slavilo evharističnega Kralja. * 0,(;g domačih so bili zraven verniki iz šestih drugih župnij. Daljni Pasjanci so priSli v stotinah. Njihov pevski zbor je z <>in a n in vred navdušeno povzdigoval
rekel SaK’ ° LCp° “sPelem niisijonu je letos!» mož:	"Druga Velika noč
TOMAJ.
Pretekli teden •.>»	 -i
Pustil častili gospod knJ^T ’a * 23 Služboval je pri ^ je obilo dela'v obšir$ Vun *e Oh ™ deljah je imel prvo sv. maSo dnini nnt
pa skUS° V 1 od<.,a,jencm Avberu ali sPt; Sk°pem. Odlikoval se Je po skromno-I1.’. Ponižnosti, iskreni pobožnosti in ve Kl darežljivosti. Takih duhovnikov nam hv'J »a- Zato bo ostal vsem v lepem in yaleznem spominu. Bog'ga spremljaj tu-J" na novem mestu v Podgradu v Istri in blagoslovi njegovo delo.
* * *
tainik inž. Cobol je po obisku »lh ™S1 'P P° Polnoštevilni udeležbi S°v shodov posla! prvemu mi-JepSj Mu«0bn.ta ole i.rzo avko:	Tu-
sko 'V10, (Slovensko) prebivalstvo sežan-
Voili 4° r-iJ-a'1 •’ Sem v (ini obiskal, nav priljubljenemu Vodj izraze s k’
Cobn C V'l;\nostV Sl)0ŠtlJ,ve pozdrave.
u°ol, zvezni tajnik.
Toplo je bilo ko sva korakala že pred več leti jaz in pokojni podobar Kalužar, na. božjo pot v Ricmanje. Nesla sva «božje martreu naprodaj in še precej dober «kšcft» napravila. Neki hudomušni I ržačan mi je pa takole zagodel: «Ti fant si ravno tak kakor Judež Iškarijot, ki je tudi ISoga prodal in s tem vso svojo srečo zapravil«. Tudi letos je bil moj namen se ])odati na božjo pot, pa ne več kot trgovec temveč kot romar, ali ker so pa obhajali ravno v Studenem sv. misijon, sem se udeležil misijonskih odpustkov. Jcjdata, jejdata, kakšne pridige so bile! Vsak je dobi! nekaj pod nos, največ pa pohušljivci in blafači, tako da so kakor konji po sedežih z nogami ropotali. častita gospoda sta pač res mojstrsko izučena govornika! Vso župnijo sta očistila, le še semintja je ostal kakšen zakajen dimnik za omesti. Pri trelji misijonski pridigi se je pojavil neki fant, ki v Postojni škarpe flika, in kar javno sramotil častitega govornika. Fant naj bi drugikrat nesel svojo «Ultrakulturo» v kravjo jamo ne pa v cerkev. Komaj je misijonski zvon odpel, so priredili bu-kovski aristokratje ples na polomljeni «šramelkvartet», kar je bilo za Bukovje nekaj izrednega. Dekleta so se povečini plesu odpovedale.
V belški mlaki je prinesla burja lepo pisane piruhe in prekucnila veliko lopo, postavljeno za suhe deske, z vsem zidovjem vred/Lopo so postavljali sami obe-rmžcnirji brez «grnajnarjev» in vendar jih je skrita nadmoč burje razočarala. .Smejal sem se ko je neki gospod zaklel «C> l)u lVrdnmte Bora» in moral steči za klobukom v belški Trebež.
Gorenjski fantje so kupili novo cerkveno zastavo ki je ena najlepših v župniji; Veselih obrazov so krasili čez teden cer-111 “e “r«i v Petju ter s tem ponovno pokazali ljubezen do lepega pelia. So pač res ti le gorenjski mladeniči in dekleta v vseh ozirih dostojni in znajo premagati ovire škodoželjnih klepetačk ki so obhajale devetdnevnico, da bi Bog z dežjem slavnost preprečil. Pa jim ni veljalo.
