■ 'R -viru ,’n' •. . A- ■ • N-

!,] n ]at< m  (>:;n * »r

poi,-A ; A V i ■

i. j:)b

■ J  rorattee* o!q  5 1ki ssavoi EPS

-

I-- 4 u b t  j a n  a

iaiMATCLOŠK.1 OPIS POREČ J A SAVE

2 * ■«« Zelnik ki i®a tol »oddelka:
Pavel kiinstler

čar

P i r e k t o r ;
in ;. Lop se Ostanek.

Cni*

Ljubljana, avgusta 19'58

ioy\'nub

A %  A It O

T e  i b  t stran

II

str® n

Skice

T s b e 1 e

III

210 Srednje mesečne višine ppdr-vin v septembru

Kil Srednje mesečne višine ppdk-via v oktobru

K12 Srednje mesečne višine p*d?vin v novembru

K13 Srednje mesečne višine pedevin v decembru

K.14 Išsksimelne dnevne višine ppdevin

K15 Višine pedsvin dne 28. IX. 1926

K16 Višine pedevin v letu 1937

Kl6b Višine pedevin v letu 1936

K17 Srednje število dni z neprekinjeno snež¬
no odejo

K18 Srednje crk.3im®lne višine snežne odeje
K19 Absolutne m^ksim^lrie višine snežne odeje
K20 Srednje višine snežne odeje,, den 1. III.

KLIMATSKI OPIS POPEČJ A OAVE

■i« ) Uvod

Zb  klimatske prilike v Sloveniji so aaji »rt:it©'jSa po¬
te:- packi vina. temperaturne pril ' .e so namreč pod.. ihe # Jc©t jih
ism-no sicer v EreInji Evropi in Isto moremo trditi v veliki
»eri tudi sc os ‘ »le elemente. Tesfljperaiura kot ostali elementi
m-  pač spremili j a jo a absolutno višino v okviru določenih rez™
meri.j, in  kot že omenjeno na področju Slovenije ne kažejo ni¬
ča'’ ih  oosebnesti v primeri z  ost la Osredj jo Evropo.

drugače je s padavina« f ' "is ten la Mp in Dinarskega go -
imet • osnov r o linijo severe a p; - jugovzhod. Pravokot. e

na to S'‘er udarjeno. iiajeeMe vetrovi .-pednjih plasti at ©sfe¬
ra. >rvelja Se posebej poudariti je velika vlažnost omenje¬
nih vugeeapednffia vetrov« Ti ao namreč za zapaano polovico v-
rope glavni oskrbovalo i z  vi e-go.  tosenaest padavinskih prilik
dlevsmi je je utereljen® s tem »d a lezi Slovenija tik oh -:orju,
n j« juv.nl z  rak še poln vi ge, a leže kot omenjeno gorski
r‘ 5 bt'i ur v kotno na smer prevlada jo Sega najbolj vlažnega z ra
atr .jenjs. Poslelica teke lege je v povprečju 2-6 krut
iNVija količina padavin,kot jo prejme ©stala Evropa, večji del
o-srč.vnevanega področja ima namreč nul 1400 rr.i padavin, glavno
v h ve testi pa prejmejo celo preko !K'GG mm. E ozirom na to po-
(pfcr.ostjV Ih.e .olič.ine pačHirtm jprnimerj vi >st le čvropo,
v m  večji . n er? pa zato, ker so vsc-h klimatskih podatkov
1  '■*  •hidroenervretiko važni predvsem podatki o padavinskih prili-
kah f -boder;o v elaboratu dali ostalim elementom tisto mesto, ki
ji« dejansko gre: pomagajo naj le osvetliti problem hidroener¬
getske kapacitete našega področja.

Kot že omenjeno spada Slovenija v najbolj namočeno pod¬
ročji* Evrope. Vas tisti del porečja Soče (K 1), k ;  ga je mogo¬
če M&Jpoenergetako izkoriščati, prejme letne preko 2000 mr, pa¬
davin. Eačunati pa smemo, da je dobra polovica v pasu s preko

- 2  -

2500 ena; področje v na j višjih predelih Julijski Alp, kct so
Bohinjski greben in njegovo neposredno zaledje,daije -obrčen
del Triglavske'skupine in Kaninova skupina, ta področja pa po
podatkih postaj Lepena in Korana prejmejo preko "$00C  ram.To me¬
jo preidejo tudi višji predeli Trnovskega gosda in Snežnika.

Triglavsko pogorje, Bohinjski greben in Snežnik so na
meji, na razvodju med Jadranskim in Črnomorskim rečjem, prvi
dve skupini torej vežeta porečje Soče in Save.

Porečje Save z  močo ni tako obdarjeno kot porečje So¬
de. Višji.predeli dinarsko-alpoke pregrade prejmejo pač pre¬
ko 2000 mm in isto velja tudi za -severno mejo tega področja,
Karavanke in kamniške planine. Vendar je to le pas mjvišjih
predelov. Proti severovzhodu, v smeri proti Panonski nižini,
padavine postopno vendar vztrajno popuščajo in v Posavskem
hribovju jih imamo le če nekoliko nad 1200 ram. Zadnja vspe-
tost z  izdatnejšimi padavinami je Pohorje s preko 1500 mm,
vendar odvajata močo njegovih južnih pobočij Dravinja in is-
linja že v Pravo, torej izven področja načega elaborata.

Letne množine so torej zelo ugodne. V povprečnem letu

a

prejEie Sloveni ja blizu 50 milijard ra" padavin. Ta enormna
množina pe predstavlja le povprečno vrednost. Podrobna anali¬
za padavinskih prilik nam pokaže, da so odstopanja posamez¬
nih let od dolgoletnega povprečja dokajšnja. V. 32-letnem ni¬
zu (1925-1956) so bilo leta 1925, #26, 1937, 1948 in 19M
taka, da so bili vsi kraji Slovenije nadpovprečno namočeni,
leta 1938, 1942, 1943, 1944, 1945, 1946 in 1949 pa obratne,
podpovprečno založeno z  močo,torej suha.Izraženo v odstotkih
j® bilo 16L let absolutno mokrih, 21% suhih in 63;..' takih, ki
so bila v nekaterih področjih mokra,drugih pa suha. Lkstroani
leti sta bili 1937 in 1942. Vpočtevajoč letne količine le 25
reprezentativnih posta' je padlo v Sloveniji v ekstremno mok¬
rem letu 1937 40 milijard 736' milijonov m^, kar predstavlja
138% normalnih količin, v ekstremno suhem letu 1942 je bilo

- 5  -

•X

le 21 milijard 55  milijonov ra , kar predstavlja 71% normalnih
količin. Razlika med najbolj mokrim in najbolj suhim letom
znaša torej 67% normalne letne namočenosti. Ako upoštevamo od¬
stope noraočeno3ti v vseh 32  letih, potem dobimo vrednost za re¬
lativno variabilnost količine padavin v Sloveniji 12.2%, sred¬
nja deviacija pa znaša 3 milijarde 610 milijonov.

. .razlike v stopnji nam.oč '»osti v posameznih letih kot

celoti predstavljajo vsoto razlik v posameznih raesecih poljub¬
nega leta. 7 tej točki so razhajanja od dolgoletnega povpreč-
ka mnogo večja, kot pri posameznih letih. Utemeljitevjleta
so prirodne enote in primanjkljaj v enem mesecu nadomesti več¬
ja moča v prejšnjem ali naslednjem eseeu. Izravnava z dolgo¬
letnim količinami tekom leta sicer ne nastopi povsem, vseka¬
kor pa v mnogo večji meri kot pa pri mesecu, ki je umetna eno¬
ta in poleg tega prekratka, da bi primanjkljaj ali pa prebitek
v enem delu meseca bil izravnan z nasprotnim odstopom v drugem
delu meseca.

Mimo navedenih odstopov v posameznih letih in raesecih,
ta odstopanja morem® imenovati aperiodična, imamo Se periodič¬
ne spremembe o namoeenoati preko leta. Znano je, da so konti¬
nentalna področja v zimskih mesecih relativno suha, v polet¬
nih pa mokra. Maše področje leži sicer blizu morja, toda Jad¬
ran je v stvari le večjo jezero, stisnjen med Apeninski in
Balkanski polotok. Maksimum padavin je zato v jeseni, na pre¬
hodu ned kontinentalno in maritivno deževne dobo, minimum pa
pozimi, kar je značilno sicer za kontinentalno klimo.

Razpredelnica 1

mea. 1 2 3 4  3 _6__7 8,9 10 11 12 leto

. mil jard'

% 3.3 3.7 6.9 7.2 9.3 9.9 S.3 8.6 9.3 10.9 1C.7 7.2 29.9 m3

Mesečne količine padavin v Sloveniji v %  celoletne moče
29,8669231 m.*

- 4  -

kakiji. iek uvoda je tore,', č,&  so letne količine moče sicer res
velike, da pa ne predstavljajo realne slike našega hidroener¬
getskega potenciala. To hi .bilo le v primeru, če bi bil pada¬
vinski ržin  enoten, brez kolebanj.

3.) Srednje letne viš ine padavin v porečju Save

Padavinske prilike porečja Save so pogojene z 2  siste¬
moma orografskih preprek: jugozapadni sistem tvorijo visoke
planote in grebeni Julijskih Alp in Dinarskih planot, severo¬
vzhodni sistem pa K® niške Alpe in losavsko hribovje. Ker je
drugi sistem nižji od zapadnega in so glavni vetrovi,prinaša¬
joči vlago, jugozapadni, zato je dinarako-ralpska pregrada za
1000 in tu i več maTnamečena od vzhodne. V najvišjih predelih
vartrejo letne višine padavin med 2 in 3000  vm,  v vzhodni pre¬
gradi pa meč! 2200 in 1000 mm.

Ded obema sistemoma se razprostira Ljubljanska kotlina,
ki je sicer globok® (do %>C  m); njena posebnost, kar zadeva
padavine je v tem, da je Še vedno zelo namočena (1200 do 1500
mm), čeprav predstavlja izrazito terensko depresijo in bi bilo
zato pričakovati manj padavin.

Iz letne karte o razporedu padavin (K.l) je razvidno,da
so najvišji pre eli tudi najbolj mokri; ker pa obrobna gorska
sistema v enakih višinah nista v enaki mori namočena, zato je
nemogoče razdeliti celotno Posavje v organsko zaključena pada¬
vinska področja, 'ko hočemo vendar v kratkem karakterizirati
padavine v celotnem Posavju, moramo poiskati pomožni izhod.
Pogled na letno karto izohiet nam pokaže,kako popuščajo pada¬
vine ne le od jugoznpada proti severovzhodu, temveč tudi od
najvišjega, severasapadnega predela proti jugovzhodu.To pote¬
zo izkoristimo in razdelimo v Posavje v tri pasove tako, da !
nam najbolj namočeni, najvišji severozapadni dol vključuje pod¬
ročje s preko 2000 mm letno. Ta pas zajame še tudi Karavanke
in Kamniške Alpe, repreženiira ga pa postaja Sorica.

Drugi, manj namočeni pas reprezentira padavinska posta¬
ja Ljubljana. Zajame na severozapadu še vzhodni del Škofjeloš¬
kega hribovja, na jugozapadu sega do glavnih Kraških planot in
zajame torej še dober del Notranjske in Dolenjske, na severu
pride do vznožja Kamniških Alp, medtem ko zajame no vzhodu še
Posavsko hribovje nekako do Litije. Povprečno prejme ta pas
okoli 1500 mm padavin.

Vso ostalo Posavje prejme povprečno oko n i 1100 mm pada¬
vin, karakter iz irali ga pa bodemo 3 postajo Slatno pri Trbov¬
ljah.

