Pomurski MURSKA SOBOTA, 16. JUNIJA 1960 Leto XII. — Štev. 24 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE S konference občinske organizacije SZDL Gornja Radgona PRI NOVEM PERSPEKTIVNEM PLANU UPOŠTEVATI REALNE MOŽNOSTI OBČINE V nedeljo je bila v Gornji Radgoni občinska konferenca SZDL, ki so se je poleg delegatov in predstavnikov množičnih in gospodarskih organizacij v občini udeležili tudi zvezni ljudski poslanec Iva n Kreft, predsednik Okr. odbora SZDL Murska Sobota Ivan Ros in predstavniki sosednjih občin. Predsednica občinskega odbora Socialistične zveze Marija Levarjeva je v poročilu poudarila, da so sklepi im zaključki V. kongresa SZDL] velika pridobitev za nadaljnje uspešno delo organizacij So-cialistične zveze. Vso pozornost je v svojem referatu posvetila bodočim nalogam ob-činskih organizacij in krajev- »ib organizacij Socialistične zveze ter odnosom podjetij do komune, odnosno komune do podjetij in ostalih množičnih organizacij. V poročilu o čelih bodočega petletnega perspektivnega plana občine je bilo med drugim omenjeno, da se bodo nekatera obrtna podjetja razvila v industrijske obrate, kot na primer Elrad v Gornji Radgoni in Mizarstvo Črnci. Razprava, ki je bila dokaj živahna, je načela vrsto pro- blemov. Delegati so se zavzemali tudi za to, da je potrebno vložiti v obnovo vinogradov in sadovnjakov več investicij kakor doslej. Tudi za obnovo trgovskih lokalov so potrebna večja sredstva, saj je bil po osvoboditvi zgrajen v Radgoni samo en trgovski lokal. Na konferenci so predlagali, naj se v kmetijstvu pospeši moderni- zacija proizvodnje, ki je bila do sedaj izvedena le v vinogradništvu, medtem ko v poljedelstvu niso dosegli zadovoljivih uspehov. Tudi sedenji način kooperacije ne ustreza, ker denarna vlaganja na parcelah 20 do 30 arov za zadruge niso rentabilna (KZ Apače ima v kooperaciji na 200 ho zemlje kar 800 parcel). Razprava je tudi nakazala potrebo po vzporednem razvoju šolstva z gospodarskim razvojem občine. Zgraditi bi bilo treba nekaj novih šol, kakor na Kapeli in v Ivanjcih, v Gornji Radgoni pa novo vajensko šolo ter nekaj otroških vrtcev v večjih krajih občine. Potrebe narekujejo tudi gradnjo nove zdravstvene ambulante v Apačah tin zdravstvene postaje pri Vidmu ob Ščavnici, ki naj bi poleg Radence dobil še lekar- Ob vseh bodočih nalogah SZDL in pri sestavljanju novega perspektivnega plana pa je nujno potrebno upoštevati realne možnosti občine. Bodoče naloge novih krajevnih or- ganizacij Socialistične zveze, ki jih bo 15, bodo predvsem v organiziranju vaških skupnosti, urejanju naselij in komunalnih naprav ter reševanji drugih važnih problemov. -Bj Današnjo številko Pomurskega vestnika smo natisnili v nakladi 11.500 izvodov in s tem obenem končali našo akcijo iMesec Pomurskega vestnika«, v kateri je naročilo Pomurski vestnik 1376 novih naročnikov. Vsem prijateljem našega lista, še posebno pa poštarjem, ki so v tem najbolj vneto sodelovali in zbrali največ novih naročnikov, se za naklonjenost najlepše zahvaljujemo. Obenem sporočamo, da bo NAGRADNO ŽREBANJE Pomurskega vestnika v nedeljo, 26. junija 1960. Pri žrebanju bodo kot člani komisije navzoči tudi nekateri naši naročniki. Rezultate žrebanja, t. j. dobitnike nagrad, bomo objavili v redni številki lista, v četrtek 31. junija 1960. Uredništvo in uprava Pomurskega vestnika Kmetijsko gospodarstvo Beltinci JE RAZSTAVLJALO MLADO ŽIVINO Dopoldne se je razvila po glavni cesti v Beltincih povorka traktorjev in ostale mehanizacije posestva, ki je krenila na pašnik, kjer je bila priprav- Preteklo nedeljo je organiziralo Kmetijsko gospodarstvo Beltinci razstavo mlade goveje živine. Poleg zastopnikov občinskega in okrajnega ljudskega odbora so prisostvovali otvoritvi razstave predsednik Glavne zadružne zveze Slovenije Maks Krmelj, predsednik Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LR Slovenije Ivan More ter mnogi drugi gostje. UGODNA OCENA za naše pšenice Na nekaterih posestvih pričakujejo letos lep pridelek pšenice Pred kratkim je obiskal kmetijsko posestvo v Rakičanu izvedenec za italijanske pšenice pri mednarodni organizacija FAO dr. A. Banfinignolli. V Rakičanu si je ogledal poskus z desetimi sortami visokorodnih pšenic in se o njih zelo ugodno izrazil. Dejal je, da je pšenica na poskusnih parcelah z desetimi visoko rodnimi sortami pšenice in to F-15, Funone, Leone, Leonardo, Produttore, U-l, San Marino, Helkoren, San Pastore in Etoile de Choisy izredno lepa, najlepša, kar jih je videl na obisku v Jugoslaviji. Tako kot v vseh žitorodnih predelih Jugoslavije predvidevajo tudi naša posestva letos lep pridelek pšenice. V Makedoniji pričakujejo letos čez 50 tisoč vagonov tržnih viškov pšenice, kar bo za 40 odstotkov več kot lani. V Vojvodini je bil lani poprečen pridelek pri kooperantih 39 q — na družbenih posestvih precej več — dočim sodijo, da bo letošnji pridelek povprečno 40 q na nektarju. Tudi pšenica na posestvih v Pomurju je lepa. V Lendavi računajo, da bo povprečen pridelek 50, v Rakičanu pa od 45 do 50 q na hektar. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne, z žetvijo na posestvih ne bodo imeli večjih težav, saj se bodo lahko poslužili kombajnov, ki jih imajo že vsa naša kmetijska posestva. Povorka delovnega kolektiva KG Beltinci lijema razstava okrog 200 glav mlade goveje živine. Po kratkem pozdravni predsednika delavskega sveta posestva je direktor posestva inž. Pejnovič navedel nekatere podatke o razstavljenih pitancih ter poudaril, da se beltinsko posestvo prizadeva izvajati naloge našega gospodarstva glede nadaljnjega razvoja živinoreje v Pomurju. Tudi v bodoče bo živinoreja glavna panoga posestva, je dejal ob koncu inž. Pejnovič. Za tem je predsednik občinskega ljudskega odbora po krajšem nagovoru odprl razstavo. Uspehi beltinskega posestva so za vso beltinsko občino velikega pomena, saj nima občina razen posestva nobenega večjega industrijskega ab obrtnega podjetja. Od lanskega leta so na tem posestvu povečali število goveje živine skoraj za 100 odst. Glede na to obsega pitanje živine 82 odst. vrednosti celotne proizvodnje posestva. Ob pričetku pitanja so tehtali razstavljeni pitanci 84 kilogramov. Prvih 120 dni so zabeležili dnevno 75 dkg prirastka, kasneje pa tudi nekaj čez kilogram. Kljub temu, da je bila nedeljska razstava v Beltincih redkost, saj smo podobnih razstav deležni bolj poredko, preseneča to, da si razstave ni ogledalo še večje število kmetovalcev. V bodoče bo potrebno ob takih prireditvah poskrbeti tudi za primerno propagando. -jm Izredna letna konferenca organizacije Socialistične zveze v M. Soboti V NASLEDNJIH LETIH POUDAREK DRUŽBENEMU STANDARDU Na včerajšnji izredni letni konferenci občinske organizacije Socialistične zveze je predsednik Občinskega odbora SZDL Franjo Šonaja obširno poročal o zaključkih 5. kongresa SZDLJ ter navedel nekatere konkretne naloge organizacije SZDL v soboški občini glede na perspektivni razvoj gospodarstva in nekatere organizacijske spremembe v organizaciji Socialistične zveze. Poudaril je, da mora Socialistična zveza politično aktivno obravnavati predlog plana z vsemi volivci, pri čemer naj služijo kot osnovna smernica gospodarski dosežki letošnjega leta. Osnovna smer nadaljnjega razvoja gospodarstva v soboški občini naj bi slonela predvsem na nekaterih investicijah in povečani proizvodnji pri tovarni perila, tovarni mesnih izdelkov, pri Proizvodnji kremenčevega peska Puconci, pri TMP Murska Sobota, Pomurskem