oddati, ker je monopol. Če pa hočemo kupiti platno ali koso ali čevlje, je vse predrago. Zakaj pa delamo, če smo goli in bosi?. Komunisti sami pokvarijo dekleta, še nosečim ženskam ne prizanesejo. (Predsednik ji odvzame besedo. Jeraskina kriči, ko gre proč). Živimo kakor divjaki, ženske samo trpimo, a nimamo nobenih pravic.» — V istem duhu je govorilo nebroj kmetov iz vseh koncev sovjetske Zveze. Iz tega je razvidno, da je komunizem v gospodarskem pogledu popolnoma faliral, samo v kulturnem oziru se je uveljavil — toda kako?! Bog nas varuj take kulture.
lllllllllll!llllllll!!ll!l!ll!!l!ll!ll!ll!lll!litlllt!llllllllllllllli)l!l!!ll!ll!ll!lll!l!!l!!II!ll!l!lll!ll]llllll!ll
MALI OGLASI
Blagoslov komunizma.
«Izvestija» od 17. aprila prinašajo v stenografskem poročilu govor kmetice Jeraskine iz petrograjske gubernije. Poročilo se glasi takole: Govornica se prerije do predsednika Kalinina in kriči upehana: «Dajte mi besedo! Moram govoriti Ccmu so me izvolili? Ne smem molčati! Tovariši! Jaz sem reva, vdova imam dva otroka. Mož je bil ubit v vojni.’ Zakaj smo revni? Nam pravijo, naj gnojimo in izboljšamo setev. Noben kmet ne ve, ali mu bo ostalo njegovo polje drugo leto. Vedno delijo na novo. Nihče noče delati za druge. Tudi davki so največji pri tem. kdor največ dela. To nam jemlje veselje. Zdravnik je sam za 46 vasi. V bolnici je umrlo 9 žensk na porodu v 14 dneh, ker je vse umazano in ni zdravil, šole so brez oken in vrat. Moški samo pijejo, me ženske pa naj delamo, če kdo kuha samogonko (žganje), ga zaprejo, prav je, pa naj se prepoved raztegne tudi na rikovlto (državno monopolsko žganje«), Rikov, presednik sovjetske zveze, f baie rad pije, je navzoč. Dvorana sc trese od smeha. Kmetica nadaljuje. «Pri nas je sama beračija. 701etni starci delajo ' “valni, k°r mladina samo razgraja. Deeki so barabe, ker ni šol! Deklice so izgubljene. Koliko jih pogine, ker hočejo preprečiti porod. Komunisti nas kregajo, a kdo je vsega kriv? (Predsednik jo ustavi). Dajte še dve minuti. Vlada pokupi žito za slepo ceno in ga moramo t- .
ČISTILO ZA ZOBE „ I d e aI sestavljeno iz močnih snovi, izvrstno razkužuje usta odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno ovira gnitje. I\dor ga pravočasno upo rablja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na V2 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se'položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki imajo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen. razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciferat, zelo okusen sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «/reos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU - liistrica.
GLYKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljen,ju teka in za ženske v slučajih nerodnosti v čiščenju. Cena steklenici L. 8.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L. 45.50, Trst, Via dei Giu-liani, 42.
Smilajod (Trpoški sok), izborno sred sivo yroti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let. se prodaja samo v lekarni Castellanovich Trst, Via Giuliani 42 (Pri' Sv. Jakobu blizu slovenske šole).
Dr. Joahim Ražem
odvetnik vTrstu, sprejema stranke v Materiji pri g. Ivanu Dekleva vsako nedeljo in na dan mesečnega semnja.
ttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiniimBiinniiuimniiiHiHiimiir
Preklic«
Podpisani preklicujem in obžalujem vse govorice, katere sem razširil z obre-kovalnim namenom o gg. Kat. Vilhar in I'ranču Vadnjal iz Vel. Otoka ter sem jima hvaležen, da sta odstopila od kazenskega postopanja.
Lom, dne 10. maja 1927.
ALOJZ BREMEC.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiinninijiiiiiiiiiniiiiji
laKKMOSD
VELIKA ZALOGA papirja« papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na »ee kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaetone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonic 6.
