Mihael Verne. 4. Mnogo sostavkov v Bcrilih gimnnzijskUi. Kakor Vertovčevih — tako je tudi riekaj Vernetovih slovstvenih reči vtaknil dr. Bleiweis v Berila za nižo gimnazijo 1. 1850 —55 na pr.: II. Nilov razliv poEgiptu. Koristnost merčesov. III. Naprava snega. IV. Ulomek iz rimske povestnice Eutropijeve. — Tako je i dr. Miklosič v Berila za višo gimnazijo 1. 1853 — 65 vzel več njegovih stvari na pr.: V. Potovanje po slovenskih krajih. Egipčani. Iz Bossueta poslovenil M. Verne. VI. Egipčani. Potovanje po Laškem. Pogled na zvezdato nebo. Vzroki mraza in toplote. VII. Stari in novi Asirijani, Medijani in Kir. Mnogoverstna korist ognja. Naprava človeškega serca. VIII. Mihael Verne str. 93 — 97: Čudo človeškega glasa. Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah v 1. 1857. — 5. Potovanje v Sveto Deželo v letu 1857. Spisal Mihael Verne. Pridjane so potopisu pesme in molitve, ki se v Jeruzalemu pri vsakdanji procesii pojo in molijo, — spričevalo, kakoršno dobi v spominek vsak romar v Jeruzalemu, — in pa podobi: obris mesta jeruzalemskega in cerkve Božjega groba v Jeruzalemu V Ljubljani 1859. Natisnil in založil Jožef Blaznik. 8. str. 247 in s pristavkom: Vsakodanja procesija i. t. d. str. 273. — Knjiga ta je nastala iz potopisov, ki jih je M. Verne 1. 1858 priobfieval v Novicah 1. 3 str. 20 — 1.48 str. 381 v LXIV. pismih do predragega prijatla pod naslovom: »Potovanjepoizhodnemalipojutrovihdeželahv Ietul857". — nZa-me je ni večc radosti, ko potovati po ptujih, zlasti zgodovinsko zanimivih krajih. Že od mladih nog sem iskreno želel viditi in ogledati tisto majhno, toda v zgodovinskem obziru čez vse druge zanimivo okrajno unikraj srcdzemeljskega morja proti jugo-izhodu, in preteklo jesen sem Ti pravil. da mislim tje potovati, dasiravno sem že v lctih. Kar sem lani mislil, scm doveršil letos. 21. dan sušca nastopim z avstrijanskimi romavji dolgo in težavno potovanje. Vrcme ni bilo nič kaj ugodno; burja jc ojstro brila in sneg je naletoval. K sveči pa je bil pcrvi dan poto- vanja tudi najhujši. Ob osmih zjutraj odrinemo na Lloydovem parobrodu »Kalkuta" iz našega blagega Tersta" i. t. d. — piše v pervem listu koj v začetku, in v poslednjem kaže, da ao 11. dan maja prišli do plodne Kandije: nPri vsoni tcm pa ni Kandija, vendar več, kar jo bila nekdanja Kreta. 0 času gerSke mogočnosti in slave je štel slavni otok 1,200.000 duš, in še pod benočansko oblastjo jih je bilo do 900.000 — dan donašnji pa jih ni čez 300.000 duš. Tako je osoda vseh krajev, ki pod turškim jarmom zdihujejo! Še enkrat rečem, pod ncmarnimi in lenimi Tuvki gre vse pod zlo ... V četertek 14. maja, kmali po dveh popoldne, prijadramo srečno v Terst, . . . ki mi je že čez 30 lct predraga doraačija . . In tako je bilo končano dolgo potovanje v sveto deželo; Boga hvalim, da sem jo vidil. Ce pa sem s teni potopisom tudi svojemu narodu vstregel in če bojo Slovenci naši, ki dosihmal niso nobonega takega popisa imeli, radi prebirali tc bukvice in veseli v duhu potovali po obljubIjeni deželi, so spolnjene vse moje želje". — Knjigo samo pa je posvetit pisatelj blagorodnerau gosp. dr. Janezu I51ciweisu z naslednjim v njej natisnjeniiu predgovoroin: Blagorodni gospod dokturl Predragi prijatcl! Nate tii popis potovanja mojega po izhodncin ali po jntrovih dežclah, kterega bi radi tudi bravcom naših obče čislanih ,,Novic" podali! Storito ž njim, kar Vam je drago. Doliro vera, da spis moj je brez vse slovstvene