Pofitnina plačana v gotovini.
o
91.	V Ljubljani, dne 30. septembra 1925.	Letnik VIL
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vaestoin a.:
303.	Naredba, s katero se uslužbenci Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev opraščajo obveze zavarovanja.
304.	Odločba, s katero se proglaša zdravilišče v Topol-ščfci za zavod prve vrste.
305.	Popravka k Ur. 1. št. 293/88 in 294/88.
306.	Naredba o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v trški občini litijski. Razglasi osrednje vlade Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev. -- Razne objave.
Me osrednje vlade.
303.
Naredba ministra za socialno politiko z dne 21. avgusta 1925., M. br. 144,
s katero se uslužbenci Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev opraščajo obveze zavarovanja.*
Na podstavi § 7. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. odrejam sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo:
§ 1-
Osebje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (vsi uradniki, uradniški pripravniki, števke in služitelji) se oprašča obveze zavarovanja za vse vrste rizikov, določenih z zakonom o zavarovanju delavcev, ker se je Narodna banka zaradi dopolnitve svojega ustroja zavezala s sklepom svojega upravnega odbora z dne 20. februarja 1923., izplačevati vsemu svojemu osebju ob bolezni, onemoglosti; starosti, smrti in nezgodi pri poslu najmanj one prejemke ali pokojnine, do katerih bi imelo bančno osebje pravico, ko bi bilo zavarovano po zakonu o zavarovanju delavcev.
§ 2.
Ta oprostitev od obveze zavarovanja velja:
a)	za stalne uradnike Narodne banke, na katere se nanaša člen 50. bančnega ustroja, od dne, ko jo stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922.;
b)	za ostalo osebje Narodne banke (uradniki, pripravniki, števke in služitelji) od dne, ko je sprejel upravni odbor Narodne banke sklep, omenjen v prednjem paragrafu te naredbe.
Kolikor pa je osebje Narodne banke prijavljeno na zavarovanje okrožnim uradom za zavarovanje delavcev in ni odjavljeno, mora Narodna banka izplačati prispevke za zavarovanje do dne, ko se razglasi ta naredba, ker so uživale zavarovane osebe vse pravice, določene z zakonom o zavarovanju delavcev.
V Beograd u, dne 21. avgusta 1925.
Minister za socialno politiko:
M. Simonovič s. r.
304.
Odločba ministra za narodno zdravje, s katero se proglaša zdravilišče v Topolščici za zavod prve vrste.
Gospod minister za narodno zdravje je odredil z odločbo z dne 7. septembra 1925., H. br. 36.150: Zdravilišče za zatiranje tuberkuloze v Topolščici
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 17. septembra 1925., št, 212. (L. —
1925.)
sc proglaša za zavod prve vrste. V njem se smejo pripravljati zdravniki in drugo osebje za zatiranje tuberkuloze, in zdravniki morejo po delovanju, dovršenem v tem zavodu, dobiti naziv specialista za tuberkulozo.
Število zdravniškega osebja se določa tako-le:
1.	) en šef-zdravnik;
2.	) dva asistenta;
3.	) trije sekundarni zdravniki.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1925.; št. 10.418.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Katičič s. r.
305.
Popravka.*
Instrukcija za agrarno-tehnična dela ob izvajanju naredbe ministra za agrarno reformo o definitivnem določanju objektov in subjektov agrarne reforme v severnih krajinah, natisnjena pod št. 276 v «Službenih Novinah» z dne 12. septembra 1925., št. 208, priloga XLVHI,** mora imeti številko 12.500/25., iz-premembe te instrukcije, natisnjene v isti številki «Službenih Novin» pod številko 277,*** pa morajo imeti številko 23.788 z dne 16. junija 1925.
Iz ministrstva za agrarno reformo v Beogradu,
dne 17. septembra 1925.; št. 35.956.
Uredbe velikega župana ljubljanske oblasti.
306.
Naredba velikega župana ljubljanske oblasti
o pobiranju občinske davščine na ponočni
obisk gostiln in kavarn v trški občini litijski.
Na podstavi § 81. občinskega reda v zvezi s členom 2. zakona o obči upravi in sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani dovoljujem, da sme pobirati občina Litija nastopno davščino:
§ 1-
Od gostov, ki so v gostilnah ali v kavarnah eno uro pred zaključkom oblastveno splošno določene policijske ure, pobira občina Litija posebno občinsko davščino, in sicer od vsakega gostilniškega ali kavarniškega gosta po 50 (petdeset) par. Za gosta se smatra lo vsak tak posetnik gostilne ali kavarne,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 19. septembra 1925., št. S14. (Ll. — 1925.)
** Uradni list z dne 19. septembra 1925., št. 293/88.
*** Uradni list z dne 19. septembra 1925., št. 294/88.
ki kaj potroši, ne glede na to, ali plača svoj potroše k sam, ali pa ga plača zanj kdo drugi. Davščina se pobira tudi od gostov, ki ostanejo v gostilni ali kavarni čez eno uro pred zaključkom policijske ure, tudi ako so si že pred navedeno uro kaj naročili ali plačali.
Donos te davščine se steka v občinski ubožni sklad. Gosta, ki se ne bi pokoraval tej odredbi, mora gostilničar ali kavarnar naznaniti trškemu občinskemu uradu.
§ 2.
Za pravilno pobiranje te davščine od gostov so odgovorni koncesionarji ali zakupniki dotičnih lokalov. Izgovora koncesionarjev ali zakupnikov na .njih obrtno uslužbenstvo ni vpoštevati.
Koncesionarji ali zakupniki lokalov si morajo pri občinskem uradu vselej pravočasno naprej proti takojšnjemu plačilu preskrbeti primerno število davčnih blokov. Vsak listek tega davčnega bloka jo perforiran, da je mogoče odtrgati potrdilni kupon. Točno eno uro pred zaključkom ta čas običajne policijske ure mora izročiti plačilni natakar ali oseba, ki pobira plačilo (potrošek) na jedi in pijači, vsem navzočnim in po tej uri vsem novodošlim gostom po-trdilne kupone. Davščino, odpadajočo na potrdilne kupone, plačajo gostje ali takoj, ali pa jo obračunijo šele ob plačilu potroška. Gostilničar ali kavarnar mora skrbeti za to, da mu potrebna nfhožina blokov ne poide, dokler ni nabavil novih. Tako pobirati davščino je potrebno zaradi možnosti kontrole, ki jo izvršuje trško občinsko predstojništvo v lokalih po svojih organih, katerim mora biti ob vsakem času dovoljeno, vstopiti v vse gostilniške in kavarniške prostore. Vstop se sme zabraniti kontrolnim organom samo, če se na zahtevo ne morejo dovoljno legitimirati.
§ 3.
Vsak davčni blok je opremljen s tekočo številko, vsak davčni listek pa s tekočo številko bloka in listka. Gostilničar ali kavarnar sme uporabljati bloke le po vrsti od najnižje do najvišje tekoče številke. Enako se smejo rabiti listki posameznih davčnih blokov le po vrsti od najnižje do najvišje tekoče številke. Gostje morajo potrdilni kupon obdržati, dokler ne zapuste lokala, ker ga morajo pokazati občinskemu kontrolnemu organu, ako jih pozove k temu. Gostje kakor tudi druge navzočne osebe morajo dajati na zahtevo kontrolnega organa vsa pojasnila, ki se tičejo davščine, odnosno se morajo legitimirati. Tudi ne smejo odhajajoči gostje puščati potrdilnih kuponov v lokalu, temveč jih morajo, ko zapuste lokal, takoj uničiti. Gostilničar ali kavarnar mora listek iz bloka iztrgati vpričo gosta.
§ 4.
Davščino, pobrano v enem tednu, mora podjetnik najpozneje do srede naslednjega tedna na podstavi obračuna izročiti občinskemu uradu. Za vsak izgubljeni blok mora plačati podjetnik vso njegovo vrednost.
§ 5.
Za prestopke te naredbe je smatrati: a) ako uporablja podjetnik neuradna potrdila, to je taka, ki jih ni prejel od občinskega urada;
b)	ako se gost vkljub pozivu brani, plačati davščino;
c)	ako podjetnik davščine ne pobere;
č) ako plača gost sporazumno s podjetnikom davščino brez potrdila.
§6-
Za vsako kršitev te naredbe, storjeno iz malomarnosti, sme občinsko predstojništvo podjetniku ali gostu, ne da bi uvedlo zoper njega kazensko postopanje, predpisati desetkratni iznos prikrajšane davščine, za namenoma storjene prestopke pa dvaj-setkratui iznos prikrajšane davščine. Če se višina prikrajšane davščine ne more določiti ali če se pri podjetniku prestopki ponavljajo, se določi vsota, ki jo mora plačati, od 250 do 2000 Din. Ako zakrivi gost prestopek sporazumno s podjetnikom, sme občinsko predstojništvo zgoraj določene zneske predpisati vsakemu in oba jamčita vzajemno za plačilo predpisanih zneskov.
§ 7.
V	vseh zadevah te naredbe odloča na prvi stopnji županstvo. Zoper odloke županstva je dopusten priziv na občinski odbor, zoper sklepe občinskega odbora pa na velikega župana ljubljanske oblasti. Priziv je vložiti v vsakem primeru pri županstvu v Litiji v 14 dneh od dne, ko se vroči stranki odlok županstva ali obvestilo o sklepu občinskega odbora.
§ 8.
Pričujočo davščino je smatrati za javen občinski davek. Ako se davščina ne plača v določenem roku (§ 4.), jo je izterjati s politično eksekucijo. Na isti način je izterjati tudi premalo oddane zneske, ako se ne plačajo v 14 dneh po vročitvi plačilnega poziva. Prizivi nimajo odložilne moči. Glede zastaranja te davščine veljajo določila zakona z dne 18. marca 1878., drž. zak. št. 31.
§ 9-
Občinski urad (županstvo) ima v izjemnih primerih (prireditve, veselice itd.) pravico, sporazumno s podjetnikom ali s prireditelji to davščino pavša-lirati.
§ io.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», in velja do dne 31. decembra 1925.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od privolitve velikega župana ljubljanske oblasti.
V	Ljubljani, dne 22. septembra 1925.;
U. br. 9744/1.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Tarifno obvestilo.*
Uvedba nove železniške tarife, del H., in lokalne
tarife, zvezek A in B, z dnem 1. oktobra 1925.