Duhovniki
imajo v omarah župnega urada včasi matične knjige, ki so zelo slabo vezane ali pa je vezava že popolnoma obrabljena, tako da se posamezni listi trgajo. Kaj naj(' storijo? Naj pošljejo take knjige v K at ot iško tiskarno v Gorico, Riva Piaz-zutta 18, kjer jim knjige popravijo, da bodo kakor nove.
HI!llll!!lllllil!ll!ill!l!lli!l!ll!!llltl!l!llllllIlll!lli!rillilll!I!lllll!lllllllll!lllll!ll
Le prepričaj se
kupi enako količino uPekatetv in kakih drugih cenejših vrst, pa se boš prepričala, da bo uPekatets znatno več od onih drugih. Katere so tedaj Cenejše? Zanesljivo prave v l/g kg. originalnih zavojih.
Primarij kirurg sanatorija Villa S. Giusto in občinske bolnišnice v GORICI
Dr. Lojze Sussig,
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorija Hohenegga, sprejema vsak delavnik od 2-3 popoldne Corso Verdi 21, II. Telelon stev. 196.
fr?
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. Mermoljo
sprejema
V GORICI
na Travniku št. 5II.
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo št. 5
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine.
ETERNIT
Zaloga - TRST
se je preselila v VIA TRENTO ST*V._ 16. (Pri evangeljski cerkvi) » Shranite naslov!
Čevljarnica FORCESSIN a
I
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z-.veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
|Trst — v»a Oaprin 5 pri Sv- Jakobu
Trsti
L# k Forcessinu vsi hltč, da si obujejo noge.
On šiva trdno In močno, pa elegantno In lepo.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo poceni zdi.
0
■
□
Gospodarstvo
Kmetijstvo v Sloveniji.
V oblastnih skupščinah v Sloveniji se ,ie začelo živahno in temeljito delo pod vodstvom Slovenske ljudske stranke. Največjo pozornost obračajo skupščine na kmečki stan, kateri je po vojni prišel v žalpsten položaj. V naslednjem bbmo navedli par odstavkov iz govora deželnega odbornika drja Milavca, ki v žarki luči kažejo krizo kmečkega stanu v Sloveniji. Zajemalo bo to tudi našega poljedelca, ki živi več ali manj v podobnih razmerah.
Dr. Milavec je izvajal:
Visoki zbornici je znano, da je naše slovensko kmetijstvo v krizi in da se bliža naš kmet obubožanju in to s precej hitrimi koraki.
Dva pojava, gospodje poslanci, meni veliko povesta. Ko smo študirali v gimnaziji, nas je bilo kmetskih fantov velika večina. Danes je drugače. Razmeroma malo kmetskih sinov vidimo po šolah in zdravnik, ki 'ima nalogo zdravniško pregledovati dijake, mi je pravil, da so kmečki sinovi izmed vseh najbolj sestradani. Zakaj? Kmetsko posestvo danes ne prenese stroškov za vzdrževanje otroka v šoli!
In drug pojav: Naš kmet leze zopet v dolgove in to danes, ko obstoji tendenca, da se naš dinar dvigne in ko cena kmetskim posestvom pada. Kako mora naš kmet v dolgove, povedo tele številke: V Sloveniji je bilo 1.	1820	18 javnih
dražb kmetiških zemljišč, 1. 1923 že 76 in 1. 1925 že 481!
Naše kmetijstvo je v zadnjih letih pred vojno polagoma napredovalo. Svetovna vojna je napredek ustavila, pridobitve prešnjih let deloma uničila. Vojska je zahtevala od našega kmeta največji davek, krvni in naturalni. (Tako je!)
In po vojski! Centralne vlade niso razumele potreb našega kmetijstva; v državnih proračunih vidimo, da se je kmetijstvo vse premalo upoštevalo, v 8 do 10 milijardnih proračunih najdemo razmeroma male zneske, 200 milij. dinarjev in še od tega so šle znatne vsote za osebne izdatke in mnogo se je dalo za brezkoristne podpore zgolj strankarskega značaja.