.ajbolj namočeno področje predstavlja Bohinjski greben
in njegovo neposredno zaledje, v katere*’ sta postaji Komna in
Savica s 3266 odnosno 2968 mm padavin. Velja podčrtati, da so
podatki postaje Komna reducirani na 32-letno dobo iz kom j
sedemletnih opazovanj. To je toliko bolj neprijetno, ker za
naše najvišje predele nimamo ni kaki h točnih meritev in *se mo¬
ramo pri določanju namoČenosti. zadovoljiti s cenitvami oprti¬
mi le na zaključke, dobljene iz tuje literature in lastnih
skušenj. Podatki o količini padavin v treh poletnih mesecih,
katere dobimo na planinah in turističnih postojankah, enako
kakor tudi oni od totalizatorjov, ne dovoljujejo, da bi naj¬
višjim predelom Bohinjskega grebena in Triglavske 3kupine pri¬
sodili do 55CC mm. Trenutno znanje govori za cenitev 3200 mm
vsega področja, ki leži nad plastnico 3000 cm (K.l).

'"a nič bolj trdnih nogah ni cenitev za najvišje prede¬
le Karavank in Kamniških Alp. Z ozirom na izolirano lego vr¬
hov bi svetu nad plastnico 2000 mm  dali srednjo vrednost
* 2100 mm.

Dolgoletne povprečke posameznih postaj dobimo v tabe¬

li 1.

- 6  -

C.) .Srednje mesečn e viSin e padav in

Letno razporedbo padavin nam prikazujejo grafikoni
1-4.  Prikaz za  Sorico ( G lb), ki smo ga vzeli kot glavnega
reprezentanta tega področja pove,da so nadpovprečno namočeni
meseci: maj in junij ter september, oktober in november,torej
r :  mesecev.Glavni minimum pade v februar, maksimum pa v novem¬
ber. V februarju znaša pluviometrični koeficient 0.70, v no¬
vembru pa 1.36 (pluvioiaetrični koeficient je razmerje med me¬
sečno količino padavin in vrednostjo "idealnega' 1  meseca-vred-
nost,ki jo dobimo,če letne količino padavin delimo z števi -
lom sie 3 ecev).Saradi popolnosti pregleda imamo na garfikonu 1
tudi prikaz padavinskih prilik še za tri drage postaje:Savico,
Hanino pod Golico in Bled,ki imajo le nekoliko 'rugačen režim.
Ako potegnemo skupno potezo vseh 4 postaj,dobimo sledečo sli¬
ko: minimum nrstopi v januarju ali februarju,maksimum pa v ok¬
tobru in novembru..Velja podčrtati,da sta tako zimska, kot tuli
jesenska dvojica močno enaki.

Planina pod Golico, Bled in izvir Savice imajo poleti
minimum v vičini idealne mesečne vrednosti. Iz grafikonov la,
b,e in d pa spoznamo tudi, da v literaturi tolikokrat omenjeni
pomladanski sekundarni maksimum v stvari sploh ne obstoja, od¬
nosno,da gre za poletni sekundarni maksimum,saj je julij bolj
moker od aprila,mestoma celo bolj od maja. Ako pa izvzamemo
mesec avgust (pri Sorici tudi julij),ki je nekoliko pod Vred¬
nostjo idealnega meseca, potem razpade leto v mokri del,traja¬
joč od maja do novembra, ter suhi del,ki vključuje resece od
decembra io aprila.

Naslednja skupina grafikonov (G 2a-d) predstavlja pada-

s

vinski režim v srednjem pasu Posavja. Bistveno novih potez ni!

pariti pa je,da sliči grafikon Sodražice CG 2a) grafikonoma
Savice in zlasti Sorice (G 1 a,b) saj je sekundarni minimum v
visokem poletju dokaj jasno pod vrednostjo idealne mesečne
količine.

390 ^

S

I

36 o J
S

33 o

Jirv/r Sočuten

SoricoL

24 o

! i I

!

-i-U-i.

} n,

4>- 245

I

! ' I
I ! i

f i

h

ji

] l

rn

- — 475


! I

Hi i !

; i! i i

i i i

M

lil

H  Vi vm K SWl

MVf  * XI

m.  >

grafi kon  /

flocnifio/
■froai <Jo/tco

Sled

[f-

! I

l|-*** ; "* i-- 154

rT


1

<-1 —

-j— 4i>5

J

1 1 i

J_L

1 1  ;

Ml!

| U
i

I i
1

| !

Srec/r.

m.

mesečne višine

fictdotvin v mm.

J KZ olo&O

192 $  - 49 SG

24 o-p

Šoc/rct/stcat


■atnot

Ido:
n
H

150  *

42 o {

M

|

3 o •


50 -

rt

-tM

rt

I i

ri  i

>155

{ >

rH-■ h': i

•f

J


.. . t H !

tj j i

: ; i !

!

r


- 448

Ol j i l i I A- • X I i)m^.  , lil »II

. Ij I ' !I

t-J—i-Lj_t j.

i n v a * *

*-t-4 -4-» 4

s i t a .i a

us « o

_4 -4 • 4' "4—

Wm  m x a

(f rafijo n 0 .

Jbhcct prt flothJetn.

SJat<p 06 >itzoL

^A?oJ n/e

n

t.

—j — 4 o 8

ri:

i *

m

LLL

:  j t t M !

kLLL.

11

mesečne vJs/ne

pctofacotn v tnfnT

xat cJoio
fePS  - / 9 £g

f2ooo mesfo

Sloifno

^ikon 3

Krško


87

Sf.Jfcš/ na Kozjaku

w v w ni a «
iv» v. vui x an

-94

Srednje

tnesečne o/s/ne

fta/atotvin v mrm

jt<x ato&o
/926 ~ /966

Tloairnoc frv: Tbthe-hu JČju&JancL

-*5c

, > »t V  VB »X VI

! i tv vi vm x >

tu v vn m x*

H IV VI Vite x KM

< Irafikorz.

Oetje


X Ml V VB IX KI

St.Jošt na kozjabu

SrecJnr e

f 72 esecne n/s/ne

f2Qiatoiz)i72 v rnžrtL

zol  ato So
S92S - S9SG

Iv VI v« x x«

VI VIII X Ml|

'len-na ood Golico (la), Bled (Id) in Ljubljana (2b) i-
majo poletni minimum v višini idealnega meseca, Polica pri Nak¬
lem (2c) in Blagovica (2d) pa imata poletni minimum komaj še o-
pasen,tako, da razpade leto v 2 neprekinjeni dobi: hladni in
suhi del leta z  meseci december-april, ter mokri in topli del
leta od maja do novembra,torej 7 mesecev. Tolmačenje: čimbolj
se oddaljujemo od dinarsko-alp3ke pregrade, tembolj prihaja do
izraza kontinentalni značaj klime s poletnimi prevladajočimi
padavinami.

Druga značilnost padavinskega režima v srednjem Posavju
je časovna neopredeljenost maksimalnih padavin: v Ljubljani(?b)
septembra, Polici (2c) oktobra, Blagovici (2d) in Sodra Žici^Sa)
novembra. Tudi to je posledica prehodnega (klimatskega) značaja
tega področja.

oe bistveni podatki o spremenljivosti količine padavin
tekov- leta. Kot glavnega reprezentanta tega področje smatramo
Ljubljano. Pluviometrični koeficient v februarju znaša C.70,v
septembru pa 1.50, Amplituda med ekstremnima mesečima znaša
torej 60%  od količine idealno namočenega meseca.

Tretja skupina grafikonov (G 5) pokaže,kako z narašča¬
njem razdalje od Dinarskih najvišjih planot izgublja jesenski
maksimum svoj primat. Grafikon 5 prikazuje režim postaj: Kovo
nesto (a) 31?tno (b) Krško (c) in jt.Jošt na Kozjeku (d).Bla¬
govici in Polici dokaj podoben padavinski režim imata Kovo me¬
sto in Slatno: junij je še vedno manj namočen kot oktober. Na-
dalnje oddaljevanje proti severovzhodu pa povzroči ojačitev po¬
letnih padavin,kar je značilnost kontinentalne klime. Tako nam
grafikon za Krško (5c) pokaže že na prvem mestu junij. ot.Jošt
na Kozjaku (5dJ, ki leži na skrajnem severovzhodnem robu obrav¬
navanega področja, pa kaže že popolno kontinentalno padavinski

rezporedbo. Leto je razdeljeno na časovno enaki polovici: hlad¬
no in suho od novembra do aprila ter toplo in mokro od maje do
oktobra, radavine so razdeljene tako,da imamo en sam izrazit
maksimum in enako izrazit minimum.

Z&  vse 4 postaje pa velja podčrtati: meseci januar,februar in
marec so izrazito suhi.Sinimura v februarju preide na skrajnem
vzhodu na marec. Upoštevajoč srednje nes.vrednosti Slatnega
znaša pluviometnični koeficient v februarju 0.62, v oktobru pa

152,tako do znaša razpon med ekstremnima mesecema 70 % idealne

■ , ' * '

mesečne količine.

Zelo poučen je grafikon IV, ki prikazuje spreminjanje
padavinskega režica od glavnih planot na jugozapadu proti niž¬
jim predelom na severovzhodu. Na profilu Planina pri Rakeku(a)
Ljubljana (b)-Celje (c)-St.Jožt na Kozjeku (d)imamo najprej iz¬
razit jesenski maksimum; že v Ljubljanski kotlini se močno oja¬
či sekundarni maksimum v zgodnjem poletju; v Celjski kotlini
si zgodnje poletni ir jesenski maksimum držita sicer ravnotežje,
vendar je premoč na juniju; končno je tu že znani padavinski
režim na skrajni severovzhodni meji obravnavanega področja,kjer
pride kontinentalni značaj klime že  povsem do izraza. Nimamo
le maksima padavin - -c god njem polet ju, temveč je tudi povsem iz¬
ginil julijski sekundarni minimum. Primerjava ekstremnih reži¬
mov: Planine pri Rakeku in št.Jošta nad Kozjaka® pokaže, da je
kontinentalni režim poletnih maksimalnih- padavin na področju
slovenskega dela Pouavja v popolnosti razvit, medtem ko medi¬
teranskega tipa z  minimalnimi poletnimi padavinami, kljub bli¬
žini Jadrana, nimamo saatepenega.

lot dopolnilo služi Razpredelnica 2, ki prikazuje plu-
viografski režim na porečju: Gornja Sava, Savinja, Krka in Sa¬
va.na področju vse Slovenije. Režim je ugotovljen brez piani¬
ste triran ja in zato ni 100% zanesljiv. 2a tolikšno točnost bi
bilo potrebno planimetriranje povprečnih mesečnih padavinskih
kart ( K2  do 13) za vse leto.

- 3 - -

Razpredelnica 2

blaViOffiatrlČni režim aa porečju Gornje Save, Savinje, Krke in

celotne Save na Slovenskem in letna količina padavin v miljo-
%

ni h.  m ■ .

P. ? Stav ilo dni z  i zdatni mi pad avinatii

Kot padavinske ’neve štejemo v klimatologi ji dneve z
najmanj 0,1 mm  moče. Statistični prikaz takih dni pa je komaj
uporaben; prvič je zelo verjetno, da bodo neznatne količina
tokom dneva izhlapele in da zato prikaz ni veren, drugič pa je
v hidroenergetski problematiki praktično neuporaben (neznatne
količine) in more služiti kvečjemu za primerjavo. Priročne jši
je prikaz pogostosti z  najmanj 10 mm moče v 24 urah.

S

Kartografski (skice 1-4) in tabelarni (preglednica 2)
prikaz nam povesta: letna razporedba takih dni (skica 4'se pov¬
sem ujema z  razporedbo,ki smo jo spoznali pri karti o letnih
pavpr Čnlh količinah moče (” 1). Razlika je le v tem, da je
razmerje med pogostostjo takih dni v Julijskih Alpah (Savica
67 . 1 ) in ob spodnji Krki (Kostanjevica 54.7) 2 : 1, pri letnih
količinah p« 5 : 1 (2946 ; 11C5). Vzrok: izdatne padavine zaj -
nejo z  >eČjo verjetnostjo vse Posavje kot pa šibkejše padavine,
ki  so šesto omejene le na najbolj namočena področja. Sicer pa
4e t« akle za naj izrazite j Še mesece februar (sk.l) junij (sk.2)

ir. oktober (sk.5) razvidno,da ni glavna poteza popuščanje v
sni# 1 L- ft »e vero z pada proti jugovzhodu, temveč pravokotno na to

- /£?-

poprečno siev/Io cfni s paa/orumami

S JO mm fl9PS -S956)

- 20 -

(jovp rec no število ofm s puzolofuivcimi
S 40 mn? (4925  -* 4956)

^ovprečao število dni s padavinami

- 10 ram ( 1925 - 56 )

IG

'#mr  r .pof5eT*r:o kot  ja bilo ugotovljeno pri letnih in mesefinih
Iv:.' r. 1 i, Ilc se v februarju zm : t.  jča število 4ni s izdatnimi
j v . ., o :  Go^rih 4 v dinarsko-alpaki pregradi preko 3 dni

v Lhitljirti.:. m  alpba 2 dnov.-- v bol ju. V juniju je razmerje:

6 v grugiHlii, 4 v Ljubi -'oni in nekoliko manj v Celju. V oktob¬
ru e o iBBUlr^ni podatki; 7 dni- - 5 fini - 4 dni. Slično je tudi
P'- ,:n er*je' pri letni razporefibi.

l grobem 1oako karakter1z3ramo to prvino sledeče:razpo-
revbe - pogostosti dni z intenzivni":! padavinami pada od j-ugoza-
pa6a proti severovzhodu; obrobna področja Posavja na jugozapa-
io ipajo v glavne® dvakrat toliko dni z  izdatnimi padavinami
(Slo m«), kot jih imajo na severovzhodnem obrobju.

L.) Sfetks iral ne -inevne v i čine  p adav in

• ?.>dtek ko smo pri kartah povprečnih padavin za posamez¬
ne mesece v Mel! popolno skladnost med reliefom v velikem in
višino pač,-;vir.,na.r karta dnevnih maksimalnih vifiin (K 14) ne
take idealne slike. ' r zrok za • to je v posebnem sistemu na-,
s tuj arija f  razvoja in odmiranja kumul nimhnih oblakov, :iz kate-
r"'n s« cejejo pljuski in nalivi, čim večji je namreč nevihtni
oblak, ten- večje mora biti področje, iz katerega .črpa zrak,ki
so :;*to v relativno. oskem področju naglo dviga in zato ohlaja
ih i-zeejs* C®to i samo v neposredni okolici področja z izdatni-
padavinami pes relativno majhnih podavin. Tn ker se nevihtni
obiski ne,jrbje razvijajo nad gorsko oviro, nadaljujejo pa, in
% o  je posebno važno, svojo pot v smeri gornjih vetrov, v glav¬
ne- naglase n* oroprefije, zato se pas internivni.li padavin si¬
ri od gorske ovire r .eri vet.rov v višjih plasteh, lato karta
»keiaeinih dnevnih jHadavin ne kaže tako tesne' povezave z  re¬
liefom. "im  daljin pa je opazovalne doba, tembolj se zabriše
llNiienakcsteerae' msporedba -padavin posameznega dne in tembolj pri-
de do izr- -a osnovno ugotovitev, da se namreč sprožajo nevihtni
ob: a ki . "i d s do maksimalne Inevne količine padavin, najprej nad
■:d»**<sk i . .--vrto « dalckttpuost posameznih primerov da v osnovi za-
;fc gorek rti pr«; t' vdam, vendar ne tako izrazito kot pri
Ih vrednostih.

Tabela  3

Najviše dnevne količine padavin v min

(.24 urne bd 7^-7^) '■ datumi
Obdobje 192.5 - 1956 1.


co#-Kf

Tabela 3

1.) Celotno število opasovaiiih let
.5 Od celotnega Števila jfe nepopolnih let

o

Tabe l a 4

Padavine dne 23.9.1926

Postaja: i 2 5

Adlešiei

Ajdovščina

Ambrus

Banja Loka

Bela cerkev

Bele vode

Borovnica

Bovec

Draginj

Bukovje

Celje

Cerklje

Cerknica

če po van

črni vrh

Črnomelj

Dekani

Dob

Dovje

Dravograd

Dvor

Golnik

G omame

Gorica

Gornji Rasbor

Grm

Horjul

Idrija

Idrijska Bela
Izlake

Izvir C'j vice

Jesenice

Kal

49678 9 10 11 12 raes,

47.5

155.2

56.0

95.2
45.9

117.5

164.5

157.4

92.5

107.6

177.0

215.0

117.1

260.0

186.0

38.2
. 51.0
13 0.0

^4.2

45.2 •

45.0

75.7

100.0

150.0

95.2

42.4

157.0

240.C

161.0

151.4

144.5

51.8

49.6

±ŠLMl§k.A.

Fošta ja: 12 5 4 5 6 - 3 9 10 11

Eanalšfca Bistrica 124* G
Kanal 88.5
Kapela 35.0
Kapele 59.5
Klopni vrh 109.2
Kobarid 98.4
Kobil,le 21.7
Kočevje 74.6
Komen 185.0
Koprivnik pri Koč. 52.5
Koprivnik v Bohinju 145.G
Kostanjevica 77.5
Kranjska gora 50- .8
Krekov';® 297.5
Kr "iia vas 45.-3
Krško 140.0
Krvavec 130.0
Kubed 55.6
LaŠc« 109. C

Leskova dolina 58.8
Leskovica 116.2
Lig 120.C
Litija 68.2
Livek 86.4
•Ljubljana 155*5
Ljubljana 153.0
Leka :pri Zid .mostu SC.C
Lokve 260 o 0
Luče 161.5
Maribor 78.5
Kart inček 72.0
Medvodje • 78.0
Mežica 58*6
Murska Sobota 77.G
ka Logu 105.5

17

Tabela 4

Postaja: 125

Ormož

Osilniea

Petesovci

Planina

Plave

Prežganje

Podbrdo

Podlagaj

Postojna

Predil

Predmejo

Primskovo

Ptuj

Radoviča

Rakitovec

Ravne

Razdrto

Remšnik

Revenovše

Ribnica na Pohorju
Rogaška Slatina
Rovte

Rudno pol je

Sečole

Senožede

Sežana

Slavina

Slivje

Slovenjgradec
Soča
Soldava
Soteska

Srednja Bistrica

Srednja Bistrica
Stari trg

4  5  6  7  8  9  10  11

77.8

156.5
71 .C

125.5

120.0

28.5

90.6

160.7
150*6

94.0

270.0

52.8

82.0

37.5

21.6

110.0

4  7

49.4

165.8

104 .0
77'.6

125.2
91 .C

’ 82.0

102.0

195.0

148.0

78.8
72.6

190.5

72.5

128.3

87. C

87.0

61.9

12

1 2  3 4 5 7 8 9 10 11 12

Postaje:

Strunjan
Sv. Sna
sv. Barbara
3x r . Katarin«

Kv.Lucija
3v.Trojica
) v.Trojica
3v .Jernej
v.Kurij

Sv.Lovrenc na Pohorju
Sv.Ilj v Slov.Goricah
Sv*XIj pod Turjakom
Sv .J .inž na dravska® polju
Sv.JoSt nad Vrhniko
Sv*Jout na Kozjaku
Sv .J uril j pod Krnom
Skoljan
-kof ja Loka
Soarje pri Jel =5ah
.Šentvid pri Planini
Tinje

TopolISica
Trata .

Trbovlje
Trtkova
Trebnje
Trnovo

Trnovo pri Ur. istrici
Trži d

Turjo-3letne
Vače
Velenje
7el.Redna
/el.Polenci

t

45.1
6C.9

78.2
271.8

99.8
S 1 '.5
86 .0

48.8
l r T.O

97.0
95.9

117.2
79.6
197.8
118.C

74.0
124.0
195.5

83.4

58.4
102.3-
12 " .4

300.0

125.7
53.2

45.4
79.8

58.4

70.4

137.0
159.2

114.8
53.2
40  .0

ts*

- 11  -

V gornjem Posavju znaša dnevni maksimum (T3 5 K14) preko
300 mm (Savica).Tako višino (JOC in več mm) so v 24 urah zabe¬
ležili tudi na postajah Lučine in Trava v Poihovgrajskifc dolo¬
mitih. odnosno Škofjeloškem hribovju* Na jugu so imeli i3to
vrednost v Snežniku»vendar ni gotovo, Če so take količine bile
tudi v pasu, ki se odteka v Savo.

Relativno ozek je tudi pas padavin v višini 250,odnos¬
no 200 mm, ki obkroža cit.tri otoke s padavinami nad 300 mm in
tudi najvišje področje Kamniških Alp. Sele pas s preko 150 mm
zajame široko področje; vse Kamniške Alpe in južno vejo Kara¬
vank ter praktično vse Julijske Ipe, Škofjeloško hribovje,Pol-
hovgrajske dolomite in planote Notranjske vse do Postojne,kjer*
pride do prekinitve tega pasu, ki se nadaljuje nato v najviš¬
jih planotah Kočevske in okol" Snežnika.

Mimo. tega temeljnega pasu imamo otoke dnevnih padavin s preko
15C mm še ob Paki, dalje v Bohorju in Mirni in končno okoli
Kostanjevice. Vse ostalo Posavje je v pasu med ICC in 150 kub
dnevnih maksimalnih padavin. Pod 100 mm padavin v 24 urah prej¬
šnjo le nepomembne površine.

' ? ' (

Zaključek je naslednji: relief pride pri dnevnih maksi¬
malnih padavinah manj do izraza kot pri povprečnih padavinah,
njegov vpliv pa je še vedno očiten.

Glede letnega časa, ko 30 nastopile maksimalne dnevne
količine, velja podčrtati, da imamo v glavnem jesen. V večini
julijskih Alp in v dolini Dolinke je to oktober, me'tem'ko i-
1ne Bohinjski greben in vse njegovo neposredno zaledje,Bohinj¬
ski kot in Komna maksimum v novembru. Škofjeloško hribovje,
Polhov-rajaki dolomiti, vsa vzhodna polovica Ljubljanske kot¬
line, Posavsko hribovje, Notranjska ter zapadna Dolenjska ima¬
jo maksimalne 24 urne padavine V septembru. Pse ostale Posav¬
je na vzhodu in severov?'odu ima zastopane mesece: maj, junij,
julij,avgust in oktober (TJ). Vzrok za tako pisano razporedbo
je prehodni značaj področja.

12 - -

Is pri^ei'j a ve med podatki, ki jih dobimo iz starejše
literature In podatki našega niza spoznamo,da navedene dnev¬
ne količine niso bile maksimalne le v zadnjih 52 letih, tem¬
več v mnogo daljši dobi. Kljub temu je poznavanje teh ekstre¬
mov važno le v omejenem smislu; direktno izkoristijivi so ti
podatki kvečjemu za majhna področja. Večjo vrednost moramo
priznati podatkom o tem, koliko je prejelo Posavje v najbolj

deževnem dnevu, našega niza,, la dan je bil 26.september 1926.

•*

Vsa Slovenija je prejela približno 2 milijardi ar padavin,
groba ocena za Posavje pa je 1 milijarda 500 milijonov m.
Točno vrednost bi dobili s planimetriranjem karte K 15.

F.) Sušne dobe

Praviloma upoštevamo v klimatologiji kot osnovo za do-

v*

ležanje trajanja sušnih dob mejne dneve, ko je bilo vsaj 0.1
mm moče,to je najmanjša izmerljiva količina. Ker v hidrologi¬
ji ta količina padavin praktično nič ne pomeni, zato bi mora¬
li poiskati dneve z Izdatnejšimi padavinami. Ker ni vsa enako

ali je n.pr. padlo v 24 urah 1C ram padavin po dolgi vrati de- j

!

ževnih dni, sli pa po krajši ali daljši sušni dobi, spoznamo,
da bi tudi meja takih dni z  višjo količino predstavljala le

'n'. . • ‘ . v;- . ;• b :  - ' . ’ j

relativno trdnejšo osnovo; zato se bodemo oprli na najvišjo
količino, ki je v kliznatoložki statistiki ž - obravnavana to
je 1 mu. v 24 urah.

V porečju Save in neposredni bližini so bile ugotovlje¬
ne sledeče najdaljše sušne dobe

Razpredelnica

Najdaljše sušne dobe in datum njihovega začetka in konca.

Kf . ' j

- 13 -

Prvo, Mr velja podčrtati, je letni Sas, ko. sušna loba
nastopa. V poštev pridejo najhladnejši meseci, predvsem janu¬
ar in februar, na .kar slede mesec marec, december in celo novem¬
ber. 1 ozirom na dejstvo, da imajo prvi trije meseci v letu
tudi najmanjše količine padavin, je taka razporedba razumljiva
nikakor pa ne ugodna. 'Nizke temperature sicer preprečujejo iz¬
datnejše Izhlapevanje, prinašajo pa zato drugo nevarnost -zmr¬
zovanje zemljine površine in z  no vred tudi vode. Prav v tem
dejstvu - istočasnem nastopu dolgih, sušnih dob, vezanih na an¬
ticiklon': Ino vreme, ob katerem nastopajo pogosto tudi najniž-
je temperature, moramo videti vzroke za minimalne pretoke v
glavnih zimskih mesecih. To tembolj, ker so padavine v tem ča¬
su v glavnem v obliki, snega.

hadaljnje vprašanje velja trajanju sušne dobe. lovec
in Savica ležita sredi istega padavinskega področja, vendar
je ime''. Bovec anione za 501 daljšo maksimalno sušno ob o kot
pa Savica. Ce pa si ogledamo razpored padavinskih ini sr vih
'mesecih lete 1949, ko je maksimalna -.u na loba v tem področju
nastopilo., ugotovimo sledeče; postaja Savica j« v času od 2.
1.1949 pa do 8.IV. istega leta prejela vsega 15 mm moče in to
1.februarja 3.6 mm  in v sedmih dneh cl 12. do 18.februarja
11 mm«. Prllično enako je bila situacija tudi v Bovcu; v akoro
100 dneh komaj 15 mm  moče. To pa pomeni, da moramo v hladnem
delu leta računati 'v vsem Posavju s sušnimi dobami preko 5C
•dni, čeprav kažejo statistični podatki za večji del Posavja
krajše doke. V toplem delu leta .so- sušne dobe 3p*ajše, kar je
posledica pogostejšega prehajanja frontalnih motenj.

2a boljši vpogled o te j prvini padavinske" problematike
nav služi sledeča razpredelnica (R 4):

Razpredelnica. 4


Najdalj da in povpreček najdaljših sušnih dob v zimskih in po¬
letnih mesecih, doba opazovanj in število let brez pojava
"statistične” sušne dobe.

Pritegnjeni sta bili še postaji Koper in Vel♦Polenci.
Ob upoštevanju prilik tudi na teh dveh reprezentantih glav¬
nih padavinskih režimov Slovenije spoznamo, da so maksimalne

sušne dobe v topli polovici leta. v vsej Sloveniji v glavnem
za polovico krajše od onih v zimski dobi. Primer Novega mesta
kjer sta bili zimska in poletna maksimalna sušna doba ( 39
dni) enako dolgi, moramo s ozirom na prilike na drugih posta¬
jah smatrati kot izjemo.

Dolgoletni povpreček maksimalnih sušnih dob, tako v
mrzli (I) kot tudi v topli (II) polovici leta, da mnogo bolj
izenačeni vrednosti. V Posavju sta mejni vrednosti 21 in 13
dni, pri čemer izgleda, da imajo daljši povpreček sušnih dob
kraji z  večjimi količinami padavin: Savica. 21, Ljubljana 19,
Nevo mesto in it.došt 18 dni. Postaji Koper in Vel. Dolenci'
take tendence nimata; zato je reelnejše, akc smatramo za
vso Slovenijo dolžino 20 dni kot povprečno sušno dobo v zim¬
skih mesecih. V topli polovici leta traja povprečna sušna
doba 14 dni.

- 15 -

Irez upoštevanja 3.in 6.vrste v razpredelnici 4 pa Je
pravkar navedeno trajanje povprečnin sušnih dob neuporabno, v
praktične namene celo varljive!V skladu s splošni pojmom suš¬
nih dob v našem (smernem) pasu, upoštevamo le tiste brezpada -
vinske’ r obe, ki so trajale najmanj 10 dni.Pojav "sušna" doba
torej v posameznih letih izpade,čir« je bilo, postavimo, le 9
zaporednih dni brez padavin določene izdatnosti (v naše® pri¬
meru 1 mm). Ako si ogledamo 3.vrsto razpredelnice 4, vidimo,
da v si laškem času takih primerov ni dosti. V Ljubljani v 36 le-j
tih dve leti, Savica pa izkazuje v 29 letih tri take primere. 1
Dosti ugodne j.le (hidrološko mišljeno) so prilike v poletnih me¬
secih, saj n.pr. v Julijskih lipah okoro v polovici let (Sori¬
ca 27:13 cini) sploh ni bilo vsaj 10 dni trajajočih brezpada -
vinskih dob; v Ljubljani je bila taka 1/4 opazovanih let, .č»t
Jošt in Sovo mesto pa izkazujeta vsako tretje leto brez "sta¬
tistične" sušne dobe (vsaj 10 dni).

G.) Le tne vrednosti drsečih sredin in d rseče sredina posamez¬
nih mes e cev

ri obravnavanju dolgoletnih nizov klimatologom ni o-
stalo neopaženo,da st sledijo v zaporedju obdobja mokrih in
suhih let. r ‘osamezna leta sicer izstopajo iz celotnega kolek¬
tive., vendar je njihovo anomalijo lahko paralizirati s tako-
zvanlrai drsečimi sredi nemi-, de nesreč jemljemo po več, v na¬
gem pri eru 5 zaporednih let in upoštevamo le vrednost njiho¬
ve aritmetične sredine,

Analiza grafikona 5, ponazarjujočega s pomočjo petlet¬
nih drsečih sredin spremenljivost količine padavin v Ljublja¬
ni, pove: v zadnjih 100 letih kaže prav obdobje 1923-1956 naj¬
večja nasprotja. Prva polovica je Mia v vseh ICC letih naj¬
bolj namočena, druga pa najbolj suha; videz je, da je bila
obratna točka že dosežena, da je najbolj suhi del niza že zr.
nami. Is dejst 'a, da so vse vrednosti drsečih sredin od 1.1922

do 194G nad stoletnim povprečkom, od 1.1941 do sedaj pa pod

<

tfr&fifcon S

Sreolafai vrednosl 1851 ~ 1951

___ srt?alnja ureolnosf 1925- /910

Jj p sec e sreol/ne /e/ru/p vi&n 12010/011)/ti

d'a 0/060 /853  0/0 /952

o J ^/u&I/am

srednja vrednosl 1925 ~ /95G
srednja vred nos/ 19  ko - 1958


J)t sece sjpea fi ne  mesečni^ v /s/h  p atctooin,

d '■  ■ •'

^ 6 3 ^ ,1 ^1 5 A 5 & 7 9 <3 J_j.-.---J- .J ? ' 8 9  < 1

1&25 4950 ~ W0 1950

- 16  -

povprečkom in del je, da kažejo vrednosti, nanizane kronološ¬
ko, določeno tendenco, naraščanja ali pa padanja,iz obeh mo¬
mentov sledi zaključek, da je vsaj v grobih obrisih možno
prognoziranje količine letnih padavin. Retrospektivna anali¬
ze, temelječa na drsečih sredinah, je gotovo ohrabrujoča.To¬
da čim vzamemo v pretres absolutne vrednosti posameznega le¬
ta in ne drseče sredine, že pridemo do drugačnega rezultata.

.-.e- ' O7

Na primer: v mokri polovici obravnavanega 32-letnega obdobja
je bilo najbolj mokro leta 1937 (K 16). 7 Ljubljani je znaša¬
la celoletna količina 2379 mm ali I 67 L dolgoletnega povpreč-
ka. Le naslednjo leto pa je bilo le 1175 mm (K 16 b) ali.83»
torej točno polovico manj, tako da je bilo 1.193S v mokri do¬
bi 1925-1940 najbolj suho. Mimo nestanovitnosti, ki je posle¬
dica prehodnega značaja našega področja,velja omeniti še teh¬
nično težavo za tovrstno prognozo.Saj operiramo z drsečimi
sredinami petletnega cikla in razpolagamo v primer* prognoz1-
ranja le z dobro polovico potrebnih členov.

Grafikon 6 nain prikazuje drseče vrednosti za posamez¬
ne mesece. Ako motrimo krivuljo pridemo do že omenjenega nas¬
protja med mokro polovico in suho drugo polovico 32-letnega
»Izb. in sicer v mesecih marec, april, maj, junij, avgust,sep¬
tember in oktober. Julij kaže le majhna nihanja,saj ni opazi¬
ti nikako izrazitejše tendence. 7 manjši meri velja to tudi

• ' :

s.a november in december, medtem ko izkazujeta januar in feb¬
ruar nasprotno tendenco: večjo nanočenost v suhem nizu, kot
pa smo jo imeli v mokrem nizu. Kar imamo v marcu nasprotno
tendenco, zato je prišlo v 32 -letnem povprečku do izravnave
padavin v prvih treh mesecih leta,tako,da je poprej izraziti
skok od februarja na marec povsem izginil. O tem nas lepo
prepriča naslednji pregled povprečnih vrednostih prvih treh
mesecev v letu v različnih obdobjih.

17

Razpredelnica 5

v različnih nizih.

'ko zberemo zaključke o ter ,kar smo  zvedeli iz anali¬
ze nese"aih in letnega grafikona,spoznamo, la obstoja določe¬
na stopnja vztrajnosti ne le v predznaku odstopa,temveč tudi
v njegovi velikosti. To pa pomeni, da bi s podrobne j čira štu¬
dijem le mogli priti do ekonomsko 'le upor done prognoze.

H.) Sneg in enežno odeja

Medtem ko sr-  splošni podatki o oadavinah ■ zajeli dovolj d o Igo
obdobje, namreč 52 let, temelji prikaz snežnih prilik na mno¬
go manj zadovoljujočem dokumentari/u. Tarok ja. v tem, da so
bila predvojna opazovanja nepopolna, povojno•doba pa prekrat¬
ka. Podatki o sneženju so omejeni na predvojno obdobje (1925-
1940), o snežn :  odeji pa na krajši niz povojnih let (1948 -
1956). Pač pa je izpolnjen osnovni 1  limotološki kriterij: pri¬
kaz posameznih prvin o snegu temelji n. dokumentariju iste o-
pazov .iln« dobe.

btevilo dni 3 sneženjem (1925-1940) !

Razgibani relief in kot posledica tega neenake temperaturne
prilike se vzrok, da imamo zelo velike razlike v številu dni
s  sneženjem. Tako izkazuje ''rzli Studenec v višini 1224 m 72
dni s sneženjem, Brežici v višini 165 m pa 21 dni. Pri tem
moramo upoštevati, da ne gre v gorskem svetu samo za novečano

Tabela  A-

Snežna odeja 1948 - 1956
___:-—

Tabel a A

Srednja

Te --el 4
Sre Trga

•>«d’ ja -relnja lotosi- vi iine
na jdel, ir;:\ka5.f.u malna j,' 1 '!':.

Tabela^

Srednja


T abe le 4 -.

.■Msa

Temnica
Tomaj
Topla .
TopolšSlcs

-_ j' -

'Trbovlje

: -#v ;'v.v- ’ ■ . . v’-

‘ Trenta ■

Velenje

■

Velika Sela
Veliki Dolenci
Veržej
Vintgar'
r Vipava
VipolSe

y<5

m

m

v

ZavrS •

Zg.Bela
Sg,Besnica
Zg.Tuhinj

m

Železniki
Želinlje

Žirovnica

H

Mw

-Vi.* *

■ p\

402

581

:  i ^ ‘V"?

750

400

34 C

508

176

Sr."

104

y  93

558

p'

235

295

220

440

255

P

480
430

$iic

578

458

510

498

.Mm*

Sre d n ja

Ji-ttuuj« Srednja kiaksl- višina

najdal. maksisn realna 1*111.

neprok. višina višina .1954-56

■

cm ca cm

dni

W ,>v.

v 5

.*

Sl

92

•' •

45

• M

. . M

..v


5

? :7

jj&b 1

2

00

80

41

22

18

26  . 29

74

55

42

ji'

!ya!

79

54

42

46  59

.> • . .ib

2 ?

24
179
99

v." -7*r *

ftL

225 IB

138  28

S7 18

.

116  25

11

%

35

34

42

35

2

1

6  ,:6
4

48

5
59

h

'65

^ '• * * . : §r?

67

167
15
14
126

25

18


00

o

20

48

St'

-•TiV.4:.- • ''' • V:  - 'c-,  v. • . -5 r ^

56  154  15

Povilo 3®t s  sneženj«® zgolj zaradi nižjih temperatur,temneč, j

jjKp'!,, ;  ' ' I

ds je to povečanje posledica tudi vetjoga Števila padavinskih

dni. Ker r tevilo dni s sneženjem ni odločilno zn  volno bilan¬
co f - 'm  ..■©šeme pri tej prvini sadova®.j 111 sgoli s suiaarnim pri- !
'Jušno« m  postaje: Irzli s ':udenec (1224 m) 72 dni, iz- 1

vir Pavice C®>3C- ®) 34 dni, Redovna ( 65C k) 54 dni, slanina pod j

hoiieo (lidC a) 48 dni, Sorica (820 m) JI  dni, Orni vrh nad j
kolheviri-gradce® (662 m) 34 dni, Po&lubelj (760 c:) 52 dni,Ljub-i
Ijaaa (3- 0 m) 26 dal, Kočevje (461 m)  50' dni. j

Pr' te. prvini je vredno še omeniti, la je. v visokogor- i

bk«b  svetu aMaešeftje tudi v poletnih menečih reden pojav in je

• i

praktično nemogoče potegniti mejo sed selnjim sneženjem minu¬
le ziirške 'obe in priim sneženjem v sklopu približujoče se si¬
me. Ikre irkes-uje postaj.. : reli a tud eno c v višini komaj 1224m
nadnje one.že: > 21.6. (1929), prvo pa 11.7.(1931). Seveda so

to eksirmhi*  ve.dat" »s. višine komaj -obrit 1200 ®. Za kredari- t

;c - la ne novpre inife vre 3 nos ti. 7' leti.. 1957 pa je bila altua- (
eijc n ušle n j«-: junij jo imel 7 dni n one in n jem. julij 10 dni,  |
avgust 5 in  s-potembor 8 dni s sneženje«, ‘šahijute k je torej: j

tudi v vinoko- pol etju je sneg v visokogorskem c atu reden
pojav <in tv tembolj, cin. višje gremo.

‘š ne žila odn..;'-,: j ■ uo  trajanji in mA Ufi i; . .Inu višina

‘*ri trs Jari ju snežne odeje sta važna predvsem dva podatka: ko¬
liko dni v letu je snežna odeja p o kr' .-.v la tla j,n  drugič,koli¬
ko dni j® trajale mpmktn$mm  smešna odej«..

1%  kart® K 17 vidimo, da je srednje(5 letni povpreeek)
t.”n  j« . .'-r-re ki njene snežne odeje nerojeno c oroprefijo. Po¬
dobno. kot s * Ds-šavine v splošnem, tudi se to prvino nimamo
cn-nnov ;r.„ * m  viŠjiH področij naših aaežaikov. Ob upošteva¬
nji;! podatkov ,v: m.  "Višjih postaj 'pa urnem z  dokajšnjo gotovost¬
jo zakVkr :! . i: -• ali jekih in Kareni ek ‘ h Alpah traja najdaljša
-ok*j« - povprešku lih dni, to je več kot 5 mesecev, v
vi ".jih pomre, ih na Se ga sre "ogor o kepa sveta ne. sapadu pa pre¬
ko 100 vini. 'It .od. n a polovica rosa v ja ime odejo od 4C do 50
uai, najnih -el n« vzhodu pn po:! 4 - in mestoma celo pod 30

- 19 -

Kar velja pri obravnavanju neprekinjene snežne odeje,
podčrtati je velika podobnost s karto letnih izohiet (K.l) .
Izstopata namreč obe pregradi, Dlnarsko-alpska in Karavanško-
kamniška z 2  do 4 krat daljšim trajanjem neprekinjene odeje,
kot pa je to primer v ravnem delu Ljubljanske kotline»Posav¬
ske m hribovju ter praktično vse Dolenjske, ki imajo, kot že
omenjeno,od 40 do 50 dni trajajočo neprekinjeno odejo.

Nepričakovana je ugotovitev, da absolutna višina ne
pr-det vije odločujočega momenta za trajanje odeje* Tako vidi¬
mo: postaje Podolševa, Martinček in .'rali studenec leže v pri-
lieno isti nadmorski višini - okoli 1250 m,  odeja pa traja na
Podolševi dobrih 30 dni, na Brzlem studencu pa akoro dvakrat
toliko (150 dni). Podobno nasprotje srečamo tudi v nižjih le¬
gah. V absolutni višini okoli 500 ležeče postaje imajo v
povprečku: Planina pri Rakeku 56 dni, Zg.Besnica '45 dni, Zg.
Bela 47 dni, Bled 52 dni, Tržič 54 dni, Po'vin 67 dni, Želez¬
niki in BukovSČiča 64 dni trajajočo neprekinjeno snežno odejo.

Zna ko sliko dobimo, a ko vzamemo kct izhodišče mesto ab¬
solutne višine število -ni z neprekinjeno odejo: približno 55
dni imajo postaje: Sufeovščiea, L-lesniki, Lučine in urice,Ab¬
solutna višina teh postaj pa kaže razpon od 40C (BukovŠčica)
do 800 (Sorica) metrov. To neenotnost, dejali bi nezakonitost,
onemogoča poizkus, da bi ugotovili enoten vertikalni gradient
o povečanju trajanja - neprekinjene odeje vzporedno, z večanjem
nadmorske višine.

Ako vzamemo kot absciso trajanje odeje (v dnevih), kot
ordinato pa nadmorsko višino (v metrih) in upoštevamo vse raz¬
položljive postaje (tabela 5) Posavja, potem se nam pokaže,da
traja neprekinjena snežno odeja najdalje v kotlinah in doli¬
nah; trrajanje odeje se najbolj skrajša vzporedno z nižanjem
nad;, orske višine vzdolž Savine struge in sicer na IGO m za ca
12 ini (postaje: Krško, Litija, Ljubljana, Kranjska gora);
isti gradient velja tudi za področja, v katerih leže postaje:
okronog, Podčetrtek, Železniki, Stare Fužine (Gr. 6 b).

20  -

Drugi ekstrem predstavljajo snežne prilike na prisoj¬
nih legah, kot so: Trbovlje, Planina pri Rakeku,-šmarne -ora,
Pod cerkev, 'eskovica, Prežgan je, Pavia. Pa 10C m višine se po¬
daljša trajanje neprekinjene snežne odeje za ca 7 dni.Omenje¬
na gradienta ne dnu dolin in kotlin ter dalje na prisojnih
legah pa veljata le do višine 1000 m. Pad to višino pa dobimo
ako upoštevamo podatke postaj: Planina po' Golico, Martinček,
Rovtarica,. rz3i studenec in udno polje gradient se vedji,kot
v dnu d. lin,namreč no 1GC m 2? dri. Ta gradient, pa je odločno
prevelikjločric: večnega snega poteka namreč v Julijskih Al¬
pah med 26T' in 7800 m. To pomeni,da ti' e ja v omenjani višini
nepre .injem snežna odeja vse leto. o nauezn gradientu pa bi
morale ležati že v višini 227C m do 2?G0 m. Vzrok za toliko
razhajanje ...ed dejanskim stanjem in gr fično ugotovi, 'eno vred¬
nostjo je gotovo v prekratki opazovalni "cbi in zelo redzi o-
pazov Ini mreži v višinah nad 1GC0 m.

Sre 'lija maksimalna višina snežne odeje (niz 1947-56)
kaže v osnovi iste značilnostikot smo jih'spoznali pri sred¬

njem trajanju ne-praki. .jene snežne o s je. Pc:. tu Je, ki leze v
prhli'*no isti o?' J  v or e k'' višini- im' jo selo rezil fin o srednjo vi¬
šino maksimalne odeje. Pri er: v višini SP P do 9TC m ležeče
postaje imajo - Jezersko 56 ero, -Šentvid nad lerknieo in Les¬
kovico 21 er, Dražgoše 95  cm, 'avla 96 cm, Pranjeka gora 10$
cm, Rateče 127 ctu Razlika v višini odeje med. avarski* in
Ratečami znala tora j več od 1C0P« Isto slike .lob ime, če vzame¬
jo ko c -novo višMo oč.eje. Od ICC do 110 cm znaša srednja vi-
“■.. . m '-'i'  odeje na postajah Stara Fužina, večini 559  m

Kranjska gora - 300 m in Podolševa v višini 1250 m. Tudi v te':’

primeru znaša razlika pri.iotem številu dni preko 10CP' v nad¬
morski višini. Ta če v ne Cen je velika sličnost’ Postaje na
prisojnih legah: ‘rbovl/e, ‘z lake, Pianina pri rkeku, P loke,

Davča imajo manj le višine . ode je ,one pa, ki sr? o jih omenili na
dnu ločine, pa vitje: Krško, Litija, kroneg, Ljubljana,Sta¬
na Fužina, Kranjska gore, Hat e če. V višinah nad 1000 ra je 3i-
tuse' '*a zopet n :'asno,pr* vtnko,kot s no to videli pri obravna-

vanju trajanja odeje.

Že pri obravnavanju vertikalnega gradienta na prejšnji
karti smo ugotovili, da je brez tehtnejše koristi, ker zlasti

v višinah nimano dovolj postaj,po" og tega pa je opazovalna do- |
ba prekratka. Isto moramo ugo oviti tudi pri višini odeje,Le v j
grobem lahko rečemo: prisojne lege 5  n:.Lo kot one v dnu doline
kažejo povišanje odeje m  vsakih 1 ar ca 12 cm, vendar to !
le do višine or 1C ra» .Rasliko v ;i ' : ni odeje prisojno le-j
go in ono-na dnu doline,odnosno kotline pa znaša pri isti nad- j
morski višini okoli 25 cm. Pri trajanju odeje je toka razlika
spremenljiva, ker v rttkalna f -radie:-.',a a dnu koti in in no.  pn*j

■■■. _ i

sejnih legah nista enaka

A ko si ogle 's no pobližje še karto se o (K. 13) ugotovimo :
sopst veliko sličnost s karto povprek: ih letnih'padavin, le,da j
pridejo nizke temperaturne p trike v sistemu ulijskih Alp do
polnega izraza. Znano je, de so pad-rvino v -Dežniku, Trnovskem
gozdu in Julijskih Alpah prilično enako izdatne-okoli JOOC mm
letno. Pri srednji višini maksimalne snežne odeje pa vidimo,ds
doseže v Julijskih Alpah tir'i preko 50"  večjo višino,kot pa v j
ostalih dveh masivih. Sekaj podatkov: na Mrzle® studencu dose- j

v ' * i

že višino 181 cm, nato pa- se višine naglo zmanjšuje jo, vzpored-j
no -s spremembami v reliefu. V Ljubljanski kotlini .doseže odeje 1
komaj se 1/3 od  višine odeje na I okljuki, na .ure č od ~0 do 60
cm,medtem ko : :e Vitine na Dolenjskem in ob Sevi ter Savinji še !

za 1-0 do 15 cm manj.še. Najnižji predeli ob spodnji Savi in Kr¬

ki ostanejo pod 4C cm.

C m-akatkalnih (K.-19) višinah enesoe odeje (v obdobju
1948-15*56; bi ©menili,da znašajo v grobem dva do trikrat več,
kot že obravnavane povprečne višine maksimalne odeje. Nekaj

primerov o ra - mer ju: Mrzli stul-nes 165 c::;, 325. cm; Hudno po¬
lje 131 c®, 55B cm; Sodražica 68 cm, 135 cm; Stara Fužina.99
cm, 263 e®.; Ljubljana 49 cm, 146 cm; Krško 35 cm, 75 cm.

Važen podatek predstavlja Čas, ko maksimalna odeja na¬
stopi. če upoštevamo, da je trenutna debelina snežne odeje

enak* m:;"], škš med vsotama do tedaj zapadlega in do tedaj stop-
1 jetioga o 'nosno Izhlapelega snega, pa pri ter: upoštevamo,da se
sneženje v vi Sjih predelih potegne še daleč v pomlad, potem je
rasumi pivo, da nastopa maksimalna viSina tem pozneje, čim viš¬
je gram o, if; v hodne lipe je ugotovljena sledeča razpredelnica:

Ti datumi, vzeti iz tuje literature predstavljajo dolgoletni
povpresek, 'ar se v grobem ujemajo s kratkotrajnimi opazovanji

''4

pri nas, jih moremo sna .reti kot realne tuli za nase področje«

•aduja prvine, ki nas 3e močne zanima, je povprečna vi-
l$f$pp snežne odeje ob izbranem terrinu.. Karta. (K.20) nam pokaže
višino snežne odeje v začetku marca in to za povpreček iz zad¬
njih treh zim (1955,1966 in. 1957). Bistven poteza je v tem,da
1-na večine Posavja še ob zaključku zime (1.3.) od 15 do 36 cm
onega.. IV relativno ozek pas Tkof jeloSko-f>erkljenskega hribov¬
ja , pa Buli jake Alpe, .^aravanke in K«'-niške Alpe imajo v -ome¬
njenem terniciu izdatno višjo odejo; v na. višjem področju viso¬
kogorskega sveta smemo pričakovati tudi preko 20C cm. V viši¬
nah 1: 00 dp 1400 m vidimo (postaje '.art'inček,ftovtaric8 ,Prsii
studenec, Budno polje) višine - odeje od. 50 do 80 cm. To so iz¬
datno snežne zaloge f  saj so planote v teh višinah pri nas zel
pogoste* 1elovioa , MeŽaklja, Pokljuka , Velika in Mala planina,
področje Krhekega jezera. K temu moramo prišteti še  višje pla¬
note , kot so okoli Sedmerih jezer, dalje Kovna vse -do vključno
Bogatina i.a bohinjskega grebena.

edpo.čja, ki smo jih omenili v'zvezi z višino snežne o-
daje ob 'začetku pomladi (1.3.) ostanejo pod .pdejo še ves mesec
marec i-n #i$#ae tudi'april. Tako izkazujejo na dan 1.4. v -3-
letnem pr»prašku: Hovtarica 29 cm, BariinČek 57 cm, Brzli stu-

t

derec 62 cm  in Budno polje 83 cm.

•: 3 or. 1,?. <-žka"uje jul no -polje v triletnem povprečdru
ovna pet, celo 98 cm. Začetkom junija tudi na Komni

23 -

»1 bilo veš snežne odeje, Velja sicer podčrtati, da sta bili
pomladi 1933 in 1937 bogati s snegom, vendar nam celotna struk¬
tura snežnih prilik kaže, da je večina aprila v višinah nad
1300 m jpod sneg©"''. Upoštevajo? podatke postaje ; Komna v višini
ca 1500 m  izgine na ravnem svetu odeja v prvih dneh maja. Po¬
datkov pa nivo©© o tern, kako Izginja od pja.aa ©Osojnih legah,
ki so pri nas istočasno tudi v veternea: zatišju in zato pod¬
ročja velikih snežnih nanosov.

3a volne režime na naših rekah bi bilo rolo važno tudi
vedeti ,kolik delež padavin. pade v različnih nadmorskih višinah
v posameznih 'Tešečih v obliki dežja in kolibo v obliki snega
in dalje, dobiti bi morali vsaj ■’cib" :  išno. sliko o razmerju med
deležen oda je,, ki se stopi ir ; zleze M ki src ’ - irektno v

hlape.

7 e vse oadatkp o sne jul odeji iv; smrečju po naj bo pod¬
črtano, da so Ubil trajalo opazovanja relativno salo časa im  da
rezultatom ne atormo  priznati vrednost trdne osnove, za nadalj¬
nje delo-.

X,») T empere ture

".'edtem ko je bile padavinske problematika celotne Slo¬
venije že ponovno obr vnavana,prv& karte izohiet so bile izde¬
lane že pred 5C leti, so temperaturne prilike Ml*, le do nedav¬
nega v glavno« neznraka. Dolgoletni povpreoki so bili -srnahi le
za glavna središča,k" pa leže večji del na dnu kotila, medtem
ko je so Sloveni jo zna čile a razgiban. relief, .izdatna razširitev
omrežja meteor, postaj višj ga rada v dobi e;, 1 e tu '1950 jo omo¬
gočila na osnovi, podatkov aeteu? ar n ih posta; "d Sorici,ljubi jani
in Zagrebu izkor Mliti kratkotrajno opazovanja 72 postaj (T 6),
1 redukcijami je uspelo dobiti vrednosti za normalni niz ome¬
njenih postajjkatarih lokacija odgovarja zahtevam smiselne kli-
matološke -..reže, Porečje Save pripada, okolišu 44 od omenjenih
izbranih postaj in to v višinskih pasovih: 'o ZOC m  4  postaje;
od 201 Po 5’UC m  PC postaj; od 5C-1 do 10C r 14 postaj, od 1001

TA3ELA 5

Srednje mesecu© In letne temperature
v obdobju 1925-1956

■'■ v.

~ - — - —— •— -—fe-

-------—-- H -----r—----->

,

• ■ : •

• T!-<'.•)*‘-V . .; ■ 1  .

V' :'>■■; •. :• ■•• .

*- - - - •- - - -■ - * - ' - - •   i tim  I I ‘

' ' 'Ošsjk,??  .% 7 ' "J: . - -


USXLk S

Srednja mesečne In letne temperature

T<iBSM 5

Srednje mesečne in letne temperature
v obdobju 1925-1956

24 -

le .'3 v ■.'■C * 3 postaje; od 15 C1 do 2000 m 2 postaji in nad 2Q©0»i
1 poeta ja« Toka razpored ba v ve.rt ikr.lni smeri je sicer verna
slika, ekonomske važnosti posameznik višinskih pasov, zadošča
pa le v najskromnejši meri za rekonstrukcijo temperaturnih
prilik v visokogorskem svetu, v večji meri. v sredogorskem sve¬
tu, saj imamo le 6 postaj v Vidini ati 1060 m absolutne višine

a) Srednja letna temperatura:

Sodobna klinasto 1  oglja m operim več s srednji ni letni¬
mi temperaturami, saj so te lahko enake, sko imamo 1.) isena-
Si ne temperature v vseh aes;-; "ata  in 2.)  velika nasprotja
ne'' teple  in hi  ud no polovico l#ta« ugotavljanje vclnega re-

jLs'

ic

o

tem

n
r •

sestavi jene  empirične f or:  -ule pa ae  kljub  temu lajat vu
■ :.s  letno sredn o temper: turo; zato bodemo naj prikaz
turnih -prilik pričeli s kratkim orisom prav te prvine.

kaj,vičije ir najnižje leže :  i pos ir  ji vsega slovenskega
ios..-.vja: (kredarica 2515 m) in \  'režice 3h K  m) imata tuli
srednje letno tempere turo, preda '-r vi ja jo oo ekstremno • rednost
$m  ve« obravnavano ••odrolje, .o. ,mro•«!  .6°1 in +1C«5°C, ;% vi¬
linsko razliko 23 r; : - .-a iiaomo 1• ? u  ", ur predstavlja vertih-siri
temperaturni gradient C.52 Q C iw  1C 0' m višinsko razlike. Iz li¬
terature pevunoe vi l .n pr k t v velikosti P.-'5°0 #  prak¬
tično torej ista vrednost, Ta ara■' lotit. / idi.no iz grafikona
C S 7) in ilcei- ga predstavlja r veznica atov.4» ki tiNjlU p* rfsft*
je n i zdim ih neetih, kjer a o *o v to  v-*ntilirane. Te postaje
a o: ’ rvavec, ribniške, kola, .•.-.•nna, ITanirn/ pod 'Golico, šmarna
gor.- , Planina pri Sevnici, eri;zelem in končno '-rečiceusta-
ji Pibriška kod« in Jeruzalem :: upoštevani zato, ker v Pe¬

gav j’; '^ra ! : o primernih postaj.

Postaje, ki leže v kotlin- ii v katerih se nabira hlad¬
ni i zato tež j' zrak, urite, -:^e :  •? pobočji, imajo zarili ta¬

co •• stale inverzije nižjo sredn j c letno temperaturo ("■vezni¬
co 'T: ) . o ao postaje: Pateoe-Planica, Jezerske, Voglje,.', jub-
1 jan«, Telje, 'okronog. "ert iknl.nl heroični gradient je sicer

isti kot pri postajah na izoliranih mestih,vendar poteka nji¬
hova zveznica za 1.2° bolj na levo. To pomeni, da so navedene
postaje v povprečku za ip°Q  hladnejše od postaj iste absolut¬
ne višine, ležečih na izoliranih, izpostavljenih mestih.(Preg¬
lednica € ). 'Ob upoštevanju lege na grafikonu 7 spoznamo»da je
relativno najhladnejša postaja Voglje ,3.3°C). Babno polje,ki
ga poznamo po ekstremnih nizkih Inevnih temperaturah,izkazuje
srednjo letno temperaturo (6.3°C) nižjo od postaje Voglje•Ven¬
dar' je ta posledica višje lege, saj znaša razlika v višinah
obeh postaj 385 'm; relativno o Voglje v letnem povprečku sa
Q*2°C hladnejše.

Preglednica 6

dredn-je letne temperature " ■ kotlinah in na vrhovih v
različnih nadmorskih višinah.

b) Temperaturne prilike v januarju

Lega reprezentativnih izpostavljenih, postaj na gra.fi-
kb tu 8 nar:, p. kaže, da bi zgrešili, ako bi vertikalni gradient
računali tudi v januarju samo po postajah Kredarica in Breži¬
ce. Vse postaje na izoliranih no e ■ ih bi namreč izpadle kot
pretople. Iko pa zvežemo Kredarico s Bcisrno goro, šobimo gra¬
fitni prikaz vertikalnega temperatur ega.gradienta,po katerem
izpadejo pos - a je Krvavec, Komna •'in Planina pod Tolič o kot pre¬
tople, 'Ribniške koša pa prehladna. Ako upoštevamo njihovo le¬
go z ozirom na sončnost, je taka situacija pravilna. V višinah,
ha d 600 m znaša v tera primeru termični gradient v januarju
C.3 . : ‘ Q 0/10Cm,torej je komaj 70 .. tako velik, kot smo ugotovil i
za celoletno povprečje. 2e manjši je gradient v plasti od

600 m navzdol. ,\ko upoštevamo postaji Planina pri Sevnici in
Brežice »dobimo gradient koma;: ""„28°0/1 C m,Se pa se pomakne¬
mo v Ljubljansko kotlino in upoštevamo postaji Šmarna gora
in Voglje, dobijo celo pozitiven g .-n d lent in sicer v velikosti
0.3°€/lCC a, saj se dvigne temperatura od -5°C v Vogljah na
-3 *9°C na Šmarni gori.Pozitiven gradient je posledica inverzi¬
je v Ljubi j '•tiski kotlini.

Iz lege 'kotlinskih post,., - \ grafikonu 8 spoznamo f
je irtepsija ne. j i  srazitejla v late S ah in dele nato v Vogljah,
medtem ko planote Notranjske in, dolenjske zaostajajo;to vidi¬
mo iz lege Mabnega .polja, Kočevja, Slov.vasi. Učinek inverzi¬
je je v januarju tako izrazit, da so srednje mesečne tempera¬
ture izrazitih inverznih lokaiitet,kot so npr.najnižji prede¬
li naših kotlin za ca 1.6°C do 2°2 bolj hladni od izoliranih
postaj.

Preglednica 7

Srednja januarske temperatura v ,.c linah in na vrhovih na raz¬
ličnih nadmorskih višinah.

' Kritični pretres pregLe :■ v? ~e 7 In  grafikona 8 nas opo¬
zori, da imamo le -v višinah me- 6f” in 9 f  po ca 2 °  razlike

med temperaturami, i« izoliranih vrhovih in -v iraa kotlin.Svež¬
in. Smoirno rtoi»o

niča 'ad Brežic fiTnas prepriča, da je razlike v višinah do
600 m manjša. Ker leže vse štiri postaje,ki pridejo v poštev:
šmarna gora, Planina pri Sevnici, -Jeruzalem in Brežice popol¬
noma v premici, ;orcup smatrati tako dobljeni gradient kot rea¬
len; znaša le 0.25 G C/r00m, medtem ko - je v višinah m&  600. m
znašal 0.45°C/100 m.  Prelom ima- zopet v višini ea. 1600 m* Od
te višine navzgor se zmanjša gradient na 0.30  0/100 m.


gra fikon 9

13 b Granta.

14 Romance
fS 3?ečrce
16 JCrško
1J 3fo}eme£
1Q Tlooo mesio
■& (Pe/fe

H2ar/6or

*?

28

29

30

31

32

33

34

21 Sj uhlja na (z ero) 3S

22 Murska Soho/a 3€

23  Oogtge

24  SlovenjskoL v a/3
2s S/ara ?uži/2cc
26 3cc6no fiotge

JGra/^ska gora.
tflacmooc
Jeruza/ern.
tftaninotpri Seontoi'
Šmarna gora.

So. ffZikfotoz

G/anina poat Cjolrao
ž/omnot
Ribniška kočaL
Strvavoc

1 Škocjan.

2 Jtojier

3 Vipo/re

4 cCoJfe

5 JhibeaL

6 a Sežana.

6 h XoxincL
g Gostojna.

8 Solkocrz

9 Jpaloofeinat

10 Klas? na Sari

11 9o/mi7jL

12 Gerfrno
f3a £ooea

<3

< 5 *


n

%%  grafikona je nadalje razvidno,da ni nobene postaje
na podredju Slov.Posavja,ki bi imela srednje januarsko tem¬
peraturo nad 0°C.

c) Temperaturne prilike v juliju. .

Ponazarja nam jih grafikon 9. Zopet vidimo,da obstoja
izrazito nasprotje med .srednjimi me se onimi temperaturni ven-j
tiliranih pos.aj, kjer imamo stalno izmenjavo zraka in med
kotlinskim in dolinskim dnom,kjer je zrak bodisi ujet,bodisi
prisiljen k pačeoneiru polzenju po dnu doline.

Pogled na obe zveznici - 4 in 3  - nas prepriča, da so
kotlinske po s to. je zopet hladne j Se od onih na vrhovih. Pregled¬
nica 8 nas seznani: gradient je isti pri obeh skupinah postaj
Vendar je opaziti v višini ca 500 m razhajanja v temperatur¬
nih prilikah med nižjimi kotlin n i in višjimi dolinami odnos¬
no kotlinami. Tako izkazuje Jez rake, Planica in Babno polje
le z p.  1.1 °C nižje temperature od analognih izpostavljenih
postaj; Voglje, L.‘ubljana-aerocror, Kovo mesto, Grbin, kckro-i
nog, Gelje, Krško pa izkazujejo večje razlike, namreč od 1.6
do 1.8°G. V isto vrsto spadajo izven obravnavanega področja
tudi T artno pri Slovenjgradcu, Taribor, Pur.Sobota, Tog.
Slatina - torej izrazite kotlinske postaje n najnižjimi ab¬
solutnimi višinami (pod.'500 m); v prvo vrsto pa 3padata še
postaji Oomance in Kočevje, k' imata relativno dobro ventili-
rano lego, kot posledico reliefnih prilik. Zakonitost je to -
rej jasna in sto jo spoznali že pri obravnavanju januarskih
temperaturnih pr:lik; izolirani vrhovi imajo višje srednje
temperatur« in čim manjša je možnost ventilacije, tam nižje
zdrknejo srednje mesečne temperature.

28

Preglednica 8

Srednje julijske temperature v kotlinah in na vrhovih na raz¬
ličnih nadmorskih višinah.

Primerjava vertikalnih gradientov pokaže,da je julijski
gradient skoro dvakrat večji od januarskega, saj znaša v ja -
r.uarjtt C • 4°C/10C m, v juliju pa 0.7°C/100 m. Fizikalna uteme¬
ljitev bo najbolj pristopna, ako jo pričnemo s prikazom tempe¬
raturnih prilik v višjih plasteh; ker je zemlja neposredni iz¬
vor toplote, ao temperaturne amplitude tik nad njeno površino
največje in Sim višje gre no, tem', manjše so. Ker se v zimskih
mesecih tla in spodnji sloji sraka močno ohlade»pomeni to, da
se temperature zbližajo in gradient je majhen. Poleti se obrat¬
no močno segrejejo tla in z  nji-i  tuši spodnje plasti sraka in
gradient je zato velik. V našem primeru sta si gradienta v ju¬
liju  in januarju v razmerju 4:7.

.revk-r navedena utemeljitev dobi svoje potrdila tudi v
grafikonu 10 , ki nam prikazuje vertikalni termični gradient v
vseh 12  mesecih. Prvo kar opazimo je razlika v gradientih top¬
lih in hladnih mesecev. K toplim moramo z ozirom na položne
lego, kar je istovetno z velikim gradientom, šteti mesece od
maja do septembre, tc je 5 mesecev. Izrazito bolj strm potek
imajo meseci od novembra do raarca, zopet 5 mesecev. Prehod
obema skupinama predstavljata april in oktober. Sicer imajo tu¬
di ostali zimski meseci v višinah od 3 GO do 25 GO m neenoten,’
lomljen gradient, vendar pride ta poteza najbolj do izraza prav

/ n

v omenjenih dveh mesecih. Prelom je v februarju izrazit v dveh
višinah: prva je v višini ca 600 m, druga .pa 160' m. Točnejša
opredelitev višin je nemogoča, saj imamo na razpolago vsega le
9 primernih postaj. Spodnji prelom, v višini okoli 600 m, gre

-■ 29

brez Ivoma na račun oogostih radiacijskih inverzij v zimskih
mesecih. Ako upoštevamo, da v spodnjem delu ljubljanske kot¬
line radiacijska megla le redko doseže vrh šmarne gore,pome¬
ni to, da znaša debelina ca 500 m, Ako dodamo še 500 m abso¬
lutne višine spodnjega dela ljubljanske kotline, pridemo <3o
višine ca 600  m. Prelom v zveznicah vertikalnega temperaturne¬
ga gradienta v zimskih mesecih nastane zaradi nizkih tempera¬
tur na postaji Jeruzalem. Ako smatramo,da znaša tudi v Panon¬
ski nižini,-o ;nosno njenem obrobju, višina talne inverzne plos¬
kve ca 500 hi  , ‘ absolutna višina spodnjega lemurja pa znaša ca.
170 m, dobimo višino inverzne ploskve nekako v višini ca. 47C m.
Jeruzalem 3 540 m absolutne višine je torej v hladnem zraku,
zaradi Česar je spodnji prelom v grafikonu 10 vertikalnih gra¬
dientov razumljiv.

medtem ko imamo najmanjše gradiente v mesecih november,
december, januar in februar, kar povsem odgovarja našemu tol¬
mačenju, iznenadi dejstvo, da ne nastopi največji gradient v
najtoplejšem meseču, temveč v aprilu. Utemeljitev: medtem ko
imamo v najnižjih plasteh že površine brez snega in se temu
primerno intenzivno segrejejo, pokriva pobočja nad 1400 m še
sneg. 3ato so v višinah temperature že blizu temperatur prej¬
šnjega meseca, v nižjih legah pa se močno dvignejo; to pa za¬
dostuje, da imamo največji gradient v aprilu in ne v juliju.

Razpredelnica g

Vzho d .Alpe

1 2 5 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Letno

C. 42 0.57 C»60 0.74 0.86 0.65 0.62 0,62 0.59 0.50" 0.40'0.40 0.55

Lah.Alpe

1 2 5 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Letno

0.49 0.57 0.61 0.64 0.62 0. 58 0.54 0 . 5? 0,55 0.54 0.51 0 . 48 0.54

Vertikalni termični gradienti v posameznih mesecih v vzhodnih
in zapadnih Alpah.

Ob zaključku poglavja o srednjih mesečnih in srednjih

■ " ' '' Z?  '■ ;V ' ‘ 1  {  ■ ' ’ i  ' ‘ j'

letnih temperaturah Če tole: v januarju so temperature najvaž¬
nejših področij,to je dolin in kotlin v vlSinah od 18C do 40 C
ra med -0’.5°C in -2.5°C, v juliju pa med 18.5°C in 21.5°C.

■ 1  '■ .. v.,;.. : • j'k;.' .d' •- . • , l

, •> :  ■

J .;  P osebn o sti posameznih  let

V gornjem toku Seve so bili posebno veliki pretoki v
letu 1926, v spodnjem--p« v letu 1937. Utemeljitev zb  tako . si¬
tuacijo dobimo v sledeči raspredelniPl:

Kasprodelniča 10

Padavine izražene v odstotki', normalr ih mesečnih in letnih ko-
liSin. Izvir Savice za 1.1926, Srbovi je za 1.1:937 (Karta 16).

'j,. ■'

/-.ko generaliziramo podatke padavin postaje Savica,ki je
v vsea letu 1926 prejela.31^ padavin' nad povprečjem, sc .veliki
pretoki v gornjem delu Save 2926 razumljivi * Isto velja za veli¬
ke ' pretoke v spodi;jem delu 1937; padavinska postaja Trbovlje

je prejela omenjenega leta kar 381 nadpovprečno količino ped avli

IvJ*'' :  ;> ' . > :

1  Kot leto povprečnih pretokov na Savi štejemo 1.1992. Iz

EazpredelnicoL 11'

. K'

■ /Padavine v letu 1992, izražene v odstotkih normalnih višin.

n

vidimo,da so bile padavine v gornjem  (Planica)»srednjem (Ljub¬
ljana) in spodnjem (Laško) delu Sevinega porečja nekoliko nad.
normalo.V celoti znaša »generalizirano po navedenih 3 postajah,
prebitek 3%  normalnih količin. Omembe vredna je rasporedba po

' j l

mesec ihj marec,april,maj ,junl j.julij in november go bili pod
povprečjem, ostalo polovica pa nad njim.

Razpredelnica 12

Temperaturni odstopi ou -dolgoletnega povprečka v 1.1952.

Primerjava predelni c 44  in 12  pokale, da med padavinskimi
in temperaturnimi odstopi ni korelacije. Februar js bil v vsem
porečju izrazito hladen,izdatpr .-■-nežr.e padavine ob 'začetka in
sredi meseca pa so povzročale, da je bil ves mereč prekomerno
namočen. Marec ir, april .sta bila suha, v' temperaturnem pogledu
pa je bil marec izrazito hladen, april pa še bolj izrazito to¬
pel. Enako nasprotje imamo med novembrom in decembrom. Dejstvo,
da je srednjo letna temper;-;tura v 1.19-52 ista kot jo imamo v
normalnem nizu in da ,$$  bilo tudi v pogledu celoletna noče 1952
normalno, moramo smatrati za slučaj in ne zakonito nujnost.

0 ten; se prepričamo tudi,ako si ogle lamo temperaturne in
padavinske prilike v 1*1949, ki je bilo po pretokih sodeč,.iz¬
razito suho. Postaje Planica,Ljubljana in Laško so imele 3 od¬
nosno 4 mesece z  nadpovprečno n umo.čeno s t j o,ostali meseci so 1
bili suhi . Temperature ao bile-v 4 mesecih prenizke »vendar med
padavinskimi in temperaturnimi- odstopi ni opazna nikaka medse¬
bojno povezanost. Celoletni.temperaturni povpreček je bil v
Planici m  0.4°C pod normalnim pevprečkom, v  Ljubljani in La5-

kar;, pa C,?°0 S  obnosno 0.4°0 nad dolgoletnim povprečkom.Padavine
so kile v vseh treh reprezentativaih postajah porečja Save pod
po.vpre ekon, saj 30  dosegle v Planici 3C,Ljubljani 67 in L&dkein
761 ali za vse področje 751 povprečne namočenosti.

Lajmanjse vode ne' Savi so bile oktobra 1921 ter decembra
in februarja 1922. Ako generaliziramo podatke v Ljubljani na
vse Posavje, je znašala celoletne količina padavin v tem času
?95 mm, "-esto 568 mr, torej komaj 72.S dolgoletnega povprečka.

drugo tako obdobje je bilo 1946 leta in sicer januarja
in februarja ter se-ptesiarfi in,.-okt©era. V januarju in februarju
je zns.d&l priaiankljftj 601 dolgoletne moče, v jesenskih veh ne
sec ih pa 560.

V letu 2.949 sta imela marec in oktober zelo mn jhne pre¬
toke., 7  arec je prejel (po Ljubljani) le ICO običajnih padavin,
oktober pa 24dh

7 vseh treh primerih je bil varob sv .majhne pretoke v
.nečastnih padavinah, istega meseca, ko je prišlo do kritičnega
pretoka, 'eiuiar ne smemo prezreti, da so nastopili padavinski
ar Ivanjki ja ji že pred obravnavan iu časo-iu. Tako je znašal pada¬
vinski priiaanjklaj v prvem primeru, 1921 - 1922, že v predbeh-
n ih .treh mesecih: julij, avgumt, september kar 621 običajnih
padavin, ? : rugee primeru, pred zimski ti nizkimi vodami v treh
mesecih; oktober, .november, december 1945 1. 53#-, pred jesen¬
skimi nizki, i vodami pa v treh mesecih: junij, julij in -avgust
57'. * sodobne arilike so bile tudi * 9.1949, saj je prejel pred¬
hodni lehruar le 3 mn,  padavin, Nizke vode so bile torej dvojno
pogojene: k  nizkimi padavinami tako v predhodni dobi, kot tudi
. hobi. nizkih v©-'ost e jev.

Rešitvi vprašanja, o povezavi ne i časom intenzivnih pa¬
davin in nastopom m;...ksimuluih pretokov se  najbolj približamo,

uho upoštevamo posamezne dneve visokih pretokov.

* !

la sektorju med Kranjem in hitijo so bili izredni pre¬
toki 29. in 50.11,1925. Pad Arim- so' bile takole razponejene; v
r-fetobru ja bilo v Ljubljani. -40$ običajne moče. 7 novembru

so bile izredno igdatn* in sicer kar 2SG5 nad povprečjem,od te-
?» v zadnji dekadi pol,vicu vre moče. 7 dneh o 2 21.do 29.XI.

. 3 ja padle v scpore.hiih dnevih: 4 -.m, 30 mm, 35 ar, 16 mn,

46 .n, 22 m&f 2  mm, 2? m&, S mm in 54- • x, skupaj 215 ss .' vzrok
da raakaifealiie vode niso nuatopils. ze 25.XI, (24. I.je bilo, 46
•"■»), temile5 čele kasneje, pri C X15 manj izdatnih padavi’- ,h, j,-
bil: oblika padavin. V lueh  dc 24» je snežilo (Ljubljana X,>to
p« deževale. Srednje ur v n a temperature, so tile v XjX x. -ni ;.o
in el. 24.X!. pod ~2°C, do 27. pod -3°a s  28.XI. je losegla 4.3°"
in 29.51. 6.7°C, Sklepati sme' o torej, če je vife.\>c vo c IX X
ob kc .ca novembra povzročil pr o ivk&m tajajoča ar, e.g.

x poraja delu Cave sp bili rajviljl vodostaji 3 . in
31. ", 7556. X& postaji 3«v.ica ja • bil pradhc '-ni mereč . ’
n močen (995), pač pa je oHno-or dosegel 3005' (993 mir) običaj¬
nih padavin. X .^pdaji 4'»ku5i je padlo 715 mm moča, ol to.g.- 29.
'.-.Mohra bar 136 »s. -'laka ir-el ni odtoki o - bili tore:] en ban o
jxX< 3 i stalnih, pr d avinnhj pen’ ari ti zn  ra -runo,  1 je post j r. .e v i-
ea <, ,/i smo jo vzeli e- a gr le a t e’jo,  prejela tuni ?G.10*lgflr Umiri
p.:-, daviti.

■ enProi.U; - e IXX-v- : -zdol  e . 1X7.i n p - S ji

glNlfcoki 3|« 'la 24.3.1531 XI . vinsUg XX < kc 5  X: le,

x..x ■. 1 eltriuj?- 'o v gg p terci m l r X' 7  oholi ,?C r  rrm Senja,kar* je

čajnih rcSaviu. XI tega pil' je bile maserje-.
..p ih v Sneh'll.in 2« sSRgpi0 cl,,li s '". rr:, ha e 73. pa ca, 135 :  m.
Ufeft oka voda j# nastopila n»«f*9*Ft.br.-o p c X: rodne- močniih pa davi
m g&*

bazni tat analize vseli primero" *j: marginalni -pre-

nastopijo ar Savi gam* »d io  . c i SejioX ih p-:, javinft-ii^obi-
iigy®t© Že. istega dne. La v er g ■ primeru. (novembra 1923) ,js pri .3-
1  do zakasnitve in to zaradi pa d a vin v obliki sagi. XX.3ke . vo¬
de 3.0  bile posledice majhnih ; »ličic padavin, 'ad analizirani-
j r i primeri ni bilo nobr-urga, pri katerem bi lila vzrok sr nizke
vodostaje niška temperatura, časnik njo vpliva temper rt urnih .pri
i.čk *i» volne vodostaje V rimskih mesecih' pa bi bile preuronjeno
a-uj je 'oiano, da so min.hir.-lcl vod.-.-t - ji v januarju in februarju
redno povezani a, nizkimi te#fr •"

Sestavili
,’ : \:rl^rr- Deni le

^iCVZ-2 <Ux  ytO cllL.

Ki


\d\

H

• — f

' 6 io\

782

A  »V
A<X


•. J 3?

#

\

1  .. ✓ \

v

WA ^  tf- ‘

1  ** *«Jf’ %  _ » *""* f -~

ydtece  \ , ^* * ^«

/ i *» -

'«0 o \ '-■£»„-.

/~) • a? ' 5  —^ >,

t&Oo\

, WV /'

t  %, %% ~
a %?r-'~ -\ J ~  >../ ^ v /

T?? k  # jr  ’ ~ 1

\

o

t - jk 00


L ‘ g(pto

> A < e 3?




u».r

*a*fjcz-J —^ ~

•%.-• 7 x  *

7

(


r J

2'31
e

J ?^ S 5 V

'■**«»- ,\
\^.i  r

X ,1f '■

2S33\

c  \ ^ 21/1


M*

* x > \ v

ah <^ v \\ r ^<\

Hidrometeorološki ssavoal 5RS

'/if  Vo 4 č

^ , *
x  4 $yr

\ ' /650

iQ term g vtstn p adavin

cm afočo od 1923 do /95(o /efd

J £700

■ JZ 4*.

/

. 1 * *

\

v - V ^ 3 "

#  /A

4 a * V "

p

hn

\J

Merilo / 300 . ooo

/\Kb

/120


// or ^

v



v

C/o/or. tur/a n dam h

/rsau  4t> Sfirne OlMcVtmijr


f/iolro meteorološki seavoal


; f> mesečni$ uisin paolaoin v jehruarju.

JU c/o/o od /925 o/o /956 /efoL

/Ver//o:  / Joo. ooo

Ofv/or Furlan Danilo

j/tS&f le/ < 3 err?e Vlaca/imrr

M4

1  ,

59


f B *>± . <zo

\ Hatece
{'P/aniccL

Jifarta uobiiet

srednji(i mesečni^ višin  padavin v marc u

Jtra dobo od /92S do J9d6 lefoi

/ieri/o  // 5oo. ooo

Olvfor: Turloin Domi/o

Htsvtt ’/ fefi.  Gerne V/ato/Zmir


/-/icj pomefeoroto ški xcwoc/ 17?S

17? Slovenija.  _

•Jfarfa izo / j/e/

srednji/? mesečni/? višin  pada vin v apri/a

XoL oloZo o o/ /926 o/o /9S<o /efoL

/Ver//o : /: 5oo. ooo

O/v/ op-.  ^Furlan /Dani/o

‘7/isa/l: /el? (9erne Z)/cu£mh'



KG


o

K7

k8

'feoV^ -.

/Ven/o:  / 5o o ooo

7u/or Furlan Danilo

‘i/isc*/ A.i Gerne Vfoeo/rm:r

. •' \ i

M v

a/v/cr- J/unsf/er tfavfe

'hsoi/ tet} <9errte 7)>x4mtr


k JO


—s

Hidrometeoro lo ški gav od LR S
AR Slovenija.

CŠarla ixobiief

srednji!? me sec  ni f vi šin pad a vin v ok tob ru.

£ol  dobo od 1925 c/o 1955 /e/cx

/Veri/o '■ 5oo. ooo

C/v/or:  Tur la n Danilo

Risal; le£. (Perne V/atU/mir



I # HM _

\

V? /j 4

A5 \

f/idrome/eoro/oski seavod /&S

L K S/o ve n rja.

r arta iseo bijet

Srednji/ mesečnivišin padavin v decembru

olo/o ool /92£ o/o /9  5(o /e&x

/feri/o: /.-Čoo.ooo

C/o/or: /j/rur/ari /)ap o

\saf/: /ef) //me i)/an

K 14


S * *"***—•  ^

f 18 c

200 ^° e


Hiolromeieorcioski zavod IPS
L R Slovenija.

dfarfa ixof)ijet

dnevni# višin
padavin

jne ejTede nat dat?um )

Xot alo&o ooL 1925 &&o 1956 lefcc

Velike sfevilke po menijo fzctdctoine v cm,

male f 2 ct tefo^ no je opazovani maksimum nastopil.

Merilo  • 1: 5oo.ooo

OJufor: Furlan Dani/o

Hi sati’ teh. CBerne VlaSt-mir*.

k /£

/S 46

h' /66

fiariioc

SpeoLnje sfeuifo dni &

O/V tor;  tfuviaLTl Botni/o

7?i'rotl: /eh. (5<2l'ne d/ata/miSc