1.	) Z odločbo gospoda ministra za promet M. S. br. 21.570 z dne 21. julija 1925. je bila odobrena:
Železniška tarifa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, del II.:
Tarifne odredbe za prevoz blaga, živih živali in mrličev.
Ta tarifa stopi v veljavo dne 1. oktobra 1925.
Ko stopi ta tarifa v veljavo, prestanejo veljati:
«1. Avstrijska, ogrska in bosensko-hercegovska železniška tarifa za blago, del L, oddelek B, veljavna od dne 1. januarja 1918. (österreichischer, ungarischer und bosnisch-hercegovinischer Eisenbahntarif, Teil L, Abteilung B, gültig vom 1. Jänner 1918) z vsemi dodatki.
2.	Dopolnitve in izpremembe železniške tarife, del L, oddelek B, z dne 1. julija 1922.
3.	Začasna tarifa, del II., za prevoz-blaga, živih živali in mrličev na progah državnih železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, direkcije v Beogradu, z dne 1. julija 1922. z dodatkoma I. in II.
4.	Vsi drugi predpisi, ki nasprotujejo odredbam te tarife.»
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. septembra 1925., št. 212. (L. — 1925.)
2.) Z odločbo gospoda ministra za promet M. S. br. 25.868 z dne 24. avgusta 1925. so bile odobrene lokalne tarife, zvezek A in B, in sicer:
a)	Lokalna tarifa, zvezek A: Keglernen-tarne in tarifne odredbe za prevoz blaga živih živali in mrličev na progah državnih železnic kakor tudi vicinalnih železnic, ki so v upravi državnih železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ta tarifa velja od dne 1. oktobra 1925.
Ko stopi ta tarifa v veljavo, prestanejo veljati:
«1. Tarifa, del II., za prevoz blaga, živih živali in mrličev na progah železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev direkcije v Zagrebu z dne 1. avgusta 1919., z vsemi dodatki in dopolnitvami.
2.	Tarifa za živad, brzovozno in tov tho blago za proge direkcije v Ljubljani z dne 15. avgusta
1919.,	z vsemi dodatki in dopolnitvami.
3.	Tarifa za prevoz blaga, del H., v območju direkcijo v Sarajevu z dne 15. avgusta 1920., z vsemi dodatki in dopolnitvami.
4.	Začasna tarifa, del II., za prevoz brzovoznega in sporovoznoga blaga, živih živali in mrličev na progah: od Splita do Knina, od Perkoviča preko Slivna do Šibenika, od Splita do Sinja z dne 15. februarja 1922., z vsemi dopolnitvami.
5.	Začasna tarifa, del II., za prevoz blaga, živih živali in mrličev na progah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev direkcije v Beogradu z dne 1. julija 1922., z vsemi dodatki in dopolnitvami.
6.	Tarifa, del II., za prevoz blaga, živih živali in mrličev na progah državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev direkcij v Sarajevu, Subotici in Zagrebu z dne 1. julija 1922., z vsemi dodatki in dopolnitvami.
7.	Tarifa za blago, del H., za proge državne uprave južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 15. julija 1923., z vsemi dodatki in dopolnitvami.
8.	Tarifa, del H., zvezek 1.: Odredbe in vozninski stavki za direktno odpravljanje blaga, živih živali in mrličev v prometu med postajami v Bački in Baranji na eni strani in ostalimi železniškimi postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani z dne 1. novembra 1923.
9.	Tarifa, del II., zvezek 2.: Odredbe in vozninski stavki za direktno odpravljanje blaga, živih živali in mrličev v prometu med postajami v Bački in Baranji na eni strani in postajami uprave južne železnice in proge od Celja preko Velenja do Dravo-grada-Meže na drugi strani z dne 1. novembra 1923.
10.	Lokalna tarifa, del H., za prevoz mrličev, blaga in živih živali na progah železnice od Barča do Pakraca z dne 16. novembra 1919., z vsemi dopolnitvami.
11.	Tarifa za blago, del H., za lokalno železnico od Radgone do Ljutomera z dne 1. marca 1923.
12.	Tarifa za prevoz blaga, živih živali in mrličev na lokalnih železnicah od Ljubljane do Vrhnike, od Grobelnega do Rogatca, od Poljčan do Zreč in od Slovenske Bistrice do Slovensko Bistrice mesta iz leta 1920., z vsemi dodatki.
13.	Vsi drugi predpisi, ki nasprotujejo odredbam te tarife.»
b)	Lokalna tarifa, zvezek B, tabel voz-ninskih stavkov za prevoz blaga, živih živali in mrličev na progah državnih železnic kakor tudi vicinalnih železnic, ki so v upravi državnih železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi te tabele veljajo od dne 1. oktobra 1925.
3.) Daljinar (z železniško karto) za upotrebo ob uporabljanju občih in vojaških tarif na železnicah v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki ga je uredil in v lastni založbi izdal g. Ivan Pangerc, uradnik ministrstva za promet, in ki ga je odobril gospod minister za promet za službeno uporabo z odlokom M. S. br. 16.482 z dne 2. junija 1925. Tudi ta daljinar velja od dne 1. oktobra 1925.
Ko stopi v veljavo ta daljinar, prestanejo veljati: kilometrske razdalje direkcije v Beogradu z dne
1.	avgusta 1919., kilometrsko kazalo direkcije v Sarajevu z dno 16. novembra 1919., kilometrsko kazalo za proge državne uprave južne železnice z dne 1. novembra 1921., začasni daljinar državnih železnic kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 15. septembra 1923. in vsa druga kilometrska kazala, ki so obsežena v tarifah, navedenih zgoraj pod 2.), in ki prestanejo veljati, ko stopi v veljavo lokalna tarifa, zvezek A.
Vse,-kar je zgoraj navedeno, se lahko nabavi pri finančnem oddelku generalne železniške direkcije v Beogradu kakor tudi pri oblastnih železniških direkcijah, in sicer:
1.	Tarifa, del II., navedena pod 1., za 150 Din.
2.	Lokalna tarifa, zvezek A, za 60 Din.
3.	Lokalna tarifa, zvezek B, za 40 Din.
4.	Daljinar za 180 Din.
Iz ministrstva za promet v Beogradu,
dne 15. septembra 1925.: M. S. br. 28.905/25.
Cenovnik za trte v vseh državnih kmetijskih napravah jeseni 1925. in spomladi 1926. leta za 1000 trt.*
Ključi ameriške trte:
I. vrsta po 100 Din;
II. vrsta po 35 Din.
Korenjaki (sajenko):
I. vrsta po 250 Din;
II. vrsta po 75 Din.
Cepiči (zreli):
I. vrsta po 1500 Din;
II. vrsta se ne prodaja.
Ključi domače trte:
I. in II. vrsta 80 Din.
a)	Za one osebe, ki vzamejo več nego 5000 ključev, da bi proizvajale korenjake in cepiče za prodajo, se zvišujejo gorenje cene ključev za 100 %, t. j.:
I. vrsta po 200 Din;
II. vrsta po 70 Din.
b)	Osebam, ki zahtevajo trte za popolnitev in razširitev svojih vinogradov, ni treba predlagati potrdil o vsebini apna svojih zemljišč, nogo v prošnji naj samo označijo prej zasajeno podlogo in izjavijo, ali je vinograd na dotični podlogi v dobrem stanju.
c)	Prosilcem, ki prosijo za ključe in korenjake, ni treba vkljub členu 15., točki L, pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva predlagati potrdila občinskega urada, da jemljejo trte izključno za sajenje na svojem zemljišču.
Iz oddelka za vinogradništvo in sadjarstvo ministrstva za poljedelstvo in vode v Beogradu,
dne 14. avgusta 1925.; št. 30.947/5.
Razglasi velikega lupana ljubljanske oblasti.
L. br. 1078.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. septembra 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- vellh	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Ošpice. —		Morbilli.			
Brežice			2		,	2
Krško			2			2
Laško 		i	•		,	1
Radovljica ....	6		6		
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Črnomelj.	. .	8	.	.		8
Ljubljana (okolica).	39		4		35
Ljubljana (mesto) .	2	.	1		1
Logatec		1	.	1		.
Laško 		1	8			9
Novo mesto . . .	8	3	6		5 i
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		4				4
Črnomelj		5				
Kamnik		2		.		2
Kastav			1			1
Kranj		i	1			2
Krško		5	1	2		4
Ljubljana (mesto) .	1			i	. i
Novo mesto . . .	2	i	*	•	1	3	
Griža. —		Dysenteria.			
Brežice		2				2
Črnomelj		1	,	i	,	a
Kamnik		1	,	i	.	.
Kranj		1	1		,	2 i
Krško		10	5	i		14
Kočevje		1	3		2	2 1
Novo mesto . .	20		14		6
Radovljica ....	1	.	.	.	1
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. septembra 1925., št. 213.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih 1	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Nalezljivo vnetje možganov. — Heningitis cerebro-					
spinalis epidemica.					
j Laško 		1		•	.	1
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Kamnik		2				2
I Kranj		6				6
Krško		3				3
Laško		1		i		
Ljubljana (mesto) .	3	.			3
Logatec		1		i		•
Da vica.	— Diphteria et Croup.				
Brežice		1		i		
Kranj		1		i		
Krško		3	i			4
Ljubljana (mesto) .	3	i	3		1
Laško 		1		.		1
V	Ljubljani, dne 24. septembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: Tekavčič s. r.
Vet. br. 774.
Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 25. septembra 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Š u s t a v e c.
Radovljica: Bohinjska Bistrica (Lom 1 dvorec).
Garjekonj.	S
Laško: Marija Gradec (Lažišče 1 dvorec).
Svinjska k .u g a.
Brežice: Pišece (Pišece 4 dvorci). Črnomelj: Suhor (Dole 1 dvorec). Krško: Škocijan (Brinove 1 dvorec, Telče 6 dvorcev). Litija: Polica (Bleč vrh 1 dvorec). Radovljica: Lesce (Lesce 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (Starci, Zorziči po 1 dvorec). Kranj: Jezersko (Zgornje Jezersko 1 dvorec), Šenčur (Šenčur 2 dvorca), Voglje (Voklo 1 dvorec). Laško: Marija Gradec (Lahomšek, Lože, Stransko po 1 dvorec). Litija: Litija (Tenetiše 1 dvorec), St. Vid pri Stični (Metnaj, Potok po 1 dvorec), Žalna (Maina Žalna 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Brezovica (Vnanje gorice 2 dvorca), Dobrova (Stranska vas 1 dvorec, Osredek 2 dvorca), Dobrunje (Sostro 1 dvorec, Stepanja vas 2 dvorca), Grosuplje (Grosuplje 1 dvorec), Horjulj (Horjulj 1 dvorec), Preserje (Goričica, Podpečjo po 1 dvorec), Slivnica (Veliko Mlačevo 1 dvorec), Šmartno pod Šmarno goro (Tacen 1 dvorec), Št. Vid (Brod in Št. Vid po 1 dvorec), Vič (Nova vas 1 dvorec), Vrhnika (Mirke 1 dvorec, Vrhnika 4 dforci), Želimlje (Želimlje, Sel-nik in Suša po 1 dvorec). Radovljica: Lancovo (Lancovo 1 dvorec), Leše (Leše 1 dvorec).
Perutninska kolera.
Ljubljana, okolica: Medvode (Svetje 6 dvorcev).
V	Ljubljani, dne 25. septembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Tekavčič s. r.
O.	br. 499/6.
Razglas o določitvi dni in o razdelitvi volilnega okraja na krajevno ločene sekcije za volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in za volitev obrtnih prisednikov vzklicnega sodišča.
Dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 13. junija
1925.,	O. br. 499 (Uradni list 58 z dne 22. junija 1925. o razpisu volitev v obrtno sodišče v Ljubljani) se odreja volitev za volilni razred delavcev, odnosno delojemalcev, na nedeljo dne 18. oktobra 1 925., in za volilni razred podjetnikov, odnosno delodajalcev, na torek dne 2 0. oktobra 192 5.
Volilo se bo v več teritorialno ločenih sekcijah, ki se določajo na podstavi § 5., odstavka 2., ministrske naredbe z dne 15. julija 1909., drž. zak. št. 112, tako-le:
I.	sekcija obseza občine Devico Marijo v Polju, Dol, Dolsko, Dobrunje in Podgorico. — Volilni kraj je Devica Marija v Polju.
II.	sekcija obseza občino Moste, Ježico in Črnuče. — Volilni kraj so Moste.
III.	sekcija obseza občine Brezovico, Dobrovo, Log, Rudnik in Vič. — Volilni kraj so G 1 i n c e (občina Vič).
IV.	sekcija obseza občine Šmartno, Št. Vid in Zgornjo šiško. — Volilni kraj je Št. Vid.
V.	sekcija obseza občino Medvode. — Volilni kraj je Preska.
VI.	sekcija obseza občine Grosuplje, Lip-Ijenje, Račno, Slivnico, Št. Jurij in Šmarje. — Volilni kraj je Stranska vas (občina Grosuplje).
VII.	sekcija obseza občine Iško loko, Iško vas, Pijavo gorico, Studenec, Tomišelj, Vrbljene in Želimlje. — Volilni kraj je Ig.
VIII.	sekcija obseza ozemlje mesta Ljubljane. — Volilni kraj je Ljubljana.
Skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, se ugotovi in razglasi pri VIII. sekciji v Ljubljani.
Ura, ko se prične in zaključijo volitve, in volilni lokali se naznanijo najkesneje osem dni pred volit-vijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča (ti podatki so tudi vpisani v volilnih izkaznicah, ki jih prejmejo volilni upravičenci).
Vsako posamezno volitev vodi volilni komisar, določen po obrtnem oblastvu; ta komisar odloča o identiteti volilcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba.
Volitev se prične ob določenem času, ne glede na število došlih volilcev, in se zaključi ob določeni uri.
Voli se tako, da se osebno oddajajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov, odnosno delodajalcev, smejo voliti za ženske njih zakonski možje ali pa posebe pooblaščene tretjo osebe.
Osebe, ki niso vpisane v volilnem imeniku, ne morejo voliti.
Volilci oddajajo svoje glasovnice po vrsti, kakor se javijo.
Izvoljen je, kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov.
Ce se ne doseže absolutna večina, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov.
V	ožjo volitev je privzeti dvakrat toliko oseb, kolikor jih je voliti.
Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila zaznameno-vana pri prvotni volitvi.
Zoper volilno postopanje in zoper ugotovitev izida volitev po § 12. ministrske naredbe z dne 23ega aprila 1898., drž. zak. št. 56, pritožba ni dopustna.
V	Ljubljani, dne 24. septembra 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Marn s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. br. 499/2—1925.	1726
Razpis.
Mag. pharm. Nikola J o r d a n i č, tačasni lekarniški asistent lekarne pri Angelu varuhu, ki je last mag. pharm. Alojzija Siraka v Mariboru, in mag. pharm. Slavko Hočevar, tačasni zakupnik lekarne mag. pharm. Bubnja v Velesu, sta sprožila ustanovitev nove javne lekarne na Prevaljah ter zaprosila koncesije za obratovanje te lekarne.
To se razglaša po § 48. zakona o ureditvi lekarništva z dne 15. decembra 1906., drž. zak. št. 5 ex
1907.,	s pristavkom, da morajo lastniki javnih lekarn, ki smatrajo eksistenčno možnost svojih lekarn z ustanovitvijo nove lekarne za ogroženo, morebitne ugovore zoper zaprošeno ustanovitev uveljaviti v štirih tednih
od dne, ko so objavi ta razglas, ustno ali pismeno pri sreskem poglavarju na Prevaljah.
Pozneje došli prizivi se ne bodo mogli vpo-števati.
V Mariboru, dne 11. septembra 1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
B. br. 2131/1.
Razglas glede sladkanja letošnjega vinskega mošta.
Zaradi trajno deževnega vremena je pričakovati v kvalitativnem oziru večinoma slabši vinski pridelek.
Da bo pa pridelek vendarle čim boljši, priporočam vinogradnikom, naj eventualno gnilo grozdje podbirajo, z glavno trgatvijo pa čim dlje počakajo ter na ta način ukoristijo ono malo število solnčnih dni, ki nam jih najbrž prinese mesec oktober.
Obenem dovoljujem vinskim producentom na podstavi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. št. 210, prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih moštov v mariborski oblasti, in sicer z 2 % do 4 % (2 do 4 kg na 100 litrov) mošta navadnih grozdnih vrst, ki imajo izpod 14 %, in onih finejših vrst, ki imajo izpod 17 % sladkorja.
Sladkor, porabljen v ta namen, mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavi, tako zvani ameriški sladkor so no sme rabiti v to svrho. Prav tako se ne sme sladkor raztopiti v vodi, marveč le v vinskem moštu. Sladkor naj se doda po možnosti še kipečemu moštu.
Zaradi splošne dovolitve sladkanja odpadejo v mariborski oblasti posamezne prošnje vinskih producentov za sladkanje kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem sladkanju.
V Mariboru, dne 22. septembra 1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
L. št. 1/35.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. septembra 1925.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	-Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifumih bolezni.					
Celje		5	2	1		6
Celje (mesto). . ,	1		1		
Čakovec 		1				i
Konjice		2	i	i		2
Ljutomer		1				1
Maribor, desni breg	4	,			4
Maribor, levi breg .	1	2			3
Maribor (mesto). .	3				3
Prelog		,	i			1
Slovenjgradec. . .	2	i			3
Šmarje pri Jelšah .	3	.			3
Skupaj .	23	7	3		27
Griža. — Djsenteria.					
Celje	(	2	3	3		2
Maribor, desni breg!	3		3		
Maribor, levi breg.j		2	.		2
Prevalje		7		3		4
Ptuj			1			1
Skupaj .	12	6	9		9
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		3	1			4
Čakovec 		1				1
Maribor, desni breg	2				2
Maribor, levi breg .	4				4
Maribor (mesto). .	1				1
Slovenjgradec. . .	2				2
Skupaj .	13	1		•	1 14	
Ošpice. —		Morbilli.			
Celje		2				2
Maribor, levi breg.		2			2
Ptuj (mesto) . . .	i	1	i	.	1
Skupaj .	3	3	1	•	5
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Čakovec 		1				1
Ljutomer		1				1
Murska Sobota . .		1	i		
Ptuj			1			i
Slovenjgradec. . .	1		.		i
Skupaj .	3	2	i		4
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
Celje		1		,	• 1 1 1	
Ljutomer		4			•	1	4	1	
Skupaj .	5			.	1	5	
Sen. — Erysipelas.					
Gornjigrad ....	1		.	•* 1 1	
Konjice			i		1	
Ljutomer		i			1	
Ptuj		i	i	i	• 1 1	
Skupaj .	3	2	i	•	1	4	
Srez	Ostalih	Nanovo \ obolelih |	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Vranični prisad. — Anthrax.					
Prelog		1	•	■	•	1
Skupaj 1	1	1	.	1	. V Mariboru, dne 25. septembra				■ 1925.	1 1
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko a. r.
Vet. br. 789/40.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 26. septembra 1925.
Opazka: Imena sroskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami, kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Konjice: Zbelovo (Zbelovo I dvorec). Ptuj, mesto: Ptuj 1 dvorec.
Steklina.
Šmarje: Črmožiše (Mreže 1 primer), Rogatec (Rogatec 1 primer).
Svinjska kuga.
Celje: Sv. Pavel pri Preboldu (Sv. Pavel pri Preboldu 1 dvorec). Dolnja Lendava: Beltinci (Beltinci; 19 dvorcev), Dolnja Lendava (Dolnja Lendava 66 j dvorcev), Gančani (Kraščica 3 dvorci). Maribor, ' desni breg: Loka (Planica 1 dvorec). Maribor, levi breg: Gradiška (Gradiška 3 dvorci), Jarenina (Jareninski dol 2 dvorca, Vajgen 1 dvorec), Lajtcrsbcrg , (Košaki 2 dvorca, Lajtcrsbcrg 1 dvorec, Meljski hrib 2 dvorca, Počehova 2 dvorca), Na Ranci (Ranca ^ 4 dvorci), Plavč (Plavč 5 dvorcev), Sv. Peter (Vo-dole 4 dvorci), Vrtiče (Vrtiče 4 dvorci), Vukovski dol (Vukovski dol 2 dvorca), Zgornja Sv. Kungota (Kozjak 2 dvorca). Ptuj: Bisečki vrh (Crmla 2 dvorca), Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah (Mostje 4 i dvorci). Šmarje pri Jelšah: Rogatec (Rogatec 2 dvorca), Sv. Florijan (Spodnje Svino 3 dvorci). Maribor, mesto: Maribor 1 dvorec.
Svinjska rdečica.
Celje: Braslovče (Sv. Matevž in Polce po 1 dvorec), Gomilsko (Gomilsko 1 dvorec), Grajska vas (Grajska vas 1 dvorec), Polzela (Polzela 1 dvorec), Vransko (Brode 1 dvorec). Gornji grad: Rečica ob Savinji (Doblatina 1 dvorec). Konjice: Konjice trg (Konjice trg 1 dvorec), Loče (Klokočovnik 1 dvorec), Stranice (Stranice 1 dvorec), Paka (Paka 1 dvorec). Maribor, desni breg: Cigonca (Cigonca in Videž po 2 dvorca). Maribor, levi breg: Ciglence (Ciglence 1 dvorec). Prelog: Draškovec (Draškovec 14 dvorcev). Prevalje: Gortina (Gortina 1 dvorec). Libeliče (Černecc 1 dvorec), Št. Danijel (Strajna 1 dvorec), Tolsti vrh (Podklanee in Tolsti vrh po 1 dvorec), V:i-hred (Vuhred 1 dvorec), Vuzenica (Št. Janž 1 dvorec). Šmarje pri Jelšah: Pilštanj (Lešično 1 dvorec).
V Mariboru, dne 26. septembra 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti:
dr. Rajar s. r.
Razglasi drugih uradov in obiastev.
S 24/25—2.	1728 ,
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Marije W r a č -! kove (Wračko), hišne posestnice in trgovke v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 82.
Konkurzni komisar; Ivan Sernec, deželnosodni svetnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Fritz Juritsch, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 83 dne 12. oktobra 1 925. ob devetih.
Oglasitveni rok do dne 5. n o v e m b r a 1 9 2 5. ob devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 24. septembra 1925.
Nc 1 646/25—1.	Proglasitve za mrtve.	1714
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na-znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Ivan Karničnik, rojen dne 1. septembra 1888. v Slovenjgradcu in tja pristojen, mesarski pomočnik.	Odšel ob mobilizaciji leta 1914. s 5. dragonskim polkom na rusko bojišče, odkoder se zadnjič oglasil koncem meseca avgusta 1916.; od takrat pogrešan.	Mati Marija Karničnik, zasebnica v Slovenjgradcu št. 64.		29. 6. 1925.; T 1 24/25-2.	
Franc Topovšek, rojen dne 12. septembra 1897. na Gomilskem in tja pristojen.	Odšel leta 1915. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Maribor in potem na italijansko bojišče; od leta 1916. pogrešan.	Mati Helena Topovšek, posestnica na Gomilskem št. 55.	. 8. 7. 1925.; TI 25/25-2.		
Ivan Grobelnik, rojen leta 1895. v Št. Janžu pri Rečici, pristojen v občino Rečico v Savinski dolini.	Odšel leta 1915. k saper-skemu bataljonu v Ptuj in potem v Galicijo; meseca avgusta 1916. baje v ruskem ujetništvu umri.	Sestra Marija Grobelnik, posestnica v Okonini št. 30.	_	21. 7. 1925.; T I 26/25-2.	
Josip Habim, rojen dne 2. februarja 1895. v Stari vasi, pristojen v Videm, srez Brežice.	Odšel koncem leta 1914. k pehotnemu polku št. 87 in kesneje na italijansko bojišče, kjer baje dne 18. junija 1918. pri Dcnti ob Piavi padel.	Mati Lucija Habim, posestnica v Stari vasi št. 7.		21. 7. 1925.; T 1 27/25—2.	
Karel Veršec. rojen dne 30. oktobra 1884. v Gornji Sušici, pristojen v občino Bizeljsko, srez Brežice, samski delavec.	Odšel ob mobilizaciji leta 1914. k 87. pehotnemu polku v Celje in potem tia rusko bojišče, kjer prišel leta 1915. v rusko ujetništvo; zadnjič se oglasil dne 5. januarja 1918.	Sestra Frančiška Veršec, posestnica v Gornji Sušici št. 97.		29. 7. 1925.; T 1 28/25—2.	
Anton Kovše, rojen leta 1891. v Koroški vasi, pristojen v občino Sv. Kungoto, srez Konjice, stanujoč naposled v Koroški vasi št. 15.	Odšel spomladi leta 1915. na rusko bojišče, odkoder se zadnjič oglasil koncem meseca julija 1915.	Mati Ana Kovše, posestnica v Koroški vasi št. 15.	—	1. 8. 1925.; T 1 29/25-2.	
* Anton Pungartnik, rojen dne 10. januarja 1877. v Stenici, srez Konjice, in tja pristojen, posestnik v Stenici št. 12.	Odrinil ob mobilizaciji meseca julija 1914. k nadomestnemu bataljonu domobranskega pehotnega polka št. 3 ter bil s 7. stotnijo tega polka na ruski fronti, odkoder zadnjič pisal koncem meseca maja 1915.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Pungartnik, posestnica v Stenici št. 12.	_	7. 8. 1925.; T I 30/25-2.	S o?
Anton Urankar, rojen dne 25. januarja 1898. v Št. Juriju ob Taboru, srez Celje, in tja pristojen.	Odšel meseca junija 19i6. k 87. pehotnemu polku v Celje ter bil naposled na italijanskem bojišču, odkoder se zadnjič oglasil meseca oktobra 1918.	Oče Andrej Urankar, posestnik v Ojstriški vasi.	—	11.8. 1925.; T I 31/25-2.	
Franc Lipovšek, rojen dne 22. januarja 1884. v Velikem Širju, pristojen v Loko pri Zidanem mostu.	Odšel s pehotnim polkom št. 87 na rusko fronto; izza ! dne 28. avgusta 1914. pogrešan.	Sestra Marija Horjak, rojena Lipovšek v Št. Petru pri Loki št. 92.		18. 9. 1925.; T I 33/25-2.	
Ferdo Konečuik, rojen leta 1898. v Šmartnem pri Slovenjgradcu in tja pristojen.	Baje leta 1917. na soški fronti padel; od konca leta 1917. vsaj pogrešan.			18. 9. 1925.; T I 38/25—2.	
Ignacij Kanič, rojen leta 1882. v Šmartnem pri Slovenjgradcu in tja pristojen. Viktor Krevh, rojen leta 1895. v Šmartnem pri Slovenjgradcu in tja pnstojcn.	Baje leta 1915. padel na ruskem bojišču; od konca leta 1915. vsaj pogrešan. Baje meseca novembra 1919. pri Ettendoriu na Koroškem padel kot vojak „Narodne straže“; od konca leta 1919. vsaj pogrešan.	Županstvo v Šmartnem pri Slovenjgradcu.	—	18. 9. 1925.; T I 40/25-2. 18. 9. 1925.; T I 41/25-2.	
Anton Izak, rojen leta 1898. v Šmartnem pri Slovenjgradcu iu tja pristojen.	Baje leta 1917. na soški fronti padel; od konca tega leta vsaj pogrešan.			19. 9. 1925.; T I 43/25-2.	
1717 J N. z. k. Nemčavci
1713
Razglas o napravi nove zemljiške knjige.
T 75/25—4.
Amortizacija.
Po prošnji, ki jo je vložila firma: «Korotan», lesna industrija, d. d., Prevalje, so uvaja postopanje za amortizacijo nastopnega garancijskega pisma, ki ga je rečena firma baje izgubila: Garancijsko pismo st. 15, izdano dne 18. julija 1924. po Trgovski banki, d. d., podružnici v Slovenjgradcu, za angleških funtov 110 v korist firmo: D. Petrovitsch & Cie, Salo-niquo Stoa Hadji Osman.
Imetnik tega garancijskega pisma se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v š e s t i li mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da garancijsko pismo ni več veljavno.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 22. septembra 1925.
Poizvedbe na licu mesta zaradi naprave novo zemljiške knjige katastralne občino Nemčavccv se prične dno 7. oktobra 1925. v občinski pisarni v Nemčavcih.
Vsi posestniki nepremičnin, ležečih v navedeni katastralni občini, in vse druge osebe, ki imajo pravni interes na tem, da se poizvedo posestne razmere, lahko pridejo in povedo vse, kar utegne pojasniti in varovati njih pravice.
Okrajno sodišče v Murski Soboti.
dne 21. septembra 1925.
E 1043/25—8.	1661
Dražbeni oklic.
Na predlog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne 2 3. oktobra 1 92 5. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Klanec, vi. št. 7:
Označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 6000 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 3000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 23.668 Din, skupaj 32.668 Din. Najmanjši ponudek znaša 27.954 Din. Vsa površina meri 1 ha 66 a 17 in2.
K nepremičnini spadajo te-le pritekline: 2 konja, 1 voz. 2 lopati, 4 motike, 1 lakovnica, 1 kad za zelje,
1	stiskalnica, dvoje gnojnih vil, troje grabelj, ena samokolnica, 1 velnik, 2 cepiča, 1 slamorezni stol,
2	žagi. 1 žitnica in 2 reti v cenilni vrednosti 9263 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 4193 Din.
Okrajno sodišče v Celju,
dne 25. avgusta 1925.
četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek II.,
dne 5. septembra 1925.
1658
1422
E 344/25—5.
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Loka in Talčji vrh, vi. št. 61. in 410. 236 in 807.
Cenilna vrednost: 11.193 Din 51 p; najmanjši ponudek: 7462 Din 34 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 30. julija 1925.
E 229/24.
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. oktobra 1 925. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin; zemljiška knjiga za katastralno občino Ojstrško vas, vi. št. 316.
Cenilna vrednost: 77.282 Din 50 p; vrednost pritekline: 1025 Din; najmanjši ponudek: 51.521 Din
68 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, oddelek II.,
dne 9. septembra 1925.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
577. Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Jugoslovenska - češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d., Kranj:
Izbrisala se je prokura, s katero je bil poverjen Artur Heller; vpisala pa se je podelitev kolektivne prokure Maksu Horwitzu.
Ljubljana, dne 21. julija 1925.
578. Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Jugoslovenska - češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d., Kranj:
Na podstavi sklepa izrednega občnega zbora z dne 23. marca 1924. se je zvišala delniška glavnica od 1 na 5 milijonov dinarjev in se je izpremenil § 7. družbenih pravil. — Po sedanjem besedilu tega paragrafa se je zvišala osnovna delniška glavnica, ki je znašala do sedaj 1,000.000 Din in je bila razdeljena na 10.000 (deset tisoč) v gotovini popolnoma vplačanih in na prinosnika se glasečih delnic po 100 Din (sto dinarjev), po sklepu izrednega občnega zbora z dne 23. marca 1924. na pet milijonov dinarjev s tem, da se je izdalo 40.000 novih, na prinosnika se glasečih delnic po 100 Din; torej znaša delniška glavnica 5 (pet) milijonov dinarjev in je razdeljena na 50.000 (petdeset tisoč) na prinosnika se glasečih delnic po 100 Din (sto dinarjev). Na podstavi sklepa istega občnega zbora so sme zvišati delniška glav-
(	---------- _ ! niča za nadaljnjih 5,000.000 Din. torej na 10,000.000
P 102/25.	1687 j pjn> |.irez predhodne dovolitve državnega oblastva.
j Za vsako nadaljnjo zvišbo delniške glavnice pa je
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z «Ine j lrebra dovolitve državnega oblastva.
20. avgusta 1925., L 11/24-5, je bila Alojzija Ju-1 r° spremembo je potrdil veliki župan ljubljanske
g c r, posestnica v omejeno preklicana.
Razglasitev preklica.
Borečih,' 'zaradi zapravljivosti ',b,asti/; odlokom z dne 23. julija 1925., O. br 699/3,
po pooblastitvi ministrstva za trgovino in industrijo
pomoMka ji je „„«vij,.,. Anton StohecJ *^ » l». VI. it. 1688.
kmet v Borečih št. 19.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek L,
dne 16. septembra 1925.

E 56/25—9.
1613
Dražbeni oklic.
Dne 10. oktobra 1 92 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dol (hiša, gospodarska poslopja s 50 parcelami vrtov, njiv, pašnikov, travnikov, vinograda in košenic), vi. št. 5, 6, in zemljiška knjiga Stari trg, vi. št. 181, 216, 210 in 420.
Cenilna vrednost: 52.229 Din 23 p; vrednost pritekline; 5800 Din; najmanjši ponudek: 34.820 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičniu v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki j" nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 2. septembra 1925.
E 815/25—7.	1740
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1 925. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stožice, vi. št. 683 (njiva, nedograjena enodružinska hiša).
Cenilna vrednost: 31.965 Din; najmanjši ponudek: 21.310 Din.
(Pravice, ki ne hi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 13. avgusta 1925.
16-10
E 377/25.
Dražbeni oklic.
Dne 1 5. oktobra 1 92 5. ob devetih bo pri
1667 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
574.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Dungit-tovarna, družba z o. z.
Obratni predmet:
1.	) proizvajanje «dungita», t. j. sredstva za kon-serviranje in pomnoževanje naravnega gnoja, posebno dušika, in
2.	) prodajanje «dungita» na drobno in na debelo. |
Družbena pogodba z dne 6. julija 1925.
Osnovna glavnica znaša 70.000 Din ter je popolnoma vplačana.
Poslovodji družbe: .Jožko Kobi, industrijec v Ljubljani, Ižanska cesta št. 22, in Srečko Kobi, industrijec na Bregu pri Borovnici št. 9.
Poslovodji zastopata družbo vsak samostojno. Njeno firmo podpisujeta tako, da postavlja pod napisano ali natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo eden izmed njiju svojeročno svoje ime.
L j u b 1 j a n a, dne 21. julija 1925.
575.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Express — avtomobili, motocikli, kolesa, družba z o. z.
Obratni predmet: Družba
1.	) kupuje in prodaja avtomobile, motocikle, kolosa in razno stroje, njih sestavno dele, pnevmatiko in vse predmete, spadajoče v to stroko;
2.	) vzdržuje mehanično delavnico, v kateri se izdelujejo in popravljajo vsi predmeti, spadajoči v mehanično stroko.
Družbena pogodba z dne 24. julija 1925.
Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je popolnoma vplačana in poslovodji na razpolago.
Poslovodja družbe: Franc Ogrin, mehanični mojster v Ljubljani, stanujoč v Vodmatu, Ribniška ulica št. 201, ki zastopa družbo samostojno in podpisuje družbeno firmo tako, da postavlja pod napisano ali natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme svojeročno svoje ime.
Lj ubijan a, dne 3. avgusta 1925.
Podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zimica, vi. št. 134.
Cenilna vrednost: 16.457 Din 60 p; vrednost pritekline: 24 Din; najmanjši ponudek: 10.971 Din 72 p. ,
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri ] šičev-a cesta št. 13. sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-1 Ljubljana, dno 10. julija 1925.
576. Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tovarna kovinskih izdelkov Emil Lajovic.
Obratni predmet: izdelovanje proizvodov iz mehkih kovin.
Imetnik: Milivoj Emil Lajovic v Ljubljani, Miklo-
L j ubijana, dne 4. avgusta 1925.
579.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Logar & Kalan.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Izbrisal se je dosedanji imetnik Jožef Logar, ker je umrl; vpisala pa se je sedanja imetnica Ivanka Logar, trgovka v Kranju št. 117.
L j u b 1 j a n a, dne 25. avgusta 1925.
580.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Gradbeno podjetje G. Tönnies,
družba z o. z.:
Odstopil je poslovodja David Pick. Za poslovod-I kinjo je imenovana Frigga Tünnios v Ljubljani. Izbrisala se je prokura, s katero je bila poverjena Frigga Tönnies.
Ljubljana, dno 21. julija 1925.
581.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic:
Izbrisal se je upravni svetnik dr. Josip Lavrenčič; vpisal pa se je upravni svetnik dr. Milko Brezigar, novinar v Ljubljani.
Ljubljana, dne 21. julija 1925.
582.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jugo-Avto, družba z o. z.:
Od poslovodstva je odstopil poslovodja in družbenik Pavel Stele. Namesto njega je bil izvoljen za poslovodjo družbenik Ivan Jurkovič, mehanik v Ljubljani, Kapiteljska ulica št. 3.
Ljubljana, dne 3. avgusta 1925.
583.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Katoliško tiskovno društvo:
Obratni predmet odslej tudi: trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami.
Ljubljana, dne 25. avgusta 1925.
584.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Saturnus», d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov:
Izbrisala sta se upravna svetnika Emil Lajovic in John Wiener; vpisala pa sta so upravna svetnika Willy lleeser, industrijec v Amsterdamu, Vandel-straas 3 c, in Jan Numan, industrijec v Amsterdamu, Haarlemmerweg 325.
Ljubljana, dne 4.avgusta 1925.
585.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Sever & Komp.:
Prokura se jo podelila Dominiku Bezenšku, knjigovodji v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 1 (II. nadstropje).
Ljubljana, dne 4. avgusta 1925.
586.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Slavija», jugoslovanska zavarovalna banka:
Osnovala se je podružnica v Ljubljani pod firmo: «Slavija», jugoslovanska zavarovalna banka, podružnica Ljubljana.
Vpisali so se kot statutarni zastopniki te podružnice, in sicer kot dirigent Arnošt Bezenšek v Ljubljani, ki podpisuje firmo kot prokurist. Prokura se je podelila Viktorju Golobu, Alojziju Turšiču in Franju Rihtarju za podružnico v Ljubljani.
Ljubljana, dne 21. julija 1925
587.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Strojne tovarne in livarne, d. d.:
Prvi redni občni zbor z dne 23. junija 1920. je sklenil zvišati delniško glavnico od 10,000.000 K za nadaljnjih 5,000.000 K na 15,000.000 K z izdajo novih 12.500, v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 400 K; četrti redni občni zbor delničarjev z dne 24. julija 1923. pa je sklenil zvišati to delniško glavnico za nadaljnjih 5,000.000 K ali 1,250.000 Din z izdajo novih 12.500, v gotovini popolnoma vplačanih delnic po 100 Din; ta sklepa sta bila odobrena na občnem zboru z dne 12. junija 1925., posl. št. 4052.
Iz upravnega sveta so izstopili: Vinko Majdič, ker je umrl, nadalje dr. Jakob Mohorič, Avgust Praprotnik in dr. Josip Ažman, ker jim je doba potekla; v upravni svet pa so bili izvoljeni: Stevo Karamata, generalni ravnatelj Jadransko-Podunavske banke v Beogradu, ing. Josip Boncelj v Ljubljani, Svetislav Jovanovič, bankar na Dunaju, ing. Ignacij Šega v Ljubljani, in dr. Janko Berce, ravnatelj ljubljanske podružnice Jadransko-Podunavske banke.
Ljubljana, dne 21. julija 1925.
588.	Sedež podružnice: Maribor.
Besedilo firme: Hrvatska eskomptna banka:
Izbrisal se je prokurist Maks Herman.
Maribor, dne 29. avgusta 1925.
589.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Jugoslovanska Agrumarija, industrijska in trgovska družba z o. z.:
Izbrisal se je prokurist dr. Robert Steiner; vpisal pa se je novi prokurist Fran Gregorič, trgovec v Mariboru, Koroščeva ulica št. 22.
Nanovo se je vpisal kot poslovodja dr. Robert Steiner, trgovec v Mariboru.
Družba temelji odslej na družbeni pogodbi, izpre-menjeni dne 25. julija 1925., posl. št. fiöBS.
Maribor, dne 29. avgusta 1925.
590.	Sedež: Radenci.
Besedilo firme: Kuranstalt Sauerbrunn Radein Höhn & Cie.:
Besedilo firme odslej tudi: Zdravilišče Slatina Radenci Höhn & Cie.; Lječilište Slatina Radenci Höhn & Cie.; /beMHmuure CnaraHa PaneuuM Xeu & npyr; Stabilimento di cura Slatina Radenci Höhn & Cie.
Izbrisali so se javni družbeniki Viljem Abel, Rihard Abel in Adolf Körbitz; vpisale pa so se nove javne družbenice Alojzija Wiltschnig, industrijčeva soproga v Slatini Radencih, Vilma Höhn, rojena Wiltschnig, zdravnikova soproga v Slatini Radencih, in Ida Wiltschnig, zasebnica v Slatini Radencih.
Pravico zastopanja ima edinole družbenik Franc Wiltschnig, ki podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svoje ime.
Maribor, dne 29. avgusta 1925.
591.	Sedež: Radomlje.
Besedilo firme: Janez Šarc in drugovi:
Javna družbenica Barbara Šarc je sedaj omožena Sršen ter se podpisuje odslej pod besedilo firme z imenom; Barbara Sršen.
Ljubljana, dne 4. avgusta 1925.
592.	Sedež: šmarca pri Kamniku.
Besedilo firme: «Triglav», tovarna hranil, delniška družba v Šmarci pri Kamniku:
Izbrisali so se upravni svetniki Franc Cerar, tvorničar in posestnik v Stobu pri Domžalah, doktor Juro Adlošič, odvetnik v Ljubljani, Franc Rueh, inženjer v Ljubljani, Franc Pengov, profesor v Šentvidu nad Ljubljano, Franc Žaren, ravnatelj Gospodarske zveze v Ljubljani, Anton Mrkun, župnik na Homcu, in Anton Kerč, privatni uradnik v Ljubljani VII., Frankopanska ulica št. 152; vpisali pa so se upravni svetniki dr. Joso Kamušič, trgovec v Ljubljani, Viktor Vokač, trgovec v Ljubljani, in Anton Skuk, inženjer v Ljubljani.
Ljubljana, dne 4. avgusta 1925.
IH. Izbrisali sta se nastopni firmi:
593.	Sedež: Kamnik.
Besedilo firme: Medič & Keršmanc:
Ker se je firma razdružila.
Ljubljana, dne 20. julija 1925.
594.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Tornamid» Plaper & Co. Obratni predmet: tvornica tint in štampiljskih barv, agentura in komisija:
Ker je obratovanje prestalo.
L j u b 1 j a n a, dne 4. avgusta 1925.
S 14/25—84.	1738
Sklep.
Konkurzna zadeva: Davorin Brečko, trgovec v Rajhenburgu (Savskem Brestovcu).
Za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev se določa narok na dan 14. novembra 192 5. ob desetih pri okrajnem sodišču v Sevnici v sobi št. 3.
Konkurzni komisar: dr. Poznik s. r.
Št. 2568.	3—3
Razpis.
Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru se razpisujeta mesto referenta I. kategorije s fakultetno izobrazbo in mesto gozdnega referenta I. kategorije s fakultetno izobrazbo.
Reflektanti morejo biti postavljeni največ v
5.	skupino, ako imajo za ta položaj predpisane pogoje.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože pri podpisani direkciji do dne
2 0. oktobra 192 5.
Agrarna direkcija v Ljubljani,
dne 18. septembra 1925.
K št. 6792.	1683 3—2
Razglas o II. pismeni ofertni licitaciji za zgradbo lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste od Bleda do Bohinjske Bistrice.
Ker prva ofertna licitacija ni uspela, razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne
6.	marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenega v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., drugo pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru deželne ceste I. vrste od Bleda do Bohinjske Bistrice.
Gradbena vsota je proračunjena na 218.963-43Din.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na ceno uradnega proračuna, odobrenega po ministrstvu za gradbe.
Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom po 2 Din, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 2 3. oktobra 19 2 5. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici ponudnika I. L», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegačije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 22. oktobra 1925. bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B».
Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije. Obenem s ponudbo, toda posebe in odprto, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki za tekoče trimesečje, kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati ofertnih licitacij.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo, ne glede na višino ponujene vsote, ali vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 16. septembra 1925.
Št. 1730.
Razpis dveh mest državnih cestarjev.
V področju okrožne gradbene sekcijo v Celju je popolniti dve mesti državnih cestarjev, in sicer na progah km 49 do 53 in km 93 do 97 Trojanske državne ceste. Po členu 14. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. je služba teh služiteljev v prvih treh letih začasna in zadobi potem službeno stalnost ob poaoiih ki jih določa zakon.
Osnovna plača znaš.a 2100 Din, položajna pa 432 Din s pripadajočo draginjsko doklado. Na obeh ce-v starskih postajah je službeno stanovanje.
Pravilne prošnje, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože s potrebnimi kolkovanimi prilogami pri okrožni gradbeni sekciji v Celju do dne
2 4. oktobra 1 925.
Prošnjam je treba priložiti po členu 12. službene pragmatike izpričevalo o rojstvu, zakonski zvezi, številu in starosti otrok, šolska izpričevala, dokazilo
0	državljanstvu, dosedanjem poklicu in vedenju, zdravniško izpričevalo o zdravju in sposobnosti za cestno službo in potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti.
Prosilci, izurjeni v kakršnikoli stavbni stroki, nadalje oni, ki so bili že zaposleni pri vzdrževanju cest kot stalni delavci, potem dobrovoljci in vojni invalidi, ki so sposobni za tako službo, imajo prednost pri podelitvi izpraznjenih mest. Dokazilo o navedeni prednostni pravici se mora priložiti.
Okrožna gradbena sekcija v Celju,
dne 28. septembra 1925.
Št. 1921/18.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1925.:
1	rdeča usnjena listnica s 1650 Din; 1 jugoslovanski potni list na ime: Kavčič Vida, izdan leta 1922. po policijski direkciji v Ljubljani; 1 črna usnjena denarnica s 95 Din; 1 samokres s 6 naboji;
1	zlata damska zapestna ura; 1 naprsna igla v obliki črnega kamena, vdelanega v zlato; 1 bankovec za 1000 Din; 5 novih knjig za I. gimnazijski razred, in sicer: atlas, učbenik srbo-hrvatski, matematika, prirodopis: raslinstvo in živalstvo; 1 moška žepna ura na sidro; 1 temnozelena denarnica, v njej okoli 160 dinarjev in 1 bon firme «Peko» na 190 Din; 1 list niča s 100 Din; 1 usnjena ročna torbica, v njej 3 britve, 1 glavnik, 1 kos mila in 1 pila za nohte;
1 nova konjska odeja sive barve z rdečimi črtami;
1 lakasta ročna torbica, v njej 1 žepni robec; 1 srebrn lornjon; 1 zlat prstan z rubinom in vdelanimi biseri; 1 denarnica, v njej nekaj nad 400 Din; 1 črn svilen šal; 1 svilen dežnik rjave barve; 1 poselska knjižica na ime: Magister Terezija, izdana po županstvu v Mavčičah pri Kranju; 1 obnošen rjav površnik (v njegovem žepu je bila železniška legitimacija na ime: Baloh Matevž); 1 črna torbica, v njej 100 Din in več listkov; 1 listnica s 425 Din; 20 m dolg merilni trak iz platna v usnjeni torbici; 1030 Din.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 1. do dne 15. septembra 1925.:
2	neizdelani volneni čepici; 1 zlato držalo za svinčnik; 2 obnošeni kravati; 70 cm modrega platna; 1 prazna ročna torbica; 1 par damskih rokavic;
1 deška čepica; 3 palice; 3 dežniki"; 1 petelin; 1 siva gumena ročna torbica; 1 damski klobuk; 1 par moških rokavic; 2 denarnici z večjo vsoto denarja; 5 novih šolskih zvezkov; 1 mlad lovski pes brez znamke; 2 listnici z manjšo vsoto denarja, v eni izmed njih velesejemska legitimacija na ime: Fani Hutter; 1 ročna torbica, v njej večja vsota denarja in vizitka na ime: Kati Geiger; 1 večja vsota denarja; 1 telovadni čevelj; 1 pletena, nezaklenjena košara, v njej perilo z monogramom «M. O.»; 1 par moških obnošenih čevljev; 1 usnjena ročna torbica z manjšo vsoto denarja; 1 zlata damska zapestna ura; 1 damska ročna torbica, v njej 1 bel robec in
2 ključka; 1 denarnica z manjšo vsoto denarja; 1 šoferski ključ, tako zvani «francoz». — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 2 damski jopici, 1 športna čepica, 1 moški klobuk, 2 damska slamnika, 1 damski klobuk, 1 suknjič, 7 dežnikov, 1 zavitek vreč, 1 del puške. 1 vrč pokosta (firneža), 1 damski čevelj, 1 palica in 1 sirkova metla.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 18. septembra 1925.
Št. 194/4.	1696 3—3
Razglas.
Tobačna tvornica v Ljubljani razpisuje po odloku IM br. 10.669 z dne 22. julija 1925. ustno licitacijo na dan 2 6. oktobra 19 2 5. ob 11. uri za prodajo 6800 kartonov z lesenimi okviri v velikosti 45-5 X 78 cm.
Blago je na vpogled v ekonomatu tobačne tvornice v Ljubljani, kjer se dobivajo tudi potrebna po-
jiMiiht. Tobačna tvornica v Ljubljani,
dne 16. septembra 1925.
Opr. št. 4855/11.	1686 2—2
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje dobava 1 vagona negašenega apna la.
Ponudbe, kolkovane s 5 Din, naj se vlože naj-kesneje do dne 3. oktobra 1 925. ob enajstih.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. septembra 1925.
Opr. št. 4907/II.	1700 2—2
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje dobava ca. 500 kg cilindrskega olja, 1400 kg strojnega olja in 230 kg dinamskega olja.
- Ponudbe, opremljene s kolkom za 5 Din, naj se vlože najkesneje do dne 5. oktobra 1 925. do enajstih.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 22. septembra 1925.
Vsaka učenka, sprejeta v državno babiško šolo, mora imeti poleg zadostnega telesnega perila in obutve še te-le svoje predmete:
4 rjuhe, 2 prevleki za blazine, 1 posteljno odejo (koc), 2 bela predpasnika z rokavi (po predpisu), 2 brisači, 2 namizna prtiča, jedilno posodo in orodje.
Dne 4. novembra 1925. ob osmih se morajo vse prosilke osebno javiti pri ravnateljstvu državne ba-biške šole v Ljubljani, Stara pot št. 3, da opravijo predpisani sprejemni izpit. Prosilke se sprejmejo, ako zadoste vsem predpisanim pogojem in ako opravijo sprejemni izpit z dobrim uspehom.