Visoka zbornica! Mi vidimo, da se centralizacija uprave in pospeševanja kmetijstva ni obnesla. Lahko bi bili merodajni faktorji že poprej prišli do tega spoznanja, mnogo škode bi bilo pre-prečenč in mnogo dobrega bi se napravilo. Danes menda' ni nikogar več, ki bi se upiral temu, da preide skrb za pospeševanje kmetijstva v oblastne skupščine.
ovac, 4 koz. Cene: voli. 400-440, krave 320-300, teleta 500-550 stot žive teže. Mule 1500-1800, osli 200-000, prašiči 100-250, ovce 80-120, koze 100-120 glava.
Jusarji! Ta mesec poteče rok za prijavo pravic na skupnih zemljiščih (usi civici). Najbrže so že vsi naredili svoje prijave, če pa je še kdo zaostal, naj se požuri.
Cena mleka se je v Trstu znižala od 180 na 100 stotink za liter v prodaji na drobno. Znižanje so vpeljale nekatere razprodajalnice z 10. maja.
Vinski pridelek v Italiji znaša po^sta-tistikah na leto poprečno 40 milijonov hi. Na vsakega državljana se pridela torej 1 hi vina. V dobrih letih se pridela več v slabih manj. L. 1926. se je pridelalo 37 milijonov hi. Italija je pač vinska dežela in ni čudno, ako se vino težko odda, ko naravnemu pridelku še vrhu tega dela konkurenco tovarniška packarija.
Obsojen vdal mati ne c». V Ljubljani se je razpasla konkurenca dalmatinskih vin proti domačim. Pod imenom «dalmatin-ca» se je točilo veliko tovarniške brozge. Oblast je posegla vmes; enemu prodajalcu so 5 sodov «dalmatinca» iztočili v kanal, prav so naredili.
Splošna zavarovalnica (Assicuražioni Generali) v Trstu je naredila v 1. 1926. dobička 25 milijonov. Vsaka delnica dobi 150 lir (30%). Delniška glavnica te družbe znaša 60 milijonov lir. Pri družbi zavarovani kapitali imajo skupno vrednost 3 milijarde 783 milijonov. Imenska vrednost družbenih delnic je 500 L, njih borzna cena pa se suče sedaj okoli 4400.
Previsoke tarife. V Jugoslaviji so zvišali pristaniške tarife za ladje za 500%. «Marta Washington» je plačevala, če se je ustavila v Splitu, 4290 dinarjev. Za-naprej bi morala plačati 21.450 Din. «\Vil-son» je plačeval 7035 Din; zahaprej bi moral plačati 35.526 Din. Kozulič je sklenil, da se zdaj ne bo več ustavljal v jugoslovanskih pristaniščih.
Cene po Istri. Črno vino: Buje 235-250, Umag 200-240, Buzet 220, Motovun 220-250, črni vrh 220-250. Belo vino: Buje 200-260, Vižinada 180, Umag 170-220, Buzet 210, Motovun 180-220, Črni vrh 200-220. Olje: 9-12 lir liter. Seno: 35-60 lir stot. Goveja živina po živi teži 300-450 lir stot. Jan{ki :	5-7 lir
kg žive teže. P r aš i č i za rejo 70-160 lir glava.
Cena živine v Jugoslaviji. Za vole je poprečna cena po živi teži 750-825 dinarjev stot (v lirah 255-280), klavne krave debele 625-700 Din (212-238 L), plemenske krave 400-525 Din (136-178 L), krave za klobasarje 250-350 Din (85-119 L), mlada živina 625-850 Din (212-323 L). Pujski, 5-6 tednov stari, 90-100 Din glava (30.60-34 L), 7-9 tednov 150-200 Din (51-68 L), 3-4 mesece 260-350 Din (88.40-119.— L) Valuto smo računali po 34 L za 100 Din.
Semenj v Škofijah 11. aprila. Prignanih je bilo 9 volov, 39 krav, 12 telet, 17 konj, 7 mul.'Cene: voli 390-460, krave 350-390 stot žive teže; teleta po 700 mrtva teža.
Semenj v Motovunu 19. IV. Prignanih je bilo 256 volov, 154 krav, 108 telet, 17 konj, 20 mul, 130 oslov, 134 prašičev, 16
Kmečko tajništvo.