tisku, Industriji kovinske galanterije »Panonija«, v mlinskem podjetju, kakor tudi pri nekaterih manjših podjetjih. ZAKAJ PODRAŽITEV MESA Potrošniki o Murski Soboti so s 1. junijem bili deležni podražitve mesa. Tako stane o mesnicah po prvem juniju govedina namesto prejšnjih 270 in 300, sedaj 330 in 360 dinarjev. Podobne ukrepe pripravljajo tudi o ostalih občinah. Na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani, kjer je na vprašanja novinarjev odgovarjal predstavnik državnega sekretariata za blagovni promet LRS dr. M. Dermastia, je bilo med drugim rečeno, naj bi se sprostile cene živine in mesa v vsakem pogledu, tudi za teleta, da pa uvedemo garantirane državne cene, ki naj zagotove kmetijskim proizvajalcem kritje najnujnejših proizvodnih stroškov, zato bo na- daljnja težnja cen v tej smeri, da se cena prilagodi dejanskim proizvodnim stroškom ter odgovarja industrijski proizvodnji mesa. To pa bo potrebno spremljati s primerno pozornostjo, predvsem pa z neposredno intervencijo in kontrolo občinskih ljudskih odborov, da preprečijo kakršnekoli špekulativne težnje na tržišču z mesom. Z namenom, da se maloprodajne cene izenačijo s proizvodnimi stroški, so se občinski ljudski odbori odločili, da dopustijo omenjeno podražitev mesa. V tovarni mesnih izdelkov v Murski Soboti ugotavljajo, da bi šele maloprodajne cene na primer govejega mesa od 400 do 430 dinarjev odgo- varjale dejanskim stroškom. Podobne maloprodajne cene imajo že v nekaterih drugih krajih, kot v Zagrebu in Ljubljani. Vendar bi bila ta ugotovitev preveč enostranska, če ne bi po drugi strani ugotavljali, da je cena mesa v mesnicah v precejšnji meri odvisna tudi od dela ocenjevalnih komisij na dogonskih mestih, ki pogostokrat ocenjujejo živino boljše kot je dejansko bila. Podobne kriterije imajo tudi komisije, ki določajo, katera teleta so sposobna za nadaljnjo rejo in katera za zakol. Kako različno je to v posameznih območjih našega okraja, kaže naslednji podatek. Aprila letos je bilo odkupljenih 700 telet, od tega o tovarni mesnih izdelkov v M. Soboti le 140, kar vzbuja vtis, da je v soboški občini vsa mlada goveja živina sposobna za nadaljnjo rejo oziroma za pleme. Načelo sedanje podražitve mesa je znano: približati se ekonomskim cenam. Toda, kolikor je znano, že sedaj na nekaterih občinskih ljudskih odborih ugibajo, za koliko naj bi se meso podražilo na njihovem območju. Prva je bila soboška občina in kot kaže, je postavila »orientacijske« cene tudi za ostale občine. To pa kaže, da ni izključeno, da so vzroki za podražitev mesa najbrž tudi v odkupni politiki in ne samo v uvajanju ekonomskih cen mesa. Obširno je za tem tov. Sonaja poročal o nalogah na področju družbenega standarda, ki bodo v prihodnjih petih letih toliko bolj aktualne, ker so dosedanje investicije za potrebe družbenega standarda zaostajale za gospodarskimi investicijami. Za to so bili objektivni pogoji, saj po vojni v občini ni bilo večjega, primerno urejenega podjetja, in je bila prva naloga z razvojem podjetij omogočiti ekonomske možnosti za investicije v družbeni standard. Glede na to naj bi v prihodnjih letih povečali predvsem gradnjo stanovanj, pri čemer bo nujno, da bodo prispevali določena sredstva tudi kolektivi. Naslednje naloge se nanašajo na zdravstvo, šolstvo, komunalno, uslužnostno obrt, servisne delavnice in obrate družbene prehrane. Za Soboto bo v prihodnjih petih letih aktualna predvsem gradnja vodovoda in kanalizacije, za celotno občino pa urejanje cest. Pri tem bo naloga Socialistične zveze, da prav tako kot pri elektrifikaciji organizira tudi pri teh delih neposredno pomoč volivcev. Precejšen del poročila je bil posvečen vprašanjem kmetijstva, kjer bodo zavzemale kmetijske zadruge ob povečanem blagovnem prometu odločilno vlogo. Po letošnjih predvidevanjih naj bi se v prihod- (Nadaljevanje na 2. strani) JUTRI ZASEDANJE OLO Za jutrišnjo sejo obeh zborov •krajnega ljudskega odbora je kot glavna točka dnevnega reda poročilo o problemih borcev Na ločenih sejah bodo odborniki obravnavali predlog odloka o odškodnini za razlaščena kmetijska zemljišča, nadalje bodo sklepali o ustanovitvi •krajnega zavoda za produktivnost dela, o najemanju posojila za negospodarske investicije ter o nekaterih drugih odlekih. SEJA SVETA ZA INDUSTRIJO IN OBRT •V soboto so na seji za industrijo in obrt pri OLO razpravljali o problemih gradbenih podjetij v Pomurju ter o nadaljnjem razvoju lendavske Nafte. Po mnenju sveta naj bi lendavska Nafta v prihodnjih letih okrepila predvsem mehanično delavnico in pripravljala gradnjo tovarne metanola in formaldehida, dočim naj bi •e proizvodnja nafte omejila zgolj na še dajajoče vrtine. VREMENSKA NAPOVED za čas od 16. do 26. junija Med 20. in 23. junijem močnejše padavine z ohladitvijo. V splošnem pa bo prevladovalo sončno vreme s pogostimi krajevnimi nevihtnimi plohami. Komisija za štipendije Občinskega ljudskega odbora Lendava razpisuje na osnovi 22. in 29. člena Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ. št. 32/55) POGODBENE ŠTIPENDIJE za šolanje na naslednjih šolah: 3 štipendije za študij na Višji pedagoški šoli. Prednost matematika fizika, biologija — kemija in madžarski — angleški jezik. 2 štipendiji za srednjo vzgojiteljsko šolo. Pogoj: dokončana osemletka z odličnim ali prav dobrim uspehom. 1 štipendijo za srednjo glasbeno šolo. — Pogoj: dokončana osemletka z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prednost imajo tisti, ki so končali nižjo glasbeno šolo. 2 štipendiji za srednjo fizkulturno šolo v Mariboru. Pogoj: dokončana osemletna šola z odličnim ali prav dobrim uspehom. 7 štipendij za učiteljišče. Pogoj: dokončana osemletka z odličnim ali prav dobrim uspehom. Štipendije bodo podeljene za čas, ki je potreben prosilcu za dokončanje študija v mejah Odloka o višini štipendije. Rok za vlaganje prošenj je 30. junija 1960. Prošnje, kolkovane z 250 din. je vložiti pri ObLO Lendava — Komisija za štipendije. Prošnji priložite naslednje priloge: 1. življenjepis, 2. potrdilo o vpisu \ šolo. 3. overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala. 4. potrdilo o premoženjskem stanju družine. 5. potrdilo o prejemanju ali neprejemanju otroškega dodatka, 6. potrdilo mladinske ali druge množične organizacije. Prednost pri podeljevanju štipendij imajo socialno šibki dijaki in prosilci, katerih stalno bivališče je na območju občine Lendava. Komisija ne bo upoštevala nepravilno kolkovanih prošenj, kakor tudi ne prošenj, katerim ne bodo priložene priloge, niti ne prošenj, ki ne bodo vložene v roku ali za nerazpisana mesta. Komisija za štipendije pri ObLO Lendava S plenuma društev traktoristov TRAKTORIST JE POMEMBEN ČINITELJ V NADALJNJEM RAZVOJU KMETIJSTVA Letos so bila — ustrezno s sklepi III. kongresa Ljudske tehnike Slovenije — ustanovljena društva traktoristov in kmetijskih strojnikov v občinah Lendava, Gornja Radgona in Murska Sobota — društva v občinah Beltinci, Ljutomer in Petrovci-Šalovci pa so tik pred ustanovitvijo. Nedeljski plenum društev traktoristov Pomurja je ugotovil niz perečih vprašanj, ki zahtevajo veliko organizacijskega dela društev. Pomembna je ugotovitev, da pri pristojnem okrajnem organu ni referata za mehanizacijo, ki bi analiziral stanje in potrebe kmetijske mehanizacije. Ob zaključku lanskega leta je bilo v Pomurju 148 traktorjev s 135 traktoristi. Med temi so štirje brez 'kvalifikacije in le en visokokvalificiran traktorist. Ugotovitev, da nekaterih priključkov traktorji sploh nimajo in da je lani odpadla povprečno le ena kosilnica na dva traktorja in da odpadejo na en traktor le štirje priključki, vodi do zaključka, da imamo veliko traktoristov, ki niso sposobni ravnati s številnimi priključki. Tudi nekatere druge ugotovitve so zanimive. Zlasti v tistih zadrugah, kjer je razdrobljenost zemlje velika in kjer je poslovno območje zadruge majhno, je težko omogočiti traktoristom doseganje zado- voljivega delovnega učinka. Traktoristi ugotavljajo, da ob nujnih delih (mlačva) delajo tudi po 16 ur. vendar jim je to delo obračunano za zimsko obdobje. kar uveljavlja sistem plačevanja enakih mesečnih plač. Kot vsako neurejeno razmerje v delu, tudi to kvarno vpliva na razpoloženje trakto- ristov in na njihov odnos do kmetijske mehanizacije. Posledica vsega tega se kaže tudi v stalnem opuščanju poklica traktorista. Traktoristi se zaposlijo raje kot šoferji. Tako imamo traktoriste s pretežno kratkim delovnim stažem in torej tudi z manjšo izkušenostjo in sposobnostjo pri opravljanju agrotehničnih del. Med značilne ugotovitve plenuma sodi ta. da smo v Pomurju znatno nad svetovnim povprečjem porabe rezervnih delov za kmetijske stroje in da se pri nas lomijo celo taki deli strojev, ki jih pri normalnem delu stroja ni mogoče zlomiti. Druga značilnost je ta. da servisne delavnice ne zmorejo vsega delno zaradi premajhnih kapacitet, delno zato. ker jim kopičijo preglede in popravila strojev tik pred -začetkom poljskih del, medtem ko se v zimskih mesecih le malokdo zmeni za to. da bi usposobil strojni park za novo sezono. Zato je povsem utemeljen sklep nedeljskega plenuma, da se z anketo med traktoristi ustvari objektivna podoba o vseh vprašanjih kmetijske mehanizacije, stanje službe traktoristov in kmetijskih strojnikov in na tej osnovi ukrene vse potrebno za čuvanje kmetijske mehanizacije in uveljavljanje kmetijske strojne službe. V prizadevanjih Počitniške skupnosti za Pomurje PREDNJAČI SOBOŠKA OBČINA OKROG 120 KOLEKTIVNIH ČLANOV POČITNIŠKE ZVEZE IN 340 PRIJAV ZA BIVANJE V POČITNIŠKIH DOMOVIH -LETOS PIRAN IN BAŠKA — VEČJE ZANIMANJE MED USLUŽBENCI KOT MED DELAVCI Počitniška skupnost za Pomurje ima največ kolektivnih članov v soboškem občinskem okolišu. Okrog 120 večjih in manjših gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov je prispevalo doslej v njene sklade okrog 2,5 milijona dinarjev. Z zbranimi sredstvi bo Počitniška skupnost organizirala za delavce in uslužbence udoben in poceni letni oddih v treh počitniških domovih: deset izmen po 10 dni v Piranu, 8 izmen po 10 dni pod šotori v Baški in 15-dnevno izmeno v Počitniškem taboru DPM v Verudi. Prvi dopustniki bodo odšli v Piran že 20. junija. Za oragniziran letni oddih, katerega pobudnik je sindikalna organizacija, je letos v soboški občimi, veliko zanimanje, po prijavah sodeč večje med uslužbenci kot med delavci. Za bivanje v počitniških domovih se je doslej priglasilo 340 interesentov, največ iz Tovarne perila »Mura« (v primerjavi s številom zaposlenih v tej »tovarni pa bolj malo), okrajnih in drugih uslužbencev, zdravstvenih delavcev itd. Trenutno je celo več prijav kot pa je zmogljivost počitniških domov, določena za soboško občino v vsem obdobju letovanja. Poleg kolektivnih prijav se oglašajo tudi posamezniki. Med njima so tudi taki, katerih podjetja niso kolektivni člani Počitniške skupnosti, pa jih zategadelj morajo zaradi zadostnega števila interesentov odklanjati, je pa tudi nekaj primerov (soboška Pa-nomija. Kroj itd.), ko so podjetja s svojimi prispevki postala kolektivni člani, vendar se iz njihovih kolektivov doklej še nji nihče prijavil za bivanje v počitniških domovih. Prav spodbuden primer, ki kaže na veliko razumevanje do potreb komune, pa sta podjetji Pomurski tisk in Tovarna mlečnega prahu: oba kolektiva sta uresničila sklep okrajnega Zbora proizvajalcev, se včlanila v Počitniško skupnost in prispevala določen delež v njene sklade, čeprav sta organizirala letos samostojno počitniško skupnost v Barhatu, kjer bo lotos udobno in poceni letovalo okrog 200 zaposlenih in njihovih družinskih članov. V obeh kolektivih so razen tega uspeli zainteresirati za organiziram letni oddih nad 50 odstotkov zaposlenih, med katerimi je večina ljudi iz proizvodnje in žena. V sklad Počitniške skupnosti so v soboški občini doslej največ prispevati: Tovarna perila Mura. Gradbeno podjetje Sograd, Splošna bolnišnica, ObLO, Kroj, Tovarna mesnih izdelkov Pomurka, industrijsko podjetje Panonija. Pomurski tisk itd. V občini pa je še vedno nekaj podjetij, ki se niso vključila v to koristno akcijo. čeprav imajo za to celo ugodnejše pogoje kot nekateri doslejšnji kolektivni člani PS. Ob razveseljivem, čedalje večjem zanimanju za organiziran letni oddih pa se srečujejo tudi z nekaterimi težavami. ki pa jih bo moč uspešno prebroditi ob razumevanju priglašencev. Večina prijav se namreč glasi za julij in prvo polovico avgusta, čeprav se sezona začne že z 20. junijem in se konča v septembru. Tu bo vsekakor želje posameznikov potrebno v skladi ti z realnimi možnostani glede časa. Izredna letna konferenca organizacije Socialistične zveze v Murski Soboti V NASLEDNJIH LETIH POUDAREK DRUŽBENEMU STANDARDU (Nadaljevanje s l. strani) njih petih letih povečal blagovni promet v zadrugah za 60 odstotkov. Vaške Organizacije Socialistične zveze si morajo tudi v bodoče prizadevati, da izpopolnijo v zadrugah družbeno upravljanje ter tako pritegnejo k upravljanju v zadrugi še večje število kmetijskih proizvajalcev. Predsednik občinskega odbora Socialistične zveze je ob koncu svojega poročila predložil načrt za nekatere organizacijske spremembe v organizacijah Socialistične zveze. V občini naj bi bilo 25 krajevnih organizacij SZDL. ki bi zajemale okrog 13 tisoč članov Socialistične zveze. V razpravi na izredni konferenci je sodelovalo večje število delegatov, ki so obravnavali vprašanje sodelovanja v kmetijskih zadrugah, o delu mladine v organih samoupravljanja v glavnem pa so posvetili vso pozornost v razpravi vprašanjem krajevnih odborov, ki naj bi na vasi prevzeli podobne naloge kot jih imajo stanovanjske skupnosti v mestih. Nekateri delegati so se dotaknili tudi vprašanja družbenega upravljanja v šolstvu. Posamezni šolski odbori so že z večjo prizadevnostjo pričeli Obravnavati vsa vprašanja, ki zadevajo pouk v reformirani šoli. Temu primerno so navezali stike z družbenimi organizacijami in kolektivi. V razpravi so med drugim omenjali tudi potrebo po ustanavljanju televizijskih klubov in kritizirali neprimeren izbor iger. ki jih uprizarjajo nekatera naša društva na podeželju. Konferenca je dala precejšen poudarek nalogam pri izvajanju družbenega plana občine in pri pripravah novega perspektivnega plana za obdobje prihodnjih petih let. Po- leg delegatov je o tem razpravljal tudi predsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze Ivan Ros. ki je med drugim dejal, da naj služi občinska konferenca organizacije Socialistične zveze kot uvod za delo organizacije za daljše obdobje. Glede na nekatere gospodarske probleme, ki ne bodo v prihodnje nič manj aktualni kot doslej, je omenil skrb za povečanje narodnega dohodka prebivalstva. Ko je govoril o nekaterih nalogah vaških skupnosti, je poudaril, da so dosedanje izkušnje pokazale, kolikšna materialna sredstva so pripravljeni zbrati prebivalci za objekte, ki razbremenjujejo delovnega človeka ali rešujejo splošne probleme, kot so šole, ambulante, kulturni, gasilski domovi itd. Tam pa, kjer med drugim tudi subjektivne sile niso dovolj močne, takih uspehov ni zaslediti. Tak primer so v Pomurju Odranci, kjer nihče dovolj resno ne razjjravlja o nadzidavi šolskega poslopja in gradnji stanovanj za učitelje, čeprav bi bilo to vsekakor potrebno. in kar naj bi po mnenju nekaterih zgradil nekdo drugi, recimo komuna. Istočasno pa je moč ugotoviti, da bodo tudi na tem področju lahko zbrali precejšnja sredstva — govori se o 80 milijonih dinarjev — ki jih bodo porabili za druge namene in ne za šolo, niti za kakršen koli objekt, ki bi doprinesel k temu. da bi zaposlili večje število ljudi in tako povečali narodni dohodek tamkajšnjemu prebivalstvu. Ko je ocenjeval dosedanje uspehe perspektivnega plana, je tov. Ros dejal, da smo v nekaterih postavkah perspektivni plan že presegli, v nekaterih pa ga ne bo moč doseči niti do konca leta. Za to sta v glavnem dva vzroka: neprimerno planiranje in povzemanje predvidevanj v odstotkih in indeksih, ki niso temeljili iz dejanskih razmer in možnosti pri nas. drugi negativni pojav pa je bil v tem, da nismo zastavili vseh sil. da bi sprejete obveze in naloge zadovoljivo izvajali. Glede na to bo potrebno pri pripravah novega perspektivnega plana poskrbeti predvsem, da bodo vsa planska predvidevanja izhajala iz maksimalnih, a vendar realnih možnosti in prenesti vse priprave za plan v delovne kolektive in na vaška področja. Ob vsem tem bo pojasnjevanje določenih nalog in zavestna mobilizacija ljudi glavna naloga Socialistične zveze je ob koncu dejal tov. Ros. Vroče poletno sonce spreminja barvo naših polj. Žito zori . Čas žetve se bliža ... STRELA UBILA OTROKA IN POŽGALA STANOVANJSKO POSLOPJE Prejšnjo sredo in petek je nad našimi kraji divjala nevihta, ki je povzročila precejšnjo škodo in terjala človeško žrtev. V Dolgi vasi pri Lendavi je 8. junija strela ubila otroka Jožeta Bediča. Otrok se je vračal z očetom in materjo s polja domov, pri tem je nekoliko zaostal in se pridružil otrokom, ki so se vračala iz šole. Strela je udarila v gručo otrok in mali Bedič je ostal med njimi mrtev. Tega dne popoldne ob pol petih je strela udarila tudi v gospodarsko poslopje posestnika Alojza Nemca v Hrastju-Moti 6. Čeprav je bil Nemec z družino doma (pri njem je bilo še nekaj drugih ljudi), ni mogel preprečiti požara, ki se je hitro razširil skoraj na vse gospodarsko poslopje. Pogorelo je ostrešje, hlevi, dva silosa in vse seno, ki ga je pred kratkim posušil. Škodo cenijo nad milijon dinarjev. Na kraj nesreče je prišlo tudi več gasilskih enot iz bližnjih krajev, ki so bile zelo požrtvovalne, vendar se jim je posrečilo obvarovati le prednji del stanovanjskega poslopja. V potek popoldne ob tričetrt na dve je strela udarila tudi v skedenj Marije Škafar v Beltincih 235. Pogorel je skedenj in nekaj slame. Proti večeru istega dne pa je strela oplazila tudi tri cigane med potjo iz Murske Soboto v Puščo. Takojšnja zdrav, niška pomoč je ugotovila, da so le lažje poškodovani, zato so lahko zapustili bolnišnico še isti dan. -rj- Tragedija v Petišovcih Po neprevidnosti utonilo pet otrok V ponedeljek sta se v Prekmurju dogodili dve tragedija, v katerih je izgubilo življenje šest otrok. Prva tragedija je bila dopoldne ob pol enajstih v Budincih 7, kjer je mladi devetletni Aleksander Krajcer našel smrt med deskami, ki so se zrušile nanj. Aleksander je začel plezati po deskah, ki pa so bile slabo zložene (1 m in 45 cm visoko) in so se zato zrušile, otrok pa pod njimi ostal mrtev. Druga, ena naj večjih podobnih nesreč po osvoboditvi v Prekmurju, se je zgodila popoldne istega dne v Petišovcih. Popoldne ob pol štirih je peljal učitelj 17 otrok svojega 3. razreda na fizkulturo k večji mlaki v neposredni bližini gasilskega doma poklicne gasilske čete Proizvodnje nafte iz Lendave v Petišovcih, da bi se tam kopali. Med otroci je bila večina takih, ki niso znali plavati. Odvezali so pokvarjen čoln in vanj sc je naložilo 12 otrok. Ker je v čoln začela uhajati voda se je čoln pre- vrnil in pri tem so utonili: 10-letni Evgen Bogar. 10-letna Gabrijela Kepe (hčerka učitelja), 8-letni Štefan Sabo, 13-let-ni Evgen Palfi in 9-letna Ana Herženjak. Vsi ponesrečeni otroci so bili doma iz Potišovec. Nesreča bi bila lahko še hujša, če ne bi na kraj nesreče priskočili gasilci, ki so bili v neposredni bližini. Pri reševanju utopljencev pa je pokazala jmsebno požrtvovalnost sicer slabotna 15-letna Gizela Palfi. ki je sama rešila 4 otroke. Med gasilci sta bila posebno požrtvovalna gasilec Pavel Molnar in električar Sabolič. Pri utopljencih so poskušali z umetnim dihanjem (od četrt na pet do pol osmih zvečer), nakar so ugotovili, da ni več nobene pomoči. Pri izvajanju umetnega dihanja se je posebno izkazal Jože Lebar iz Kapce 72. -rj- Tatice v ljutomerskih in ptujskih trgovinah V torek popoldne so organi Ljudske milice v Ptuju ujeli dve ženski, ki sta skušali v prodajalni Trgovskega podjetja Merkur v Ptuju ukrasti 9 metrov kamgarna. Pozneje so ugotovili, da sta obe tatici iz Maribora. G. M. rojena 1913 je brez zaposlitve, prej pa je bila zaposlena pri podjetju Povrtnina v Mariboru. 35-letna R. M. pa je kurirka Komuna - projekta v Mariboru. Pri njima so našli še za tri moške obleke blaga in 10 parov nogavic v skupni vrednosti nad 50 tisoč dinarjev. Po krajšem zasliševanju sta priznali. da sta tri metre blaga ukradli \ Trgovskem podjetju » Merkur « dvakrat po tri metre pa v obeh poslovalnicah Trgovskega podjetja Zarja v Ljutomeru, medtem ko so nogavice izginile iz. ljutomerske prodajalne Borovo . Seveda sta vse štiri tatvine v Ljutomeru opravili neopazno. V trgovinah sta se vedli kot povprečni stranki in izbirali ter primerjali blago. Ko je ena izmed njih prosila prodajalko, naj ji pokaže blago pri svetlobi, je druga smuknila z enim izmed manjših zavojev pod plašč. Tako in podobno so se zgodile vse tatvine. Ko sta blago izbrali, sta prosili, naj ga dajo na stran, ker prideta ponj pozneje. Ob 11. pa sta z vlakom izginili \ Ptuj ter tam nadaljevali svoj posel. Vendar jima ni uspelo, ker so ju prodajalci že pri prvem poskusil ujeli. To pa bržkone ni bil njun prvi podvig, kar se da slutiti po najdenem seznamu, na katerem sta imeli navedena razna imena in znake. To zadevo preiskovalni organi še nadalje raziskujejo. -ko Dan ljudske tehnike v Gornji Radgoni V nedeljo bo v Gornji Radgoni Dan Ljudske tehnike Pomurja. Okvirni program prireditev predvideva tekmovanja traktoristov, radioamaterjev. letalskih modelarjev in motoristov, medtem ko bodo fotoamaterja pripravili razstavo slik. Na razstavi bodo so- delovala tudi podjetja ELES iz Ljubljane, radgonski ELRAD ter Avtoremont. Dan Ljudske tehnike so organizirali v Radgoni zato, kerje dala pobudo za to prireditev prav radgonska organizacija L T. ki je v zelo kratkem času dosegla lepe uspehe. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 7 Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev. za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. račun pri Komunalni bunki \ Murski Soboti št. 605—70 I -365 ZBORI VOLIVCEV NA TIŠINSKEM OBMOČJU Pretekli teden so bili na območju Krajevnega odbora Socialistične zveze Tišina izredni zbori volivcev, na katerih so volivci razpravljali o gradnji nove šole in stanovanj za učitelje. Udeležba na zborih je bila dobra; volivci so določili nekatere prispevke vaščanov na območju šolskega okoliša Tišina. Na Tišini so med drugim sklenili, da kupijo televizor. Sto tisoč dinarjev bo prispevala kmetijska zadruga, ostalo pa nameravajo zbrati vaščani. TUDI V TOREK JE STRELA ZAHTEVALA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE Predvčerašnjim, ko je nad našimi kraji zopet divjala nevihta. je popoldne ob pol šestih strela ubila 26-letnega Alojza Kolarja iz Slatina Radence 36. Alojz Kolar je skupaj s Francem Čedulo iz Kocijana kosil na travniku. Ko je strel« udarila v kosca, je pri tem Alojz Kolar ostal na mestu mrtev. Frane Čedula pa je padel samo v nezavest. POMURSKI VESTNIK. 16. JUNIJ 2 PRIJATELJSKI OBISK V ponedeljek po deseti uri je prispel na prijateljski obisk v našo državo predsednik prijateljske Združene arabske republike Abdel Gamal Naser s soprogo in družinskimi člani. Spremljajo ga zunanji in notranji minister dr. Favzi in Zahiedin, minister za posle predsedstva Sabri in drugi visoki funkcionarji. V svečano okrašenem Pulju ga je sprejel in pozdravil predsednik Tito. podpredsednik ZIS Kardelj, predsednik Sabora Hrvatske dr. Bakarič, državni sekretar za notranje zadeve Svetislav Stefanovič in druge osebnosti političnega in javnega življenja. Meščani Pulja so priredili predsedniku Naseru in predsedniku Titu navdušen sprejem. Oba državnika sta se peljala skozi mestne ulice proti Fazani, od tod pa z jahto »Podgorka« na Brione. V torek ob desetih so se pričeli uradni razgovori, katerih so se poleg obeh predsednikov udeležili tudi člani ožjega spremstva. Obe delegaciji sta zamenjali nazore o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih in o nadaljnem razvoju dvostranskih odnosov. V sredo sta razgovore nadaljevali. Na jugoslovanski strani so zadovoljni z dosedanjim potekom. Razgovori med obema deželama imajo velik pomen, saj prihajajo v času, ko je toliko pričakovana konferenca »na vrhu« propadla. Veliki svetovni problemi, ki vznemirjajo današnji svet, so ostali odprti. Ozračje za njihovo reševanje pa ni tako ugodno, kakor je bilo pred dogodki, ki so več ali manj povezani s pariškim sestankom. Danes se čuti bolj kot kdaj koli poprej potreba, da se miroljubne sile na svetu lotijo težav in najdejo zanje rešitev. Srečanje Naser-Tito predstavlja del koristne aktivnosti onih sil, ki so se vedno zavzemale za miroljubno reševanje mednarodnih sporov in enakopravna pogajanja. Neblokovski položaj Jugoslavije in ZAR predstavlja že sam po sebi močno oporo za konstruktivno delovanje pri razvoju mednarodnih odnosov. Toda še bolj kot to je njuna praktična dejavnost zgovoren dokaz, da je vloga obeh dežel pomembna, koristna in potrebna. To pa se nanaša tudi na vse ostale dežele, katerih politika se opira na politiko aktivnega, miro- jubnega sožitja, in na vse sile. ki podpirajo tako politiko. Današnji mednarodni razvoj nikakor ne kaže prepustiti niti mirovanju, niti poslabšanju odnosov med vzhodnim in zahodnim blokom. Sestanek obeh predsednikov ter njuna zamenjava mnenj predstavlja veliko pomoč prizadevanjem, naj bi se čimbolj okrepila vpliv in nadzorstvo miroljubnih sil na nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov, posebno Združenih narodov. Take želje in misli sta izrazila oba državnika tudi na svečanem kosilu na Brionih, ki ga je predsednik Tito priredil svojim gostom na čast. Predsednik FLRJ je opozoril na najpomembnejše probleme svetovne politike, med drugim na to, da predstavniki naj večjih sil sami dandanes ne morejo rešiti vprašanj splošne narave, pomembne za ves svet. Jugoslavija ni bila nikoli za to, da bi usodo reševali samo v ozkem krogu. Mednarodne pro- bleme je treba reševati v Organizaciji združenih narodov, kjer je zastopana večina sveta. Jugoslovanski predsednik je opozoril, da neblokovske dežele ne morejo mirno opazovati tak razvoj. Z medsebojnimi stiki in posvetovanji je treba okrepiti miroljubne sile, ki ne žele vojnih pustošenj z najmodernejšimi uničevalnimi sredstvi. V tem smislu lahko mnogo store. Seveda pri tem ne mislijo na kakršno koli ustanovitev »tretjega bloka«, ker bi to pomenilo ustvariti samo še eno napako več. Jugoslavijo so zaradi take politike že večkrat napadali in jo še 'bodo napadali. Vendar nas to ne sme motiti. Miroljubne sile imajo zgodovinsko obveznost, da obvarujejo svet pred novo katastrofo. Kot nekaka vest človeštva morajo vplivati na dežele vsega sveta, da pošteno in pravilno rešujejo mednarodna vprašanja, kakor to želi tudi večina človeštva. Na puljskih ulicah — Pionirji so obsuli predsednika Naserja in Tita s cvetjem Predsednik Tito in Naser na Brionih Stanovanjske ali krajevne oziroma vaške skupnosti v mestih in krajih Pomurja? OSNOVNO: STVARNE POTREBE IN MOŽNOSTI Na minulih konferencah občinskih organizacij SZDL v Pomurju so razpravljali tudi o nalogah stanovanjskih in krajevnih oziroma vaških skupnosti. Ob vsem tem velja poudariti, da vsi ti problemi niso tako enostavni, kot bi nepoučeni lahko površno sodili. Vsekakor se bodo za reševanje teh problemov morali zavzeti resni ljudje, ki bodo lahko proučili vse pereče zadeve v posameznih krajih in na ta način sestavili ustrezne predloge. Za izdaj stoje stvari tako, da ne kaže ničesar posploševati ali šablonsko presajevati v naše pomurske razmere. Kjerkoli se bodo odločili za mobilizacijo ljudi, bodo morali predvsem upoštevati stvarne potrebe in stvarne možnosti. Vzemimo kot primer stanovanjsko skupnost v M. Soboti. Ne glede na to, ali je nastala po vzorcu neke šablone iz tega ali omega večjega slovenskega industrijskega središča, je res tudi to, da so bile doslej v ospredju želja in pobud mnogo premalo realne potrebe in realne možnosti tako s stališča sredstev kot s stališča kadrov. Nedvomno je bilo v tem smislu še mnogo premalo poglabljanja in zato še ne moremo govoriti o vsebini dela stanovanjske skupnosti, ki bi bila povsem življenjska. Medtem ko so nekatere stvari, kot recimo družbena prehrana, v večjih industrijskih središčih pereče kot zadeve št. 1, prihajajo v našem okrajnem središču določene stvari z družbeno prehrano vred v poštev morda le v določenem obdobju in le za določeno število ljudi. Še bolj velja to za ostala mestna središča v Pomurju. V kolikor se bodo povsem odločili za kriterija kot sta stvarne potrebe in stvarne možnosti, bodo izostale tudi sicer neogibne napake. S tem seveda ne mislimo trditi, da stanovanjske in krajevne oziroma vaške skupnosti v Pomurju niso aktualne. Nedvomno pa je najbolj aktualna težnja za višjim narodnim dohodkom. Težišče je pri nas v Pomurju nedvomno na elementih in silah, ki bi nam povečale narodni dohodek. Dru- gače je v velikih industrijskih središčih, kjer kaže najbolj sprostiti delavce za nemoteno delo v industriji, v Pomurju pa je predvsem v ospredju mobilizacija sil in sredstev za ureditev novih kapacitet in šele potem, torej v drugi vrsti, so na dnevnem redu vprašanja, ki jih drugod že rešujejo stanovanjske skupnosti. Kar zadeva stanovanjsko skupnost v M. Soboti, pa ne kaže navzlic temu trditi, da ni nekaterih stvari že uredila, čeprav je prav tako res, da bi lahko storila tudi že kaj več. Predvsem kaže omeniti organizacijo servisne službe. Krpalnica in izposojevalnica pralnih strojev in gospodinjskih pripomočkov delujeta že od prej. Te dni pa bo začela poslovati kemična čistilnica v bodočih prostorih stanovanjske skupnosti. Te dni montirajo ustrezni stroj. Znano je, da bo dobila soboška stanovanjska skupnost sedanje prostore Elektro Maribor-okolica, ko se bo to podjetje preselilo drugam. Znano je tudi, da stanovanjska skupnost ureja tudi materialno poslovanje hišnih svetov. Med perspektivami omenjajo razširitev servisnih služb na zidarska dela, pleskarstvo in električna popravila za gospodinjstva. Uredili bodo tudi delavnico, kjer bodo stanovalci za minimalno odškodnino sami opravljali ustrezna manjša električna popravila. Najbolj pereče pa je in bo še nekaj časa popravljanje raznih električnih črpalk, za kar primanjkuje kadra. Med stvarne potrebe soboške stanovanjske skupnosti sodi tudi varstvo otrok. Te dni s prostovoljnim delom že rušijo na Štefana Kovača ulici dve zgradbi in s tem pripravljenim materialom, ki ga je odstopila občina, bodo v prihodnjem proračunskem letu začeli graditi paviljon pri sedanjem otroškem vrtcu. Za zdaj še ne vedo, ali bodo zgradili jasli ali razširili vrtec, oziroma uredili zavetišče za šolske otroke zaposlenih staršev. Tečejo pa tudi že priprave za gradnjo manjšega otroškega igrišča pri Domu JLA. Gradili ga bodo pod tehničnim vodstvom stanovanjske skupnosti člani SZDL terena Kolodvor in Partizan. Omenjajo pa hkrati otroke, ki se vozijo v soboške šole. Ta problem so že skušali urediti, čeprav je širšega značaja, vendar ni bilo ustreznih prostorov. Dalje je soboška stanovanjska skupnost skušala najti možnost družbenega upravljanja pripravljanja prehrane po gostinskih obratih. Pri tem do zdaj še ni bilo uspeha. Obetov za menzo pod vodstvom stanovanjske skupnosti ni, zato bodo skušali urediti problem družbene prehrane s pomočjo razpoložljivih gostinskih obratov v mestu. So pa še tudi druge možnosti delovanja stanovanjske skupnosti, vendar za zdaj ni nobenih sredstev. V poštev prihaja le poslovanje na gospodarski osnovi in to je treba seveda upoštevati. Omenjajo tudi nedavno anketo, ki je sicer dala nekatere pobude ugotavljajo pa. da ni bila najbolje izvedena. Zato jo kaže upoštevati le z relativnimi merili. Povsem drugače na kaže s potrošniškimi sveti, ki jih je stanovanjska skupnost v Murski Soboti nekaj že imenovala. Nekateri med njimi so že opravičiti svoj obstoj in dosegli lepe uspehe, saj sodelujejo s poslovodnji trgovin, dajejo predloge in opozarjajo na pomankljivosti ne da bi se vmešavali v pristojnosti delavskega upravljania. S tem v zvezi velja omeniti higiensko postrežbo v delikatesni trgovini. dostavo na dom pri špecerijskih trgovinah in podobno. Vse te naloge pa so ožjega pomena kot naloge krajevnih oziroma vaških skupnosti, ki bodo tudi v Pomurju reševale le nekatere posamezne naloge stanovanjskih skupnosti, osredotočile pa se predvsem na širše, komunalna naloge svojega področja. Za vse naloge stanovanjskih skupnosti v mestu na vasi ni niti potreb niti možnosti. V poštev prihajajo na vasi le ureditve vaških kopalnic pralnic im podobnega. Še boli pa asanaciia vasi z zdravstvenega področja v preventivne namene. Vaške skupnosti bodo morale spodbujati in ustanavljati tudi (zlasti na manjšinskem področju) otroške vrtce bolj v vzgojnem smislu kot v varstvenem. Na manjšinskem področju je to aktualno zlasti glede na poslejšnje dvojezično šolanje. Ob vsem tem pa se pojavlja vprašanje, kaj torej prihaja v poštev v naših pomurskih mestih in kaj na vasi. Morda prihaja v mestih razen M. Sobote bolj v poštev organizacija krajevnih skupnosti, ki bi reševale predvsem probleme kanalizacije, asanacije, ureditve mostov in podobno. Vendar je tudi v M. Soboti še mnogo stvari, ki bi jih bilo mogoče urediti brez ustreznega upravnega komunalnega organa s potrebnim kadrom in mehanizacijo, kar mnogo stane. O ustanovitvi krajevnega odbora v svojstvu krajevne skupnosti, t. j. družbenega organa, ki potrebuje določene kadre in materialna sredstva, že razmišljajo tudi v Lendavi. Pobuda ni napačna, saj bi lahko tak organ vzbujal in usmerjal pozitivna hotenja prebivalstva, a tudi razumno razporejal razpoložljiva sredstva. Na vasi pa bo taka skupnost morala imeti tudi neke skupne interese, kot so: šola, ob njej kulturna dejavnost, zdravstveni dom in podobno. Razpoložljiva sredstva so premajhna. da bi lahko zadovoljila v sleherni vasi trenutne potrebe. Zato ne gre za teritorialno razdelitev. Kjer se stvari hitreje razvijajo, jih je treba še spodbujati in razvijati, upoštevati pa tudi. da v vsaki vasi ne bo mogoče vsega imeti in urediti. Marsikaj pa bo moč narediti s prostovoljnim delom in lokalnim samoprispevkom. Torej je vloga krajevnih skupnosti že bolj ekonomskega značaja. ob njej pa je toliko bolj jasna vloga organizacij Socialistične zveze, saj je le-ta najvišji družbeni organ na svojem področju. Prav zato pa je tudi upravičena pobuda, da bi člani Socialistične zveze o vseh teh vprašanjih še več razpravljali kot doslej in se uveljavili tudi s svojimi, na stvarnih potrebah in možnostih slonečih predlogih. Bj. S. UČITELJIŠČE v Murski Soboti sprejme po sklepu šolskega odbora in s pritrditvijo Sveta za šolstvo OLO za šl. 1. 1960/61 v I. letnik 108 učencev. Prijave na predpisanem obrazcu za sprejem (obrazec 1,20 se dobi v knjigarni) in kolkovane s 50 din sprejema ravnateljstvo do vključno 24. t. m. Prijavi priložite: 1. rojstni list, 2. spričevalo o uspešno dokončani osnovni šoli, 3. mnenje osnovne šole o zmožnostih in nagnjenjih prijavljenca (le za tiste, ki so letos končali osemletko). 4. morebitno priporočilo Zveze borcev, socialnega skrbstva. gospodarskih, družbenih ali strokovnih organizacij. Prijavljenci naj pridejo na učiteljišče 28. t. m. pred 8. uro (preizkušnja posluha, nato zdravniški pregled). Prednost pri enakih pogojili imajo prijavljenci z utemeljenimi priporočili. GIMNAZIJA sprejme v 1. razred 42 učencev. Prijavi se enako kakor na učiteljišče, prijavljenci pa pridejo k izpitu 29. t. m. pred 8. uro (ob 8. uri začetek pismenega izpita iz slovenskega jezika. nato pismeni izpit iz matematike ali iz tujega jezika, po izbiri). Ravnateljstvo učiteljišča in gimnazije OBVESTILO Vpis novincev v prve razrede osnovnih šol v Murski Soboti bo na obeh šolah v dneh 16. in 17. junija 1960 vsak dan od 8. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Vpisovali bodo otroke, rojene v letu 1955. pogojno pa tudi otroke, rojene do konca marca 1954. V šolo jih bodo sprejeli, če bo dovolj prostora. Vabimo vse starše, da v navedenih dneh vpišejo vse otroke, ki so rojeni v omenjenem času, ter da prinesejo k vpisu rojstne liste in potrdila o cepljenju otrok! Ravnateljstvo osnovnih šol KMETIJSKA SREDNJA SOLA RAKIČAN — p. M. SOBOTA objavlja RAZPIS za sprejem 80 učencev v I. razred Kmetijske srednje šole Rakičan v šolskem letu 1960/61. Pogoj za sprejem je dokončana osemletka. Prošnje za sprejem, kolkovane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole do 1. julija 1960. Prošnji je treba priložiti: a) rojstni list, b) zadnje šolsko spričevalo. c) zdravniško spričevalo, d) mnenje osnovne šole o sposobnosti in nagnjenjih kandidata. Prijavljenci se morajo zglasiti dne 5. julija 1960 osebno ua Kmetijski srednji šoli Rakičan, kjer bodo zvedeli o sprejemu oziroma o eventualnem sprejemnem izpitu, v kolikor se bo prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest. Pri sprejemu bodo imeli prednost absolventi nižjih kmetijskih šol. INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU OB SAVI razpisuje vpis učencev v J. letnik šole za šolsko leto 1960/61, in sicer: RUDARSKI ODSEK: 70 učencev za poklic rudarja-kopača: KOVINARSKI ODSEK: 40 učencev in 10 učenk za poklic strojnega ključavničarja, kovača, strugarja in rezkarja; ELEKTRO ODSEK: 15 učencev in 10 učenk za poklic obratnega električarja, elek-tromehanika in navijalca električnih strojev. POGOJI ZA VPIS: 1. dokončana osemletka. V rudarski odsek bodo sprejeti tudi kandidati z manjšo šolsko izobrazbo, vendar z izpolnjeno šolsko obveznostjo; 2. starost od 15—17 let, za rudarski odsek 15—18 let: 3. da je kandidat telesno in duševno zdrav. Kandidat mora predložiti za vpis naslednje listine: 1. prošnjo, kolkovano s 50 din; 2. izpisek iz rojstne matične knjige: 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata, če prosi za vipis neposredno po končani osnovni šoli. V prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišno številko in pošto-) ter stroko in poklic, katerega se želi kandidat izučiti. V primeru velikega števila a prijavljencev za posamezni odsek, bodo morali kandidati opravljati sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike. V času šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v znesku od 2500 do 4700 din ter poseben jamski dodatek. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega potoka potrebno delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev in perilo. Pouk je teoretičen in praktičen. Sola ima lastne delavnice oziroma delovišča. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Kandidati, ki žele stanovati v internatu, morajo to v prošnji posebej navesti. Oskrbnino v internatu krije gojenec z nagrado, otroškim dodatkom (v kolikor ga prejema), štipendijami ali s podporo rudnika, v kolikor sklene odgovarjajočo pogodbo. Pri sprejemu v internat imajo prednost učenci rudarskega odseka. Vpis učencev bo vsak delovni dan od 8. do 12. ure od 15. junija do 31. julija. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. RAVNATELJSTVO INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE ZAGORJE OB SAVI GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto SAMOSTOJNEGA PISARNIŠKEGA REFERENTA Pogoji: srednja šolska izobrazba ali daljša praksa v samostojnem pisarniškem poslovanja. — K prošnji je priložiti življenjepis in prepis šolskega spričevala. Interesenti naj vložijo prošnje pri tajništvu Gostinske zbornice v Murski Soboti najjasneje do 27. junija 1960. POMURSKI VESTNIK, 16. JUNIJ 3 GOSTOVANJE SLOVENSKE DRAME NAJVEČJI KULTURNI DOGODEK V MINULI SEZONI Za kratek čas, le za dobrih sedem dni je z gledaliških odrov pomurskih kulturnih središč prvič po vojni tisočem delovnih ljudi bila tako enkratno, neposredno in nepozabno posredovana beseda gledališke umetnosti. Bilo je tako čudovito doživetje, da smo pozabili na dolgo vrsto let. v katerih smo z lastno gledališko dejavnostjo skrbeli, da ni otopel čut za dojemanje najvišjih umetniških stvanitev, in v tem trenutku se nam je zdelo, da je za naše kulturno življenje nastopil nov čas. Gostovanje gledaliških umetnikov Drame Slovenskega narodnega gledališča, ki predstavlja za Pomurje v minuli sezoni največji kulturni dogodek, na katerega smo že čakali vrsto let, gledališča, ki je bilo nujno dopolnilo našemu gledališkemu življenju in je izpolnilo vrzel, ki smo jo že čutili vrsto let. Ob gostovanju pa je prav to naše amatersko gledališko življenje, ki se več ali manj oblikuje ob lastnih iskanjih in izkušnjah, omogočilo, da so bile predstave pri najširšem krogu ljudi, zlasti pa še pri gledalcih iz delavskih in kmečkih vrst, tako toplo in prisrčno sprejete, da je bilo to eno izmed večjih presenečenj za igralce, ki jih je pred gostovanjem navdajala negotovost, da ljudje, ki nimajo rednega stika z gledališko umetnostjo, ne bodo mogli pravilno dojeti dogajanja in problematike drame Keginalda Rose in Horsta Buduhna »Dvanajst porotnikov«. Toda zgodilo se je, da so prav ti gledalci, od katerih bi bilo težko pričakovali tolikšno zanimanje za gostovanje, napolnili dvorane in z izredno živostjo spremljali dogajanje na odru. Zato je ob tem toliko bolj nerazumljivo neprijetno presenečenje v Ljutomeru, kjer je bil brez dvoma po krivdi ljutomerskih organizatorjev bolj skromen obisk. Taka malomarnost je nedopustna, nerazumljiva in tudi zelo čudna, zlasti če upoštevamo. da je gledališko življenje v Ljutomeru pri nas najbolj razvito. Če izvzamemo ta primer, pa je gostovanje pokazalo, da ni upravičeno in utemeljeno mnenje, da je tvegano za širši krog občinstva organizirati prireditve takih umetniških ansamblov, kakršnega predstavlja Drama Slovenskega narodnega gledališča in to iz razloga, da ljudje še niso zmožni dojeti takih umetniških stvaritev. Sicer pa koga ne bi prevzeli igralci takih umetniških kvalitet! Naše poglede so naravnost prikovali na oder in nas z neuničljivo umetniško endicijo potegnili v tok dogajanja, tako da smo pozabili, da so to Stane Sever, Janez Cesar, Edvard Gregorin. Pavle Kovič, Maks Furijan, Ivai Jerman, Franc Presetnik, Lojze Drenovec, Jože Zupan, Boris Kralj, Jurij Souček, Andrej Kurent in Aleksander Va-lič, ampak so zaživeli pred nami kot porotniki, ljudje s popolno individualno fiziognomijo. Priklenili so nas in potrkali tudi na naša srca v katerib tudi večkrat zamre resnični utrip do sočloveka. Gostovanje bo za vse nas ostalo v nepozabnem spomin«. Bilo je tako enkratno doživetje, da je težko povedati, kaj nam je prineslo in kakšne pobude je dalo tudi našemu amaterskemu gledališkemu snovanju. Vse pohvale je vredna tudi odločitev Drame, da ponese besedo umetnosti v visokem umetniškem izrazu med najširše sloje slovenskega delovnega ljudstva. Brez dvoma je bila pot za vse gostujoče igralce naporna, zlasti če pomislimo, da so pri nas šele začeli veliko turnejo, ki so jo potem nadaljevali na Dravskem polju in v teh dneh po Dolenjski, v drugi polovici meseca pa zopet po Primorski. Zato tudi upravičeno pričakujemo in tudi upamo, da bomo v bodoče lahko češče pozdravih naše umetnike v naši sredi. Ob tem pa nastaja tudi vprašanje materialnih možnosti za taka gostovanja. Med vsemi središči je to vprašanje najbolj pereče prav v Murski Soboti, ki kljub več kot desetletnemu razpravljanju še nima svojega (kulturnega doma in gledališke dvorane. O tem, di je nujno potrebna, je že vsako razpravljanje in utemeljevanje odveč. Mogoče nas bodo pa prihodnja leta le rešila iz tega labirinta razmišljanj in načrtov, seveda pa bo glede tega potrebna tudi večja prizadevnost soboškega DPD Svohoda. Ob koncu naj še zapišemo skromno priznanje Okrajnemu odboru Ljudske univerze, ki je gostovanje organiziral i« tudi skrbel, da so se gostje prijetno počutili v Pomurju, kar so tudi sami zatrdili ob prisrčnem slovesu. Štefan Balažič SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER V teh dneli človek pogosto ne ve. kam naj zavije, ali v kino ali v ko pališče. Odločitev včasih zares ni lahka, saj vabijo po eni strani sonce, zrak in voda, po drugi pa poster m povsem zadovoljil filmski repertoar. Tako bomo med filmi prihodnjih dni videli tudi ameriški kinoskopski film družbe Universal-Internacional MOŽ S TISOČ OBRAZI Sredji in starejši generaciji obiskovalcev kina je verjetno še v spomin osebnost enega najznamemitejšik in najzanimivejših igralcev ameriškega nemega filma Lana Chancya Nekateri sodijo, da je ta kinoskopski film morebiti najcelotnejše in najbolj verodostojno biografsko delo ameriške proizvodnje. Pokazalo nam bo življenjsko pot Lana Chanoya od njegovih otroških let v Colorado Springsu preko začetnega udejstvovanja na odru, ko je bil po vrsti odrski delavec, potem pa komediantski plesalec steepa in klovn, do fantastičnega vzpona k slavi v Holly-woodu. Avtorji filma niso prav nič pretiravali, ko so ga imenovali »Mož s tisoč obrazi«. Lon Chaneyev Quasi: modo v prvi ekranizaciji Hugojevega romana »Notredamski zvonar« in njegov »Fantom v operi« prikazujejo še danes v kinotekah kot karakteristična primera za določeno obdobje v ameriški kinematografiji. Film je izdelala družba Universal, pri kateri je Chaney 1. 