vrednosti, ker ga nisem za občinstvo, ampak le za nektere prijatle spisal, o ktcrili som si svest, da mi ne bojo zamerili, če ni spis v vscm popolnoraa doveršen, kakor bi imcl biti. Vodilo me je popotuika po svcti dcželi neko poscbno svcto nadušenjr, ki ga popolnoma le tisti razumeti more, kdor je že sam bodil po tch krajih, kjer jc vsak kanien veličasten spominek, ali pa kdor se z menoj vred globoko vrine v premišljevanje nmogih ostankov nekdanje svetc dogodivšine. Naj bi potovali vsi moji slovcnski bravci v tem duhu z menoj! Z Bogom! Ves Vaš V Terstu o Božičnib praznikih 1857. Mihael Verne. 6. Odlomck občne povrstnirr. §. 21. Turki. — nNa turški prestol pride za Selimom I. edin sin njegov Soliman II. (1520— 1566). Bil je pa Soliraan hrabcr vojak, modcr in skušen vladar" i. t. d. — ,,Zvolil sem za ,,Album" odlomek iz občne povestnice zato, kcr mi je bil Vodnik nekoliko časa učenik povestnice in zemljopisa" —pravi k omenjcnemu spisku v nVodnikov Spomenik" 1859 str. 244 — 24G pisatelj Mihael Verne sam. 7. Razgovor ob občni zgodovini. Spisal J. B. Bossuet. Prosto poslovenil Mih. Verne. — V Novic. 1858 1. 31 je brati tole povabilo: nŽe dolgo iraamo v rokah prevod slovečega Bossuetovega razgovora „0 občni zgodovini", ki so ga napravili vsem Sloveucom priljubljeni gosp. prošt Verne, in radi bi ga dali na svetlo. Pa tiskarni stroški so preveliki, da bi se mogel ta obširni prevod tjč v en dan tiskati ia izdati. Zato vabimo vse domoljube in prijatle slovenskega slovstva, naj bi se na to zanimivo delo naročili. Naroenina ne bo čez 40 kr., in se bo plačevala še le ko bo natis že gotov. Kakor hitro se nam toliko naročnikov oglasi, kolikor jih je treba, da se tiskarni stroški splačajo, bomo dali rokopis precej tiskati. Bossuetov govor je zuan po vsem svetu; o prevodu pa ne rečemo druzega, kot da se nadjamo, da bomo ž njim naročnikom, zlasti pa duhovnim, jako vstregli". Vrednik. — V Koledarčeku družbe sv. Mohora 1.1866 str. 51 pa se bere: nLeta 1850 je poslovenil in v Terstu na svetlo dal vezek tretjega dela (francoske) knjige: nRazgovor čez občno zgodovino", ki jo je spisal leta 1681 učeni škof francoski J. B. Bossuet". — Prevod ta se menda v istini ni tiskal, in prej imenovani rokopis v 125 polah hrani ,,Slov. Matica" (cf. Letopis 1869 str. 54). — 8. Atala. Spisal Chateaubriand. Poslovenil po originalu Mih. Verne. — Kratkočasno berilo v Novic. 1859 str. 140 — 226. — ,,Kar Atalo tiče, sem jo nalaš Novicam v dodatek namenil, pravi v pismu 14. dan Aprila 1855 dr. J. Bleiweisu . . . Moj namen je bil, blagomili gospej Terpincovi, ki so mi lansko jesen prijazno djali, da naj kmalo kaj lepega spišem, vstreči . . Čudim se pa, in v resnici me veseli, da Vam, kakor pravite, prevod dopade, ker sem prenaglo prestavljal, in ker je mojc znanje francoskega in tudi slovenskega jezika le kratko. Za Novice je Chateaubriandova povestica, dasiravno kratka, vendar preobširna, in nikakor ne kaže, jo dolgo dolgo časa z ndalje sledi" tergati. Sicer pa storite ž njo, kar se Vam zdi" i. t. d. — nV ti pripovesti vidim sliko Ijudstva lovcev in ljudstva poljedelcev, vero, pervo postavodajavko ljudi, nevarnost nevednosti in prenapetosti v veri, ki ste razsvetljenju, Ijubezni in pravemu duhu evangelja nasproti — boje strasti in kreposti v priprostem sercu, poslednjič zmago kristjanstva čez najsilovitiši čutljej in najgrozovitiši strah — čez ljubezen in smcrt". — Rokopis v 12 polah hrani nSlov. Matica". —