Pipan Anton-Brje 20. Za informacije potrebujemo natančne podatke. Sporočite nam vsaj ime vašega očeta in matere. Finančna intendanca zahteva sedaj tudi pismeno pooblastilo od oškodovanca, da se smemo informirati o stanju odškodnine; zadostuje navadno pismo v katerem nas prosite za informacije.
Cirkničanka. V Ameriko se, lahko izseli letno 3845 italijanskih državljanov. Prednost imajo sorodniki ameriških državljanov; med temi se nahajate torej tudi vi. Napravite prošnjo.
Čaven. Fašistovska milica se uradno imenuje «Milizia Volontaria per la Sicu-rezza Nazionalc« (M. V. S. N.), to se pravi: Prostovoljna milica za državno varnost. Milica ni v nikaki zvezi s sindikatom, torej tudi ne z obrtjo.
Bivši orožnik. Prejeli smo vaše pismo in se bomo informirali.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■
ZDRAVNIK
j Dr. IGOR FRANKO [
absolvent dunajske klinike, ordinira odslej samo
v IL. BISTRICI |
vsak citira
od 10-12 in od 15-17 h. j
_	... jL V-'/.
Ne pozabite sejati o pravem času in ako hočeta
najboljših semen,
kupite jih edino pri tvrdki
SEVER & C. o
TRST, Via Machiavelli 20
CENIK BREZPLAČNO
Zobozdravnik
■ Izšel je žepni koledar
dr. Sardoč D.IIUEDEZ
m m
g
■
■
■
za 1. 1927
dobiva se v trgovini
ordinira
v Trstu
via M. R.lmbriani IG III | S J. Stoka-Trst
(Prej via S. Giovanni)
od 9-12 in od 3-7.
B	B
^l!lllll!!l!!IIll1!llini!lllllillllllllWIIII!IIIII!!l!lllll!!lllllll!!ll;lllllllllll!llill!l!!llill!l!lllll!lllllll^
Via Milano 37
in v vseh trgovinah po deželi.
Za cerkve, dvorane - hotele, gostilne.
^ Klavirji Pianini ilvtopiani
Alifo s'''	izvršeni	od	prvovrstnih	tovarn
„Pollmann & ‘Weissu, „Stallbergeru itd. ^	K|Qpr	Ugodni plačilni pogoji 'H
PRODAJA-MENJUJE-POSOJA—POPRAVLJA.
Cenik ali proračun na zahteve* zastonj.
Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst via Valdirivo 24, TELEFON 746.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Trstu s Via XXX Ottobre II
i.i Brzojavni naslov. BANCALUBIANA - Tolofona* 5-18, 22-98.
PODKUŽMIOE :
GORICA, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logateo, »arlbor, HetKovld, Novlead, Ptuj, Sarajevo, Split.
CENTRALA v LJUBLJANI
Delniška glavnica in rezervni zaklad:
60.000.000 dinarjev.
Bavi se z vsemi bančnimi posli - sprejema vloge na vložne knji^žlce ter jih obrestuje po 4‘/a“/0, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po 6 /0. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SArhb).
Blagajna je odprta od 9V2 do 12.30 in od 14'/.2 do 16 ure.
Naša pošta.
Mune. List bi nam utegnili zapleniti, če ste zadovoljni, predložimo dopis tu-kajšnemu or. poveljstvu ali pa pošljite direktno pritožbo.
Šmihel. Vsake posamezne osebe ne gre poučevati ali zavračati z dopisi po listih, dokler njeno početje ne posega v javne zadeve.
Ubeljsko. Premalo jasno in preveč osebno.
* Počem je lira ?
Dne 11. maja si dal ali dobil ?
za	100	dinarjev	33.—	L
»	100	čeških kron	54.65	»
»	100	franc, frankov	72.35	»
»	100	švic. frankov	360.—	»
»	100	avstr, šilingov	260.—	»
»	100	nem. mark	434.—	»
»	1	dolar	18.20	»
»	1	angl. funt	89.50	»
Tipografla Fratelli Mosettig — Trieste
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. G. LAURINSICH
TEST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroske.
Govori se slovensko.	Belo	zajamčeno.	Cene	ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12.
Kupujte vedno le
holandski kako o
DE JON G’S
ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti.