TRGOVSKI CIST Časopis *«. trgovino, Industrija .Ort. i Kfednišivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 23 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 ^ , I leta 90 D za četrt leta — Dopisi se ne vračajo. - St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. - Plača in toži se v Ljubljani, LETO VII. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 8. marca 1924. Telefon štev. 552 ŠTEV. 30. Deputacija gospodarskih krogov pri predsedniku ministrskega sveta. Na gospodarski konferenci v Zagrebu, dne 27. januarja t. 1. sklenjene resolucije, katere smo priobčili v 13. Številki našega lista, je izročila te dni predsedniku ministrskega sveta s po-aiebnira pismom deputacija predsednikov trgovskih in obrtniških zbornic, v kateri je zastopal zbornico za Slovenijo njen predsednik g. Ivan Knez. Spremno pismo je sestavila trgovska ia obrtniška zbornica v Zagrebu, ka-lero je konferenca s tem delom izrecno poverila kot zbornico, na katere sedežu se je konferenca vršila in ki je po svojem predsedniku g. Arkotu -dala tudi v iniciativo za konferenco. Pismo, ki se v kratkih in jedrnatih ibesedah dotika najaktuelnejših in najvažnejših teženj ter prizadevanj (gospodarskih krogov za zboljšanje -njihovega položaja, se glasi nastopno: »Po naročilu konference trgovskih, obrtniških in industrijskih zbornic ter gospodarskih korporacij v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršila dne 27. januar ja 1.1. v Zagrebu, čast je podpisani zbornici predložiti Vam na konferenci sklenjene resolucije. Pri tej priliki se dovoljuje zbornica .glede nagibov za sklicanje gospodarske konference in glede vprašanj, ki jih vsebujejo resolucije, pripomniti .nastopno: .. Popisana zbornica je že pred dalj--Siin časom iz vedno množečega se števila pritožb iz vrst vseh gospodarskih krogov ugotovila, da so davčna bremena gospodarskih krogov tekom zadnjih let dosegla tako višino, da gospodarski krogi ne moreio vzdržati nadaljnega davčnega pritiska, ako hočejo ostati pošteni. Davki v sedanji «jemi jim otežujejo, če ne naravnost onemogočujejo eksistenco in normalno delo. Občutnost davčnih bremen poostru-|ejo v vseh pokrajinah naše države jako visoke avtonomne doklade na državne davke. Osobito občuti to Hr-vatska, kjer dosegajo občinske doklade v mnogih občinah 1000 in še več odstotkov od državnih davkov. Ko se je zbornica prepričala, da obstoje v vseh pokrajinah slične razmere povzdigniti in razviti, kakor bi bilo kvarno vpliva na naše gospodarske razmere, ker se gospodarstvo ne more povzdigniti in razviti, kakar bi bilo treba, je smatral predsednik zbornice *a potrebno sklicati konferenco zbornic in gospodarskih korporacij, da se .ugotovi: 1. katere neprilike ovirajo aaaše gospodarstvo v razvoju, in 2. po leateri poti bi morali hoditi za gospodarsko politiko naše vlade, odgovorni faktorji, da se storjeni pogreški popravijo in najde izhod za sistematično sn sporazumno delo države in gospodarske politike. Zbornica je imela pri tem osobito pred očmi dejstvo, da je od razvoja gospodarskih krogov v mnogem odvisna tudi m°č in razvoj države, zaradi tega bi se morali merodajni faktorji posebno brigati za to, da zaščitijo pridobitne sloje na eni strani z dobro premišljenimi gospodarsko-po-litičnimi odredbami, na drugi strani pa da preprečnjo prekomerna davčna bremena in odstranijo ter premostijo vrzeli, ki obstoje med življenskimi interesi pridobitnih slojev in fiskalnimi interesi države. Le tem potom se more preprečiti kriza, stagnacija ali «eIo nazadovanje, ki utegne ogrožati •ažne, če ne celo najvažnejše državne interese. Dasi so si gospodarski krogi na jasnem, da ne morejo in nočejo terjati od državnih oblastev direktne inge-rence na njihovo poslovanje, vendar so pa mnenja, da je država dolžna s svojim delovanjem na narodno-gospo-darskem polju ustvariti in trajno zaai-gurati one pogoje, ki so neobhodno potrebni za njihovo eksistenco in za pravilni in postopni razvoj posameznih panog. Gospodarski krogi zaradi tega ne prosijo, da se za razne panoge s podporo države ustvari nekaka atmosfera umetne topline, ampak zahtevajo le, da ostane vse narodno gospodarstvo v nekaj prirodni atmosferi, v kateri naj bodo glavni regulatorji dobri gospodarski zakoni in zdrava tekma vseh zdravih in solidnih elementov, dočim naj ostanejo vsi drugi faktorji izven okvirja gospodarske borbe. V ta namen je potrebno sodelovanje državnih oblastev osobito v dveh smereh: 1. da se ekonomska politika vlade izvaja po stalnih smernicah brez vrzeli in brez protislovij v praktičnem poslovanju; 2. da se