Državna babiška šola v Ljubljani,
dne 15. septembra 1925.
Ravnatelj: prof. dr. Zalokar s. r.
1736
Razpis.
V državnem zdravilišču toplicah Dobrni pri Celju se odda v najem:
!•) za leto 1926. zdraviliška kavarna,
2.	) za dobo 5 let, t. j. od leta 1926. do leta 1930., zdraviliška restavracija in
3.	) za dobo 5 let, t. j. od leta 1926. do leta 1930.. zdraviliška brivnica
ob nastopnih ponudbenih pogojih:
1.	) Ponuditi je treba temeljno najemnino poleg primerne odškodnino ali obrabnine za inventar.
2.	) Oddaja ni vezana na najvišjega ponudnika. Prav tako je pridržana pravica, da se kavarna, restavracija ali bazar sploh ne odda ali pa da se razpiše na novo.
3.	) Ponudbi je treba priložiti vadij v višini 10 % ponujenega skupnega zneska v hranilni knjižici ali v vrednostnih papirjih. Z vadijem jamči ponudnik, tla ostane v besedi do končnoveljavne rešitve svoje ponudbe. Vadij ponudnika, ki se mu dodeli restavracija, kavarna ali brivnica, se pridrži kot kavcija za izpolnjevanje pogodbe, ki se sklene z njim; ostalim pa se vrne.
4.	) Ponudbi je treba končno priložiti izkazila o strokovni usposobljenosti, državljanstvu ali domo-vinstvu in o zadostni višini obratne glavnice.
Pismene in zapečatene ponudbe, opremljene po pričujočih pogojih in pravilno kolkovane, naj se vlože do dne
2 0. oktobra 1 9 2 5. pri podpisanem upraviteljstvu.
Upraviteljstvo državnega zdravilišča v Dobrni,
dne 25. septembra 1925.
St. 3895.	1716 3—2
Razpis.
Na dan 2 6. oktobra 1925. ob enajstih razpisujemo pismeno licitacijo za dobavo ene moderne cimentirane decimalne tehtnice za 1000 kg z lestvico s premično utežjo.
Natančnejši pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci,
pošta Griže, dne 24. septembra 1925.
St. 434.	3—3
Razglas.
Na državni babiški šoli v Ljubljani se začne dne
4.	novembra 192 5.
učni tečaj za babice.
Tečaj bo trajal 10 mesecev. V ta tečaj se sprejmejo ženske, ki še niso prekoračile 40. leta starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v govoru in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti svojeročno spisano, pravilno kolkovano prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem sreskem poglavarju, odnosno mestnem magistratu, do dne 10. oktobra 192 5.
Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, nadalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk, nadalje izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in, če so ubožne, tudi zakoniti ubožni list. Prednost za ta tečaj imajo prosilke iz mariborske oblasti, izvzemši mesti Maribor in Celje.
Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internat brezplačno.
---
Razne objave.
1732 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. septembra 1925.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga............... 517,102.569-33
Posojila................. • • ' 1-131,200.096-11
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.186,367.906'76
Račun začasne zamene ....	367,109.578'64
Dolg države................... 2.966,355.034' —
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov. . • • • 1.217,387.219'51
9.523,899.567'35
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 27,982.900' —
Rezervni fond................. 6,470.537'49
Novčanice v tečaju............. 6.088,217.320'	—
Državni račun začasne zamene. 367,109.578'64 Terjatve države po raznih računih	65,337.846'61
Razne obveznosti.............. 7 5 6,061.7 91'61
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163'	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde	....	74,342.430'	—
9.523,899.567'35 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za
en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca za dijake srednjih šol. i7i9
Kur ato rij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje
dijaške ustanove za dijake srednjih šol
po nastopnih določilih:
1.	) Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja.
2.	) Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, vele-tržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol.
Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov.
3.	) Vpoštevajo se samo pismene prošnje; osebna intervencija je brezpogojno izključena. Prošnje je poslati na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke g. drja. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne
10. oktobra 192 5.
Prošnjam jo priložiti zadnje izpričevalo, pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd.).
Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino (ubožnim izpričevalom).
1718	Naznanilo.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani odpoveduje po poteku treh mesecev od dne, ko se razglasi ta objava, vse vloge, vezano na obojestransko trimesečno ali večmesečno odpoved, jih smatra izza dne 1. januarja 192 6. za nevezane z odpovednimi roki, kakor jih določa § 14. njenih pravil, ter jih bo obrestovala izza dne 1. januarja 1 9 2 6. po obrestni meri, ki bo pri njej takrat veljala za nevezano vloge.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani.
1733	Naznanilo.
Jadransko-Podunavska banka, filijala v Ljubljani, naznanja, ker naslovi vlagateljev spodaj označenih hranilnih vlog niso zadostni, po tej poti, da zniža z dnem 1. oktobra 19 2 5. obrestno mero na 5 % (pet odstotkov) pri naslednjih vložnih knjižicah št.: 1075, 1205, 1329, 1375, 1445, 1457, 1472, 1580, 1678, 1692, 1900, 1942, 1948, 1949, 1950, 1955, 2044, 2068, 2090, 2240, 2263, 2298, 2308, 2379, 2381, 2470, 2562, 2594, 2595, 2612, 2712, 2717, 2718, 2779, 2797, 2810, 2831, 2865, 2866, 2896, 2961, 2963, 2990, 3012, 3041, 3046, 3054, 3059, 3067, 3071, 3072, 3077, 3080, 3081, 3095, 3127, 3138, 3163, 3184, 3185, 3186, 3187, 3192, 3199, 3208, 3214, 3226, 3229, 3235, 3262, 3297, 3306, 3311, 3331, 3395, 3431, 3512, 3515, 3553, 3688, 3703, 3746, 3748, 3803, 3831, 3894, 3942, 3985, 4063, 4111, 4112, 4114, 4126, 4157, 4259, 4280, 4400, 4404, 4407, 4411, 4452, 4473, 4518, 4558, 4591, 4622, 4690, 4762, 4779, 4792, 4885, 4907, 4921, 4934, 4942, 5003, 5092, 5108, 5144, 5149, 5205, 5207, 5214, 5235, 5254, 5261, 5272, 5364, 5371, 5379, 5427, 5498, 5500, 5519, 5532, 5563, 5566, 5591, 5601, 5621, 5730, 5762, 5766, 5785, 5796, 5817, 5839, 5840, 5861, 5867, 5876, 5882, 5883, 5884, 5885, 5886, 5888, 5892, 5893, 5895, 5957, 5990, 6000, 6024, 6025, 6033, 6041, 6044, 6058, 6071, 6075, 6082, 6090, 6103, 6111, 6122, 6144, 6166, 6171, 6184, 6187, 6190, 6193, 6199, 6200, 6201, 6202, 6210, 6211, 6215, 6216, 6217, 6229, 6231, 6232, 6236, 6241, 6242, 6244, 6261, 6262.
Nadalje objavljamo, da bomo po poteku sedaj dogovorjenega odpovednega roka, računaje od dne 1. oktobra 192 5., obrestovali vloge na spodaj označene vložne knjižice kot proste vloge, če se do dne, ko zapade odpovedni rok, ne dogovorimo zaradi ponovne vezave in s tem ugodnejše obrestne mere. Te knjižice imajo naslednje številke: 1030,1365,1790,
1795, 1798, 1800, 1984, 2091,'2336, 2435, 2642, 2764, 3144, 3230, 3282, 3392, 3430, 3497, 3521, 3641, 3642, 3687, 4388, 4403, 4405, 4499, 4680, 4694, 4696, 4715, 4725, 4754, 4755, 4813, 4839, 4847, 4868, 4870, 4894, 4939, 4949, 5012, 5015, 5091, 5123, 5365, 5615, 5616, 5617, 5655, 5691, 5708, 5755, 5864, 5931, 5943, 5984, 6014, 6021, 6044, 6078, 6083, 6097, 6104, 6105, 6106, 6108, 6119, 6120, 6123, 6130, 6133, 6146, 6149, 6153, 6154, 6155, 6156, 6162, 6173, 6175, 6176, 6181, 6195, 6196, 6197, 6203, 6214, 6225, 6226, 6227, 6230, 6233, 6249, 6250, 6251, 6252, 6256.
V Ljubljani, dne 28. septembra 1925.
1734
Obvestilo.
Kmetska posojilnica ljubljansk okolice v Ljubljani javlja dodatno k obvestilu z dne 30. junija 1925., Uradni list 62 z dne 2. julija 1925., s katerim je naznanila svoji klientell ureditev obrestne mere izza dne 1. julija 1925., da je po novem, že splošno publiciranem sklepu društva denarnih zavodov v Sloveniji primorana znižati obrestno mero izza dne 1. oktobra 192 5. do preklica za a vista vloge na 5 % in za vezane vloge maksimalno na 7 %.	Ravnateljstvo.
1704 2—2	Naznanilo.
Izza dne 1. oktobra 1925. bo obrestoval Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani vloge na knjižice
po 5 % (pet odstotkov) netto, kolikor ni posebe dogovorjena druga obrestna mera in odpovedni rok.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani,
dne 24. septembra 1925.
1731	Objava.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani naznanja za svoje podružnice v B reži c a h, Kranju, Mariboru, Ptuju in za svojo agencijo vLogatcu, da znižuje po dogovoru o enotnem obrestovanju vlog, ki so ga sklenili zavodi, včlanjeni v društvu bančnih zavodov za Slovenijo, izza dne 1. oktobra 192 5. obrestno mero spodaj navedenih vložnih knjižic tako-le: Podružnica v Brežicah: za 1 % pri vi. knj. št.: 187/174, 212/196, 388/245, 386/95, 199/183, 138/131, 211/195, 387/124, 118/116, 292/264, 162/155, 502/311, 4/184, 185/172, 186/173, 427/170, 229/213, 466/167,129/122, 503/315, 481/161, 188/175, 405/273;
za 2% pri vi. knj. št.: 375/290, 61/61, 483/238; za 3 % pri vi. knj. št.: 386/324, 456/156, 228/212, 230/214, 25/25, 479/266, 300/254, 411/164, 458/30, 460/10, 465/197, 370/325, 452/108, 493/288, 475/261, 422/162, 461/27, 464/171, 496/125, 497/303, 499/310, 500/318.