te smernice določijo sporazumno z gospodarskimi krogi po temeljitem proučevanju njihovih prilik in teženj. Vse odredbe, ki zadevajo gospodarstvo, naj se izdelajo v skladu s temi smernicami, preje pa vedno še zaslišijo interesirani gospodarski krogi. Upoštevaje težki in kritični položaj, v katerem se nahajajo skoro vse panoge našega gospodarstva v vseh pokrajinah naše države, stavilo se je na program konference tudi prometno vprašanje in vprašanje o ureditvi naših kreditov in valutnih odnošajev, ker bi bilo brez tega delo konference nepopolno. Kar se tiče poteka razprave na konferenci, pripominja zbornica, da so predstavniki vseh zastopanih zbornic in gospodarskih organizacij eno-dušno pritrdili spredaj omenjenim idejam, ki jih je imela zbornica pred očmi povodom sklicanja konference. Povodom konference se je v glavnem ugotovilo dvoje: 1. splošna nezadovoljnost zaradi tega, da so se važni zakoni in druge odredbe, ki zadevajo gospodarske kroge, izdali brez ozira na upravičene želje, pritožbe in pri-pomnje zastopnikov, 2. da zastopniki gospodarskih krogov celo države enodušno zahtevajo, da se čim-preje uveljavi zakon o gospodarskem svetu, ki naj aktivno sodeluje pri vseh gospodarskih vprašanjih, legi-slativne ali administrativne narave. Udeležniki konference so z vsem pov-darkom zahtevali, da se edino s trajnim sodelovanjem gospodarskega sveta ugotovi smer naše gospodarske politike in odstrani vse ovire in tež-lcoče, ki so nastale z napačnimi odredbami vlade, ki je mnogokrat naložila na rame gospodarskih krogov pretežka bremena. Te težkoče in ovire so povečini povzročile kritični položaj gospodarskih krogov. Dasi ne dvomimo, da je kriza po besedah gospoda finančnega ministra dr. Stoja-: dinoviča po največ kriza ozdravljenja, ki bo izločila iz gospodarstva vse kar je nesolidno in nesposobno za življenje, vendar smo kljub temu tudi mne-nja’ .‘ma kriza svoje vzroke tudi v virih, ki niso v zvezi z gospodarstvom in da moramo iskati povode tudi drugje izven gospodarstva. Ker želi zbornica posamezne točke resolucije ilustrirati odnosno podkrepiti z materijalom, predloženim konferenci, a ji iz tehničnih razlogov ni mogoče v ta namen predložiti zapisnik konference, si dovoljuje v prilogi predložiti nekoliko referatov predstavnikov raznih zbornic in gospodarskih organizacij. S pooblastilom in v imenu vseh na konferenci dne 27. januarja t. 1. zastopanih zbornic in gospodarskih or- Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Milivoj Savič je priobčil v beograjskem »Trgovinskem glasniku*; pod zgorajšnjim naslovom članek, ki mu je z ozirom na pravkar vršeča se pogajanja z Italijo, četudi te ne omenja, treba posvečati še posebno pažnjo, ker kaže kakšno mišljenje vlada pri odločujočih faktorjih v naslovnem vprašanju. Gospod Savič piše: V zadnjem času so začele inozemske firme iz Nemške, Avstrije in Če-hoslovaške ponujati prenos svojih instalacij v našo državo ter se tudi same seliti k nam s svojimi fabriškimi opremami. Pod carinsko zaščito Av-stroogrske so vzdržavali v Češki, Avstriji in Nemčiji v delu stroje, ki bi bili morali že davno med staro železo, poedini primeri pa tudi v muzej za industrijske starine. Z blagom, ki ga izdelajo ti stroji, ni mogoče konkurirati doma, a še manj v inozemstvu in zato so sklenili, ali da jih komu odstopijo, ali pa da se z njimi preselijo k nam, med tem pa nabavijo za delo v lastni državi nove stroje. Oni prihajajo običajno v obliki kake delniške družbe pod krinko domače firme, pa tudi neprikrito pod svojo firmo. Veliko število inozemskih podjetij nudi svoje stroje naprodaj, ali pa z njimi stopi v družbo z našimi državljani. Nekateri so že prišli in se instalirali. Inozemci, ki so prišli, so prinesli s seboj svoje stare stroje. Oni, ki ponujajo svoje stroje, da bi se instalirali, nudijo stare, zastarele, preživele, neekonomsko izdelane stroje. Običajno ponujajo te stroje po takih cenah, da bi se mogli zanie kupiti tudi novi, ki bi producirali prav toliko blaga. Vsem našim državljanom ne moremo dovolj priporočati, da so jako oprezni, da predvsem ne kupujejo starih, zastarelih strojev, ki ne delajo ekonomsko in s katerimi ni mogoče delati z uspehom, v drugi vrsti pa, da jih ne kupujejo po ceni, ki ne odgovarja niti polovici stvarne vrednosti. Vsakemu našemu državljanu zato priporočamo, da v prvi vrsti z domačimi, a če teh m, z inozemskimi strokovnjaki oceni ekonomsko porabnost teh strojev, kakor tudi njihovo pravo vrednost. Poleg zasebno - ekonomskega interesa je ta uvoz inozemskih strojev važen tudi iz državnoekonomskih, socialnopolitičnih in bržavnoobramb-nih interesov. Novoosnovana industrija s tujimi stroji ne more: 1. proizvajati ekonomsko; 2. delo plačevati delavcem ter v času vojne ne more dobavljati velike količine blaga in delati brez prenehanja noč in dan. Taka industrija z inozemskimi stroji bo v ta namen, da vzdrži konkurenco proti inozemski proizvodnji, zahtevala veliko carinsko zaščito, ki bo obremenjevala konzumente, ali pa bo morala plačevati nižje mezde, s katerimi delavci ne bodo mogli živeti. ganizacij, Vas zagrebška zbornica prosi, gospod predsednik, da izvolite želje in pritožbe, ki jih vsebujejo priložene resolucije uvaževati in da izvolite v tem smislu izdati naročila posameznim resortnim ministrstvom, katerih se tičejo posamezne točke resolucije. Komora Vas konečno prosi, da izvolite ob tej priliki sprejeti izraz njenega posebnega spoštovanja. Ona bo v slučaju nezadostne zaščite vegetirala in služila le za to, da še druge oplaši pred ustanavljanjem industrije v naši državi. V času vojne ne bo mogla zadostiti potrebi in bo zmanjševala odporno silo države. Da nas nezaželjeni inozemci ne bi osrečevali s svojimi zastarelimi stroji, bi bilo treba uzakoniti, da se dovoli uvoz le takih že rabljenih strojev, s katerimi se tudi v industrijskih zemljah da delati ekonomsko, zabrani pa uvoz strojev, ki niso za ekonomsko delo. Da bi se to izvedlo, je treba ustvariti pri ministrstvu trgovine in industrije tehnični svet, ki bi izdajal mnenja za dovolitev ali prepoved uvoza. Vsi stroški ekspertize in potovanja strokovnjakov bi bili na breme uvoznikov. * Drugo vprašanje je prihod teh ino-zemcev s stališča naše nacijonalne politike. Oni inozemci, ki želijo da postanejo naši industrijci, so z osobjem vred, ki ga pripeljejo s seboj, večinoma taki, da so nam tuji, s tujo mentaliteto, večinoma tudi neprijateljsko odgojeni v veliki mržnji proti nam. Če se ve, kakšne mentalitete so in kako nas mrzijo oni ostanki avstroogrskih narodnosti, ki so ostali po mestih novoosvo-bojenih krajev, kakor tudi če se ve, da je naš največji interes, da jim vcepimo našo mentaliteto, da jih vsaj odtegnemo mržnji, če jih že ne moremo ogreti zase, je pač treba zajeziti vsak dotok novih inozemcev. Buržuazija je nosilec nacijonalne in duševne kulture. Kakšen interes imamo na tem, da bodo nosilci in uživalci materijelne kulture inozemci! Inozemci, ki stanujejo ali se gibljejo v inozemstvu, ki govorijo in mislijo s tujim jezikom, ki ljubijo vse tuje, a prezirajo naše. Kako moremo pripustiti, da razpolagajo ti inozemci z našimi sredstvi materijalne kulture. Kaj hočejo oni dati za našo državno kulturo. Kakšno duševno kulturo morejo širiti tujci med narodom, kakšne kulturne ustanove morejo pokazati tujci, ki nas sovražijo. Kakšen interes imamo, da se dosedanji ogromni zaslužki inozemcev pri nas povečajo in da se trošijo v inozemstvu ter s tem ruši naša valuta, materijalna in duševna kultura pa oškoduje in oslabi. Kaj so dali za duševno kulturo našega naroda gospodje Steinbeifl, Eiser, Ortlieb, Solvey, Bankverein, K6rner, Drach in vsi dosedanji naši veliki in mali inozemci. Kakšen interes imamo na tem, da so v državi posestniki denarnih sredstev, ki ta sredstva v slučaju krize in nesreče porabljajo proti nam, kupujejo tuje devize ter pošiljajo denar v inozemstvo, s čemer nam pobijajo dinar ali naš prijateljski francoski frank na račun naših neprijateljev. Inozemski industrijalci iščejo vedno take uradnike, ki znajo njihov jezik in poznajo njihove običaje. To Ali je treba dovoliti uvoz inozemskih strojev in dovoliti prihod inozemcev za ustanavljanje tovarn pri nas? znači, da se vedno protežirajo tuji uradniki, mojstri in delavci. Kak interes imamo na tem? Toda ti ino-zemci nosijo zaslužek iz dežele, in se ne udejstvujejo v naši kulluri. Kolika škoda je to za nas. V času vojne nam je potrebno veliko število administrativnih in tehničnih uradnikov in delavcev. Inozemcev ne moremo in ne smemo vzeti. Ali naj radi tega izgubimo vojno? Zato nimamo intei’esa, da bi imeli v miru v industriji tujce. Znano je, da imajo industrijci, uradniki in delovodje velik upliv na delavce. Kakšen razlog imamo, da so nam prvi državljanski stik z nemirnim delavstvom indiferentni ali celo ne-prijateljsko razpoloženi tujci. Nacijonalni industrijec in nacijonal- no uradništvo bode blagodejno vplivalo tudi na delavstvo, da ne bo na račun tujih držav in tujcev podleglo razdiralnim vplivom. Pripuščanje inozemcev v industrije bi otežkočalo in onemogočalo tako po-vzdig prave naše narodne industrije, tvorjenje našega industrijskega kapitala, torej naših nosilcev nove mate-rijelne kulture, kakor tudi važnih faktorjev duševne kulture. Zato inozemcev ne pripuščajmo drugače, kakor le izjemoma. Počakajmo, da pridejo naši, da povzdignejo te tovarne. A naši gredo in prihajajo, če sedaj morda še polagoma, pa bodo vedno bolj brzo v bodočnosti. Ne pustimo, da nam inozemci delajo ovire in zmedo. žišČih opija na svetu. Tvrdka pozna njih potrebe in njih okus ter predelava kupljeni opij v lastniih delavnicah in ga pošilja dalje pod lastnimi žigi. Tvrdka je v stanu, da s svojimi finančnimi sredstvi in s spretno poslovno taktiko in z zvezami popolnoma izpodrine vse svoje konkurente za nekaj dni iz zapadnih borz. Ker je Društvo narodov odločen nasprotnik opija, nastaja vsepovsod vprašanje, ali je za naš gospodarski 6talež produkcija opija škodljiva in v koliki meri. Neobhodno potrebno je podčrtati, da ne uporabljajo naši producenti opija ha način, ki bi mogel škoditi organizmu. Za producenta je opij samo predmet, po katerem se zelo živo povprašuje in baš zbog tega razloga, ker predstavlja maksimum izgledov za dober zaslužek, je postal opij naišpe-kulativnejši pridelek Južne Srbije. Dasi ni utemeljen dvom, da tvori produkcija opija socialno nevarnost, ni vendar še osnovano prepričanje, da se jo more iz moralniih razlogov dovoliti. Toda z ozirom na to, da ni za sedaj mnogo drugih produkcij, ki bi mogle efektivno nadomestiti produkcijo opija, nikakor ne gre, da bi se glede produkcije opija striktno izvajalo obsodbo Društva narodov, in to tudi ne zbog tega, ker je opij predmet najširše uporabe za medicinsko svrhe. Trgovina. Trgovsko in obrtno gibanje v političnem okraju Kranj v letu 1923. — V letu 1923 je bilo prijavljenih v političnem okraju Kranj na novo: 13 mizarjev, 5 ključavničarjev, 3 šivilje, 5 krojačev, 1 izdelovalec košev, 1 glavnikar, 1 mo-distinja, 1 sodar, 23 čevljarjev, 1 pek, 1 izvošček, 1 kovač, 4 sedlarji, 1 tesar, 2 kleparja, 2 strojarja, 1 mesar, 1 notar, 1 pogrebni zavod, 1 gospodarska pisarna, 6 žag, 4 mlini, 7 izdelav-cev opeke, 2 žagarja drv, 1 tovarna rinčic, 6 trgovin z vinom, 11 trgovin z živino, 11 trgovin z deželnimi pridelki, 16 sejmarsiev z raznim blagom, 7 izdelovalcev volnenih stvari, 19 trgovin z lesom, 6 trgovin z žganjem. 4 irgovine z usnjem, 5 prodaj sadja, 20 trgovin z mešanim blagom, 3 trgovine z ogljem, 5 trgovin z manufakturo, 23 branjarij, 1 trgovina z mlekom, 12 gostiln, 10 trafik, 5 irgovin s čevlji, 1 kramarija, 4 trgovine s čipkami, 1 trgovina s čre-slom, 3 trgovine s špecerijo, 1 komisijska trgovina, 2 trgovini z jajci in perutnino, 1 prodaja jestvin, 1 prodaja piva, 1 trgovina z galanterijo, 1 prevažanje oseb z avtom, skupno 271 slučajev. — Odjavilo pa je svojo obrt: 22 čevljarjev, 2 mesarja, 1 strojar, 3 mizarji, 3 šivilje, 3 krojači, 1 tesar, 1 pek, 1 sedlar, 1 zidar, 1 fotograf, 4 kovači, 1 kolar, 2 vr-varja, I dimnikar, 1 sodar, 1 notar, 1 elektrotehnična delavnica, 15 branjarij. 13 trgovin z mešanim blagom, 8 trgovin z živino, 2 izdelovalca volnenih izdelkov, 4 trgovine z mlekom, 2 trgovini sladčic, 10 trgovin z deželnimi pridelki, 2 trgovini z lesenino, 2 trgovini s čevlji, 1 trgovina z drvmi, 12 trgovin z lesom, 7 sejmarstev z raznim blagom, 5 kra-marij, 1 frgovina z glavniki, 1 trgovina s surovimi kožami, 2 trgovini s čipkami, 2 trgovini s čevljarskimi potrebščinami, 1 trgovina s konji, 1 trgovina z obleko, 1 trgovina z ogljem, 1 trgovina s siti, 3 trgovine z usnjem, 1 trgovina s cementom, 2 trgovini z jajci, 10 gostiln, 1 sodavičarstvo, 2 žganjekuhi, 1 prevoz oseb z avtom, 1 pogrebni zavod, 4 mlini, 6 žag, 3 špecerije, 4 izdelovalci cementnih stvarij, 2 trafiki, 1 kavarna, 1 izdelovalec športnih čepic, skupaj 186 slučajev. V letu 1923 je torej naraslo število obrtnih in trgovskih slučajev za 85, kar za politični okraj Kranj, ki šteje nad 50.000 prebivalcev, nikakor ni preveč. Krošnjarskih pravic se je izdalo na novo 16, podaljšalo pa se je pravice v 42 slučajih. Prijavljanje novih obrti in trgovin vsled občutne denarne krize znatno pada, veča pa se število odjav. Trgovinska pogodba Češkoslovaške * Italijo. O vsebini pravkar sklenjene trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in Italijo prinašajo italijanski in češki li3ti podrobnosti. Pri tej pogodbi gre v glavnem za izpopolnitev pogodbe iz leta 1921. Značaj novosklenjene pogodbe je ta, da si obe državi dovoljujeta carinske olajšave in popuste, sosebno za one predmete, ki so važni v medsebojnem trgovskem prometu; na drugi strani pa, da dajeta za te predmete istočasno tudi-garancijo, da za trajanja pogodbe dogovorjenih carin ne bosta povišali. Poznejše znižanje se ne izključuje. V pogodbo so sprejeti tudi predmeti, glede katerih sta obe deželi že dovolili olaj-šave kaki tretji državi in ki prihajaj«* v poštev tudi za njun medsebojni promet. Italija bo n. pr. dula carinske kon-cesije za svileno blago, kakor so bile že dovoljene Franciji in Češkoslovaška bo znižala carino na pivo za Italijo, kakor je to storila svoječasno za Avstrijo. Olavne skupine blaga, za katero dofež Češkoslovaška carin, olajšave so: bUmI, gotovi predmeti iz volne, stroji za izdelovanje sladkorja, pivo, špirit, poljedelski stroji, oprema za opekarne, hemiin* blago (posebno permangauat), steklo ia porcelan. Pogodba pred 31. XII. 1926. sploh ni odpovedljiva in ostane v veljavi avtomatično, če se ne odpove eno leto predno naj poteče. Gre torej za dolgočasno ureditev. Stabilnost pospešuje Se posebno tudi garancija dogovorjene niai-te vrednosti carin za celo dobo trajanja pogodbe. Trgovski pogodbi je priključena tudi konzularna pogodba, v kateri se izraža želja, da se obojestransko pospešujejo gospodarski odnošaji. Z Avstrijo namerava skleniti Češkoslovaška v kratkem identično trgovinsko pogoo- Zunanja trgovina Unije. Leto 1923. je bilo za zunanjo trgovino Unije ugodno. Prehitita je bilo za skoraj 376 milijorunr dolarjev, kar sta dala v prvi vrsti me^ sec« november in december. Predlani sko leto je bilo še boljše, eksportni plus je znašal nad 719 milijonov dolarjev; to gre v prvi vrsti na prodajo bon*, baža v jesenskih in zimskih mesecih. V vsem letu 1923 je znašal import 3.788 milijonov 882.215 dolarjev, eksport p» 4.164.831.132 dolarjev. Zlata so importi-rali leta 1921 za 691 milijonov dolarjev, 1922 za 275 milijonov, 1923 pa za 323 milijonov. Eksport zlata je pa znašal 1. 1921. 24 milijonov, 1922 37, 1923 pa nekaj pod 29 milijonov dolarjev. V slch-dečem podamo vso statistiko severo-ameriške oziroma linijske zunanje trgovine od leta 1913 naprej. Videli bomo, da je bil eksportni prebitek velik, zlasti med vojsko in se sedaj manjša. Je paf konsumna moč domačega prebivalstva, zmeraj večja. Glede kupne moči dolarja pred vojsko in po vojski opozarjan«« na tabelo, ki sino jo priobčili v številki 20. Lanski dolar je nekaj drugega, kakor dolar leta 1914., čeprav razlika ni taka, kakor na primer pri franku ali liri. Eksport Import Eksporta veg v tisočih dolarjev 1913 2,484.018 1,792.596 601.42a 1914 2,113.024 1,789.276 824.34» 1915 3,554.670 1,778.596 1,776.07+ 1916 5,482.641 2,391.635 3,091-006. 1917 6,223.512 2,952.467 8,2810-V5 1918 6.149.392 3,031.305 3,118.087 1919 7,920.425 3,904.364 4,016.0fit 1920 8,228.016 5,278.481 2,949.53!» 1921 4,485.031 2,509.147 1,075.884’ 1922 3,831.932 3,112.458 710.474 1923 4,164.831 3,778.882 375.043 Nekatere številke nas morajo kar osup- niti, če.ne poznamo razmer. N. pr. raalika med eksportom leta 1920. in 1921.; ali pa ogromni eksportni pribitek leta 1919. Ce je sploh kakšna tabela pripravna za proučevanje gospodarskih razmer sveta med vojsko in po vojski, je gotovo ta. Kdor se zanima za mednarodno gospodarsko življenje, je dobro, da take tabele shrani, mu bodo v svrho primerjanja zmeraj prav prišle. industrija. češkoslovaški industrijci v Petrogradu. V Petrograd ali danes: Leningrad je dospela delegacija češkoslovaških industrijalcev, da se informira o stanju lesne industrije in možnosti dobave strojev ruskim lesnim tovarnam in žagam. Češkoslovaški industrijalci nameravajo nakupiti tudi večjo množino ruskih kožuhovin, ščetin in lanu. Domač izum na polju avtomobilizma. — Strokovni mehanik in konsfrukter Milutin Markovič iz Beograda je izdelal pred kratkim model za nov tip avtomobila, ki bo s svojimi konstruktivnimi posebnostmi velike važnosti za razvoj in uspeh avtomobilizma. Ta izum ima precej značajnih pozitivnih posebnosti* Prva posebnost je, da se poraba ben-zina zmanjša na minimum, islolako gu-i mija. Poleg tega v teži in ceni prekaša Produkcija opija v južni Srbiji. Tajnik Trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Fran Windischer nain je dal na razpolago gospodarsko poročilo, ki mu ga je poslal tajnik Trgov-sko-industrijske komore v Skoplju g. Drag. Miličevič. Poročilo vsebuje o produkciji opija v južni Srbiji naslednje interesantne podatke; Produkcija opija predstavlja nekak poseben privilegij gospodarstva južne Srbije. Cesto brez razloga poslavlja v ozadje proizvode, ki imajo mnogo večji socialni značaj in gospodarsko vrednost za prebivalstvo na jugu. V zadnjem času je neka posebna okolnost povzročila živahnejši interes za opij, njegovo kulturo in njegov izvoz. To okolnost je pripisati skoro neverjetnem porastu con. Od 600 Din za oko v letu 1921 se ponuja te dni za opij 7 do 7 in pol funtov šterlingov. Tržišče se je zmanjšalo, ker snegovi počasi minevajo in niso mrzla vremena, ki so največji sovražnik opija, Se izključena. Odtod nagon k špekulaciji, ki tvori bistvo trgovine z opijem v južni Srbiji in Solunu. Produkcija opija povzroča mnogo manj dela, nego produkcija tobaka. Ko se zemlja dobro pognoji, se jo dva do trikrat preorje. Po oranju, en mesec po Mitrovem dnevu se zemlja poseje z makom. 15 dni po sejanju vzklije seme na površino in od tega trenotka do pomladi traja najnevarnejša kriza za opij. Ako pokrijejo mak snegovi je nada večja. Tekom cele zime ne zahteva mak nobenega dela, niti negovanja. Prve posle spomladi daje prašitev. Praši-tvi sta običajno dve; prva težja in •dražja v mesecu marcu, druga lažja 15 do 20 dni po prvi. 40 dni po Jurjevem dnevu se prične pri produkciji opija glavno delo. Ko se zvedri vreme, zarežejo posebni zato usposobljeni delavci makovo glavico. Iz zareze izteče čez noč opij v obliki smolaste mase, ki se potem zbere in da v kalupe (modle). V obliki malih hlebcev se ovije opij v makov list, na kar se ga da sušiti. Pri sušenju izgubi, ako je masten, običajno 5% od svoje težine, ako ni masten mor iznašati osušenje 10 do 15 odstotkov. Producenti trdijo, da se pri zelo po-voljnih pogojih dobiva od hektarja do 20 ok opija. Jakost zemlje, sprememba vremena in kakovost semen uplivajo največ na končni rezultat letine. Ko je mak v fazi razvoja je zanj zelo nevaren mraz, ako je glavica zarezana mu more pa dež največ škodovati. Tema dvema okolnostima se pridruži v zadnjem času tudi še bolezen, ki povzroča osušenje makove oblike, ki se začenja običajno v času, ko mak cvete in ki uniči celo obliko še predno dozori sad. Producenti pripisujejo ta pojav izčrpnosti semena. Strokovnjaki ministrstva poljeprivrede se niso še izjavili o utemeljenosti te trditve. V južni Srbiji pridelujejo najboljšo vrsto opija Veles, Tikveš, Krivelak in Gradsko. Za njimi pride v poštev Štip, Prilep, Skoplje in Strumica. Na zadnjem mestu — po procentu morfija — sledi Kumanovski in Kočanski opij. V letu 1920 so delavna moč in produkcijski stroški pri pridelovanju opi-jja predstavljali sledeče razmerje: 1. za gnojenje sta bila potrebna dva delavca na ha; 2. za 1 nabiranje je bilo potrebno 10 delavcev na ha; 3. za sejanje sta bila potrebna dva delavca na ha; 4. za prvo prašitev je bilo potrebno 80 delavcev na ha; 5. za druga prašitev je bilo potrebno 10 delavcev na ha; 6. za zarezovanje glavic je bilo potrebno 20 do 30 delavcev na ha; Pri teh kalkulacijah se je računalo število delavcev po tem, kolikor jih je treba, da se ves posel izvrši v enem dnevu na prostoru, ki obsega 1 hektar (10 dulumov). Produkcijski stroški so znašali povprečno: 1. za gnojenje 2 delavca po 50 Din dnevno — 100 Din; 2. za eno nabiranje 10 delavcev po 50 Din dnevno — 1000 do 1500 Din; 3. za sejanje dva delavca po 50 Din dnevno — 100 Din; 4. za prvo prašitev 80 delavcev po 15 Din dnevno 1.200 Din; 5. za drugo prašitev 10 delavcev po 10 do 15 Din dnevno — 150 Din; Delavne moči, katere vršijo najde-likatnejše posle — zarezavanje in modeliranje — se plačajo običajno v naturi, daje se jim po eno dramo opija od oke. S pretrganjem makovih glavic se dobiva makovo seme. Povprečno se dobiva 30 ok semena na oko opija. Cena, katero se dobiva pri prodaji semena krije 1/2 do stroškov produkcije opija. S sušenjem ne izgubiva seme prav nič na svoji teži. Velik del semena predelujejo zavodi v Kama-daru, Velesu, Negotinu na Vardaru, Prilepu, Štipu, Strumici in Kumanovu v olje, poznano pod imenom >šarla-gan6«, pariteta Bosanski Brod, 2 vagona 330; »7«, 2 vagona 270. Otrobi: baški, v jutinih vrečah, 1 vagon 190; banatski, 40 q 185. Tendenca brez prometa. Zagrebški tedenski sejem (5. t. m.), pogon in dovoz prilična. Promet je bil živahen. Cene svinjam so popustile, do-čim so cene goveji živini bile čvrste. — Cene za kg žive teže: voli domači I. 15 (izjemno 16), II. 13—14.25, III. 11.50 do 12.50, mlada živina 13—14, krave L 13—14, II. 11.25—12.50, teleta I. 17.50 do 18.50, II. 16—17, voli bosanski I. 13 do 13.50 (izjemno 14), II. 12—12.50, III. 10—11, svinje debele 25—26, mršave boljše 22.50—23.75, mršave slabše 20 do 22 Din. Krma: seno 80—112.50, otava 125—137.50, detelja 112—137 Din, slama 75—87.50 Din za 100 kg. Tržišče jajc. — Produkcija jajc v tu-zemstvu kakor tudi dovoz blaga je še /edno zelo slab, kar je vse posledica .Preteklega hladnega vremena. Na tujih tržiščih se zbog tega istotako čuti pomanjkanje našega blaga. V Italiji, Franciji in Angliji je produkcija že v polnem toku in so zbog tega tržišča v zapadnih državah labilna. London notira 14 šilingov za 120 komadov, Švica 180 frankov, Dunaj plača 1.400 aK za komad. Domača tržišča so drugače polna svežega blaga, ki se plača po 1.25 do 1.50 Din za komad. Pričakuje se, da bodo cene padle. Cene kruhu v Beogradu. Odbor za določevanje cen kruhu je sklenil, da smejo peki v Beogradu prodajati od 15. t. m. kilogram belega kruha po Din 5.50, kilogram črnega kruha pa po Din 4.50. Cene perutnini v Beogradu. V Beogradu se je prodajalo zadnje dni: par piščancev po 87.05 do 162.5 dinarjev, purani 120 do 187.5 dinarjev, gosi komad po 150 do 255 dinarjev. Zaklane živali je bilo dovolj, posebno se je ponujalo velike lepe purane komad po 175 do 200 dinarjev. Piščance komad po 60 do 87.5, gosi po 40 do 42.5 za 1 kg. Dunajski živinski trg. — Na dunajskem živinskem trgu notirajo: voli od 12—17.000 po kvaliteti, najvišje cene 19.000, biki in krave 11.500 do 17.000, suha goveda 8000 do 11.500 za 1 kg žive teže, za debele prašiče so se gibale cene zadnje dni od 23.000 na 27.000, za mesnate prašiče 20—22.000 aK, za danske od 23.000 do 25.000 aK za 1 kg žive teže in so napram preteklemu tednu padle za 1500 do 2000 aK po 1 kg za debele prašiče, a za 500 aK za suhe. Tendenca mirna. Ogrski živinski trg. — Notirali so: voli I. 10.800 do 14.500, H. vrste 9500 do 10.500, III. vrste 7500 do 9500, biki boljši 10.200 do 11.500, izjemno 12.000 do 15.000, slabši 9000 do 10.000, bivoli 6000 do 9700, krave boljše 9500 do 11.500, izjemoma 11.500 do 13.000, slabše 7300 do 9500 oK. šrssčscš saesaa&maaess&m »BUD0NA4 r~ .: 1 Dobava, prodaja. Dobava špecijalnih svedrov. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 26. marca t. L ofertalna licitacija glede dobave spe-cijalnih svedrov (GasgevvindebohrerL Dobava vreč za sol. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 26. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 800.000 komadov novih vreč iz jute. Dobava živil. — V pisarni Stalne vojne bolnice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 26. marca L I. ofertalna licitacija glede dobave živil in drugih potrebščin. Dobava cigaretnega papirja. — Pri upravi državni hmonopolov v Beogradu se bo vršila dne 15. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave cigaretnega papirja. Dobava kovaških plošč. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 27. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave kovaških plošč. Dobava svilnatega papirja. — Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 27. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave svilnatega papirja. * * * Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobava hrastovih pragov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 13. marca 1924 za dobavo 28.000 komadov hrastovih pragov 2.4/5 m dolžine. Dobava oglja. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ponovno ofertalno licitacijo na dan 20. marca 1924 za dobavo 20.000 kg bukovega oglja. * * « Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma), vsak delavnih od 10. do 12. ure. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje po rešenju min. pošte in tel. br. 11.031 od 22. febr. t. 1. tretjo ofertalno licitacijo za dobavo 17.500 kg sa-tiniranega tiskovnega papirja. Licitacija se bo vršila 2. aprila t. 1. ob 11. uri v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, sobi št. 41, kjer so na vpogled obrazci vsaki dan med uradnimi urami. Pogoji se dobivajo pri ekonomskem odseku proti plačilu takse po tar. post. 42. Ponudnik mora položiti kavcijo pri Pomožnem uradu pošte in telegrafa v Ljubljani najkasneje do 10. ure dopoldne na dan licitacije v smislu čl. 88 zakona o drž_ računovodstvu. s b ■ Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vskladiščenja obrnite se na: c ■ V' »BALKAN” d. d. za mednarodne transporte | r ki ima podružnice v vseh večjih mestih naše države in afilijacije ter generalna ■ zastopstva v vseh trgovskih centrih kontinenta. £ ■ Centrala v Ljubljani, Dunajska cesta 33. ■ IJUGOEKSIMi Trgovska družba. Vekoslav Pelc & dr. i Eksport LJUBLJANA Iinport § Vegova ulica 8 b Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga 1 milna »UNION" Osijek TRGOVINA a Specerllsklm, kolonij«Inlm. materljalnlm blagom, detclnlml, poljskimi pridelki, lesom In lesnimi Izdelki na debelo ln drobno S * ■ s Špecerijskim, a deli lnimi, polj del Simiinniiiimiiiim iiiiii \\\\m TISKARNA TRO.-IND. D. D. MERKUR" TELEFON 003 ^UBLJAt4^ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, letake, pravila, vizitke, trgovske In uradne tiskovine itd. LASTNA KNJIGOVEZNICA iiiimiimiiuiiiiim ni —rifififfi N 4) •- Stroški pri vporabi bencina Vozi brez Adaptiraj tvoj avto, traktor ali stabilni motor z patent. Hag-Generatorjem" Prospekt ln reference daje ]ugO'Hag LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 Telefon št. 560 ►- Stroški pri vporabi oglja FrosE Mm Trgovina čevljev ter Specijalna tvrdka za ortopedltna in anato-mična obuvala. Sprejema vsa naročila za čevlje po mer! in popravila j| Priporočamo: p i Jos. PeteSinc [ LJUBLJANA, t g St. Petra nasip 7. $ ■ Najboljši šivalni stroji v vseh ■ ■ opremah Gritmer, Adler za ■ 5 rodbinsko in obrtno rabo, ■ J istotam igle, olje ter vse po- J ■ samezne dele za vse sisteme. ■ | En gros! S taimtmnmnnnri »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e S NA VELIKO! B 5 Priporočamo: galanterijo, J ■ nogavice, potrebščine za g u čevljarje, sedlarje, rinčice, ■ " podloge (belgier), potreb- J ščine za krojače in šivilje, ■ ■ gumbe, sukance, vezenino, ■ 5 svilo, tehtnice decimalne £ in balančne najceneje pri i JOSIP PETELINJ i i Ljubljana, St. Petra nasip 7. " EBmSSSBSSSIMMBBSSSfclffi TVRDKA LJUBLJANA Veletrgovina žita in mlevskllT izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE 1 mm ulica Razširjajte »Trgov. list"! A. V 1 C E L Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulilo posodo, porcelanasto, kameni-našlo in stekleno robo. Na debelo 1 Na drobno I AVTO bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popravšla in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Pristopajte kot član k društvu T Perhavec A Valjati« Tovarna za Izdelovanje likerjev, desertnih vin in --------------- sirupov, d. sz o. z. ——-i— ... tiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Maribor iiiiiiiiiiiiUiiiiiHitiimiiitiUHiliit Izdelujemo to Časno: Charfreuse Benediktinec Alaš-kimovec JajCJi-konjak Vanilija Gienčak (želodčni liker) Vermouth Maršala Marsaletta Malinov sok Punč Rum NaSI likerji, lina vina In sirupi so samo pristni, prvovrstni Izdelki, Iz najfinejših ssellSč Izdelani ln prekašajo vsako tu- In Inozemsko konkurenco ZAHTEVAJTE NAŠ CENIKI ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. TELEFON 733 LJUBLJANA TELEFON 733 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. Mevissijo tovorniti listov za tu- ln inozemski promet prevzema brezplačno. Samo v slučaju uspeha primerna provizija 1 KOMAUER & ORNIIC t špedlcljsko podjetje DRAVOGRAD-MEŽA SLOVENIJA indffici osiaSfite v ..Trgovskem iisiu“! imimiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiuniiiiiniiiuniiniiimiiiuinii.iiiiuiiijiiiiTnnitiniinTJnhijnnnifn IHIUIIIIIlIlilMIIIIIIIinilllllltllllnilllllltlllllllllllililllillliimiiiHiiliHlilililuiiiiilHillililulililliiiHiuii SOL KAMENO V KOSIH IN ZMLETO NUDI V VSAKI MNOŽINI NAjCENEJE ZA TAKOJŠNJO DOBAVO TVRDKA telefon 327 G BRAČA OFNER - SOLNI MLINI - NOVISAD 5 OTVORITEV TISKARNE „AŽBE“ d. 7. o. z. Maribor, Koroška cesta Stev. 39. Obratovati je prižela nova li-I skarna, ki je nestrankarsko, I strogo trgovsko podjetje ter se j p. n. občinstvu najtopleje pri-1 poroča. Izvršuje po najugodnejših cenah vsu trgovska dela, bavi se specijelno z umetniško I trgovsko reklamo ter večbarv-[ nim tiskom. — Posebnost Kra- ] jevne umetniške razglednice. Nahrbtnike in naramnice lastnega proizvoda oddaja na veliko 30% ceneje kot iz inozemstva IVAN SAVNIK, KRANJ Slovenija. Na ieljo se pošljejo vzorci! Veletrgovina A.Šarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deže.ne pridelke, | raznovrstno E rudninsko vodo. | Lastna pražarna za k«TO * in mlin za dišave a elek-tričnim obratom. | Ceniki na razpolago. | Ljubljanska kreditna banka - «_ w v v-a-m. mi TB r(>fita i . _|A». Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA g Telefon št. 261, 413, 55 502, 503 In 504 S, , I Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta Delniška glavnica: = Din 50,000.000*- | PODRUŽNICE: . * , , j, i Brežice Gorica MetkoviC Sarajevo Rezervni zakladi | CelJe Kranj Novi sad »p«4 ;a. Din 10,000.000 — § Črnomelj Maribor I»*uJ Trst = _= SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE = = -niiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiniiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiHiiiHiiiHimiuimHiHiHRiiHiH1111111111111111111111111111111111111111111111111111111*115^ LiuMlTO«. - OdoovomJ ur«** F. 1CRAS. D* ti*«« .Mete.. t-itov*^™*.