Podružnica v Kranju: za 2 % pri vi. knj. št. 35; za 4 % pri vi. knj. št. 34.
Agencija v Logatcu: za 3 % pri vi. knj. št.: 7.
Podružnica v Mariboru: za 2% pri vi. knj. št.: 372, 381, 1804, 1942, 2120, 2422, 2488, 2493, 1512, 1513, 1514, 1515, 1546, 1547, 1050, 1950, 2551, 2592, 2601, 2609, 2612, 2623, 2784;
za 3% pri vi. knj. št.: 269, 391, 915, 983, 1108, 1216, 1370, 1528, 1590, 1606, 1751, 1757, 1846, 1880, 2065, 2071, 2089, 2158, 2450, 2451, 2386, 1807, 2499, 1880, 925, 690, 1311, 1312, 2522, 2531, 2529, 1890, 2544, 1300, 2566, 2588, 2593, 72, 2627, 2628, 2641, 1591, 2792, 2793.
Podružnica v Ptuju:
za 1 % pri vi. knj. št.: 55, 145, 165, 223, 224, 583, 645, 680, 691, 720, 913, 919, 1244, 1282, 1293, 1305, 1313, 1315, 1322, 1323, 1327, 1328, 1329, 1330, 1338, 1352, 1354, 1369, 1381, 1388, 1402, 1404, 1416, 1422;
za 1V2% pri vi. knj. št. 54; za 2 % pri vi. knj. št.: 162, 315, 330, 901, 1073, 1337, 1386, 1405, 1442, 1484, 1551, 1554, 1555, 1559, 1560;
za 21/2,% pri vi. knj. št.: 726, 1195;
za 3 % pri vseh ostalih vložnih knjižicah, katerih posestniki niso dobili posebnega obvestila.
membo obrestne mere vsakočasno, t. j. da odpovedna doba ne velja obojestransko.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani,
dno 26. septembra 1925.
Trgovska banka, d. d. v Ljubljani,
dne 28. septembra 1925.
1735	Obvestilo
lastnikom vložnih knjižic Trgovske banke, d. d. v Ljubljani, odnosno po njej prevzete menjalnice Slovenske eskomptne banke v Ljubljani.
Dovoljujemo si obvestiti svoje vlagatelje na vložne knjižice, da smo po sklepu društva bančnih zavodov v Sloveniji znižali obrestno mero za vložne knjižice z dnem 1. oktobra 1925. pri prostih vlogah na 5 % p. a., kar velja za vse spodaj nenavedene številke vložnih knjižic:
Pri vezanih vlogah je bila obrestna mera izpromenjena tako-le:
Od dne 1. novembra 192 5. po 5%, prosta vloga:
Št.: 203, 248, 892, 913, 3289, 3427, 3443, 3463, 3464, 3481, 3532 in 3582, odnosno 406 menjalnične izdaje.
Od dne 1. decembra 192 5. po 5%, prosta vloga:
Št.: 286, 300, 301, 3032, 3382, 3437, 3509 in 3562.
Od dne 1. januarja, 1926. po 5 %, prosta vloga:
Št.: 85, 184, 367, 591, 664, 703, 789, 944, 3017, 3023, 3106, 3228, 3267, 3303, 3318, 3343, 3346, 3397, 3398, 3416, 3491 in 3499, odnosno 82 in 85 inenjal-nične izdaje.
Od dne 1. oktobra 1 925. po 7 % proti trimesečni odpovedi:
Št.: 574, 3212, 3223, 3254, 3285, 3286, 3306, 3354, 3428, 3583, 3584, 3586. 3587, 3589, 3591, 3592, 3593, 3594, 3595. 3596, 3597, 3598. 3600, 3601, 3603, 3607, 3608, 3609. 3610 in 3613, odnosno 318, 393 in 417 menjalnične izdaje.
Od dne 1. novembra 1 925. po 7% proti trimesečni odpovedi:
Št.: 3044 in 3496.
1739	Objava.
Zadružna banka v Ljubljani bo obrestovala vloge, vezane na trimesečno odpoved, na knjižice št.:	1007,	1009,	1031,	1033,	1036,	1062,	1063,
1067, 1068,	1071,	1072.	1076,	1079,	1080,	1082,	1083,
1086, 1087,	1088,	1091,	1094,	1096,	1097,	1099,	1110,
1111, 1112,	1114,	1116,	1117,	1120,	1123,	1124,	1126,
1128, 1130,	1133,	1135,	1142,	1143,	1145,	1146,.	1147,
1148, 1151,	1153,	1155,	1157,	1158,	1159,	1160,	1161,
1162, 1164,	1167,	1168,	1171,	1173,	1183,	1185,	1186,
1189, 1190, 1191, ki ostanejo vezane za nadaljnje tri mesece, izza dne 1. januarja 1926. po 7 % n. 1.,
vse ostale nevezane ali na krajšo dobo vezane vloge na knjižice pa izza dne 1. oktobra 192 5. po 5 %; n. 1.
Zadružna banka v Ljubljani,
dne 28. septembra 1925.
1729	Naznanilo.
Zadružna gospodarska b a n k a, d. d. v Ljubljani, naznanja po § 6. svojih določil o obrestovanju, odpovedi in dviganju hranilnih vlog, da bo obrestovala pri svoji centrali v Ljubljani kakor tudi pri svojih podružnicah v M a r i b o r u in C e 1 j u in pri svoji ekspozituri na Bledu izza dne 1. oktobra 1925. vse nevezane hranilne vloge po 5 % in vse naložbe, vezane vsaj na tri mesece, po 7 %.
Te obresti ustrezajo obrestni meri, ki so jo obvezno določili vsi pomembnejši denarni zavodi v Sloveniji.
1701	Računski zaključek
Jugoslovenske-češke tvornice bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju.
Oddnel.decembral92 5. po7%proti trimesečni odpovedi:
Št.: 809 in 3095, odnosno 286 menjalnične izdaje. Od dne 1. januarja 1926. po 7% proti trimesečni odpovedi:
Št.: 2, 53, 82, 228, 237, 243, 281, 303, 313, 345, 353, 415, 417, 428, 431, 432, 442, 450, 528, 615, 635, 636, 665, 675, 700, 742, 776, 815, 839, 841, 885, 906, 912, 920, 925, 938, 948, 984, 989, 993, 1000, 3006, 3028. 3036, 3039, 3046, 3058, 3059, 3080, 3081, 3086, 3091, 3094, 3096, 3101, 3107, 3110, 3118, 3127, 3133, 3157, 3158, 3165, 3173, 3174, 3180, 3181, 3182, 3186, 3187. 3194, 3198, 3205, 3206, 3207, 3210, 3220, 3221, 3229, 3235. 3237, 3239, 3240, 3241, 3249, 3265, 3270, 3271, 3272, 3277, 3279, 3281, 3284, 3291, 3293, 3304, 3307. 3309, 3312, 3313, 3329, 3330, 3332, 3334, 3339, 3348, 3352, 3355. 3360, 3362, 3365, 3366, 3368, 3369, 3371, 3373, .3374, 3376, 3381, 3386, 3387, 3392, 3393, 3394, 3403, 3405, 3406, 3407, 3411, 3412, 3417, 3418, 3420, 3422, 3425, 3426, 3429, 3439, 3440, 3441, 3442, 3444, 3445, 3446, 3449, 3450, 3451, 3452, 3453, 3454, 3458, 3460, 3461, 3462, 3467, 3470, 3476, 3478. 3479, 3480, 3482, 3483, 3486, 3487, 3488, 3489, 3490, 3494, 3495, 3497. 3498, 3500, 3501. 3502, 3503, 3504, 3507, 3508, 3510, 3511, 3513, 3515, 3519, 3522, 3525, 3526, 3528, 3533, 3534, 3537, 3538, 3539, 3540, 3541, 3542, 3544, 3547, 3548, 3549, 3550, 3551, 3553. 3555, 3557, 3558, 3559, 3560, 3561, 3568, 3570, 3571, 3573, 3574, 3576, 3579, 3580, 3581 in 3590, odnosno 171, 172, 184, 232. 241. 242, 284, 290, 402 in 422 menjalnične izdaje.
Od dne 1. februarja 19 2 6. po 7 % proti trimesečni odpovedi:
Št.: 3150, 3311, 3322, 3323, 3324, 3325, 3326, 3337, 3340, 3358, 3375, 3408 in 3506.
Od dne 1. m arca 1926. po 7% proti trimesečni odpovedi:
Št.: 3328 in 3336.
Od dne 1. aprila 19 26. po 7% proti trimesečni odpovedi:
Št.: 719, 3136, 3250, 3341, 3342, 34,13, 3414, 3457, 3469 in 3475, odnosno 125 in 432 menjalnične izdaje.
Obenem se opozarjajo vlagatelji na to, da si pridržujemo v bodoče tudi pri vezanih vlogah izpre^
Bilanca z dne 31. decembra 1924.
Aktiva.	Pasiva.
j Tvorniškc naprave. . ... Tvorniško pohištvo . . . Stanje blagajne 		Din	P	Delniška glavnica .... Korespondcntl Čisti dobiček	Din	P
	10,605.269 11,320.686 69.830 3,874.548	Olj 26 85 80		1,000.000 24,849.666 20.667	97 95
Zaloga ....					
	25,870.334	92		25,870.334	92
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924. V breme.	V dobro.
	Din	P		Din	P
Režija tvornice	618.822	88'	Kosmati dobi-		
Splošna režija	2,941.067	41	ček		3,616.175	71
Odpisi . . . .	35.617	47			
Čisti dobiček	20,667	95			
1 3,616.175171				3,616.175	71
Računski zaključek je bil odobren na občnem zboru delničarjev z dne 17. septembra 1925.
Upravni svet.
1699 3 3 Poziv upnikom.
Združene gorenjske žage v Lescah, registrirana zadruga z omejeno zavezo, so se razdražile ter so prešle v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj zadrugi prijavijo svoje terjatve.
V Lescah, dne 5. septembra 1925.
Likvidatorji.
1727	Razid društva.
Narodna čitalnica v Novem mestu se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 22. septembra 1925. prostovoljno razšla. Vsa njena premična in nepremična imovina pripade Sokolskemu društvu v Novem mestu.
Josip Paučič s. r.,	Anton Novljan s. r.,
bivši predsednik.	bivši tajnik.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.