1913 pričel svojo filmsko kariero kot po pet dolarjev plačani statist. Čeprav je film predvsem človeška drama, nam prikliče v spomin tudi Hollywood dvajsetih let vse do pojave zvočnega filma. Zato bomo lahko našli v njem mnoge filmske figure tega časa, a tudi vrsto scen iz najbolj znanih filmov, v katerih jo nastopil Lon Chaney. Da1je je film pomemben tudi zato, ker so ga posneli na mnogih mestih in » kulisami, s katerimi je oživljal pri zore v svojih filmih Lon Chaney. Lona Chaneya igra v filmu James Cagnev. Chaneyevo ženo pa Dorothy Maloue. Kako dobro se je James Cagney vživel v svojo vlogo, nam priča tudi anekdota, ko je nekeg popoldneva hitel na snemanje v tako groteskni obleki, da so delavci-veteram obudili staro prislovico (resnični avtor ji je Charlie Chaplin), ki je nekoč veljala Chaneyu. zdaj pa so jo prikrojili za J. Cag-nova: »Ne pohodi te smeti, lahko bi bil Jimmy Cagney.« Po tem doživetju za filmsko občinstvo bo na sporedu češki film pa romanu Jarmile Glazarove VOLČJA JAMA Roman in film — oba nam po svoje skušata približati obdobje po Prvi svetovni vojni na Moravskem, hkrati pa tudi zgodbo o mladem dekletu Jani, siroti, ki se nepričakovano znajde v hiši svojega strica in njegove žene, hiši, polni patricijskega razkošja in provincijskih predsodkov. prepotentnosti tete, ki je dvajset let starejša od moža, a vendar postopa z njim kot s svojo lastnino. Malomeščanska sredina s svojimi drobnimi škandali in intrigami tor zlobo je novo odkritje za Jano, ki sočustvuje s stricem. Le-ta se naposled zave, da je Jana prinesla v njegovo življenje določeno mero radosti, živahnosti in mladostno svežino. Do sem je vse v redu in prav. Toda stric se zaljubi v Jano in pričakuje njene pomoči. Kot večina moških v podobnih vrtincih življenja. pa sc tudi Janin stric pokaže v bistvu kot velik slabič in okleva v odločitvi. To vpliva tudi na Jano, ki ga potem, ko stricu umre žena, razočarana upravičeno odbije, ker začuti, da ga več ne ljubi. Režiser Jifi Veiss je zaupal glav ne vloge Jani Brejchovi (Jana), Miroslavu Doležalu (stric Robert) in Jirini Sejbalovi (njegova žena Klara). Ostale vloge tolmačijo Anežka Soukupova, Lola Skrbkova, Jaroslav Prucha, Josef Kozak in drugi. Filmu zameri kritika sicer vrsto pomanjkljivosti, ki pa za delo kot celoto niso bistvenega pomena, vendar lahko za- pišemo, da je film vreden ogleda. To tudi zato, ker gre za več ali manj pretresljivo dramo zasebnega življenja Jane. strica in njegove žene v sredini, kakršno smo poznali v obdobju med Prvo in Drugo svetovno vojno tudi pri nas. bji LEP KULTURNI DOGODEK NA SKŠ V RAKIČANU Za zaključek šolskega leta so dijaki Srednje kmetijske šole v Rakičanu minuli ponedeljek vaščanom prikazali doslej naj-lapši plod svojega kulturnoumtniškega prizadevanja. -Pred polno šolsko dvorano so na majhnem, a lepo opremljenem odru uprizorili veseloigro Marjana Marinca »Komedija v komediji«. Namen SKŠ v Rakičanu ni vzgajati bodoče kulturnoprosvetne delavce na vasi. Vendar so delo in prireditve dramske skupine in reci-tacijskega krožka na šoli dokaz, da tudi bodoči kmetijski tehniki niso zadovoljni le s televizijskima oddajami, filmom in gostovanji amaterskih gledaliških skupin. Hočejo biti ne samo kulturno potešeni, ampak tudi srečni. Sreče pa ni v brezdelnem sprejemanju dobrin, ki ti jih pripravijo drugi, temveč je v polnem izživljanju vseh lastnih sposobnosti. Pasivno sprejemanje kulture tudi naših slušateljev ne zadovoljuje. Želeli so aktivno se udejstvovati v kulturi in rezultati te njihove želje so bile zelo uspele šolske proslave ob naših praznikih, predvsem pa odlična uprizoritev Marinčeve komedije. Povsem prav je, da so delo pripravili za oder dijaki sami in tako bili deležni kulturnih užitkov vse od režije, igranja in do pripravljanja odra za nastop. Komedijo je z velikim smislom za režijo izoblikovali dijak Tone Slavič, osrednji vlogi pa sta uspešno odigrali Metka Zemljič lin Franc Munda. V vaščanih, osebju šole in posestva ter v svojih sošolcih so igralci, slušatelji rakičanske SKS našli hvaležne gledalce, ki so jih nesebično nagradili s priznanjem. -jr MISS AGATA V RADENCIH Po krajšem presledku je igralska skupina DPD Svoboda v Radencih zopet oživela. V režiji učiteljice Marije Činč je z uspehom uprizorila Vlada Novaka, v zadnjem času po naših odrih zelo igrano komedijo »Dobrodošla, miss Agata«. Motiv z Goričkega V. Šarma Kaušik TETKA I »Striček, kajne da mi boš prinesel vlak?« je vzklikal petletni deček in stekel proti babu Ramdžidasu. Babu Ramdaidas je iztegnil obe roki proti otroku: »Bom. sinko, bom prinesel.« Medtem je otrok prihitel k njemu. Vzdignil ga je k sebi in ga poljubiti. »Kaj boš pa delal z vlakom?« Otrok je odgovoril: »Sedel bom vanj in se odpeljal kara daleč. Jaz. pojdem in Čuni pojde z menoj. Očka ne bom peljal. Noče mi kupili vlaka. Ti mi ga boš kupil, striček, zato se boš peljal z menoj.« »Koga boš vzel še s seboj?« ga je vprašal stric. Za trenutek je otrok premišljeval. »Dovolj,« je rekel potem, »nikogar več.« V bližini je sedela žena babu Raindžidasa. Pokazati je nanjo in vprašal: Mar svoje tetke ne boš peljal?« Ncikaj trenutkov je otrok gledal tetko. Tu je sedela slabe voljo in namrščena. Otroku (nikakor ni bil všeč izraz na njenem obrazu. Zato je rekel: »No, tetke ne bom popeljal.« Tetka je rezala betlove liste za pan. »Samo strica boš vzel s seboj. Ali se mene ne boš usmilil?« se je oglasila z ostrim in sovražnim glasom. Otrok je čutil ujedljivost njenega odgovora. Stric je vprašal še: »Zakaj tetke ne boš vzel s seboj?« »Nima me rada.« » In če te ima rada, ali jo boš tedaj vzel s seboj?« Otrok je sprejel te besede z nezaupanjem. Pogledal je tetkin obraz, ali na njem ni bilo znamenj ljubezni. Zato je utihnil. »Zakaj ne odgovoriš? Ali bomo vzeli tetko, če te bo imela rada?« mu babu Raindiidas ni dal miru. Samo da bi zadovoljil strica, je malček prikimal, češ da privoli v to, spregovoril pa ni niti besedice. Stric ga je nesel k svoji ženi: »Vzemi ga, imela ga boš rada in potem bo tudi tebe popeljal.« Rainešvari niso bile všeč take šale njenega moža. Razdraženo je odgovorila: »Ti kar pojdi z njim, jaz pa ne grem!« Stric se ni zmenil za njeno jezo. Se zmerom je poskušal dati otroka v njeno krilo. »Če ga ne boš imela rada. te ne bo vzel na vlak Ali ni tako, Manohar?« Manohar ni odgovoril niti besedice. Tetka ga je togotno sunila. Malček jc padel na tla. Čeravno se ni poškodoval, je tako tetkino ravnanje ranilo otrokovo srce. Zatjokal je. Stric ga je vzdignil na kolena. Z dobrikanjem, poljubi in ponavljanjem obljube, da mu bo prinesel vlak. je otroka pomiril. Ta je vstal, boječe pogledal tetko in zbežal. Tedaj so je Ramdžidas obrnil k ženi: »Kako se pa vedeš! Otroka suvaš! Kaj bi bilo, ko bi se poškodoval?« »Rilo bi dobro, da bi se malo potolkel,« je odgovorila. »Zakaj mi vališ breme na glavo? Najprej mi ga tiščiš, potem pa me dolžiš, da je padel.« Mož ji je na te besede jezno odvrnil »Ti praviš, da valim krivdo nate?« »Kako pa naj rečem temu? Ne želiš razumeti tujih čustev in razpoloženja. Včasih je človeško srce pripravljeno za šalo, včasih pa ne Tebi to ni mar, zate je vse šala.« »Naj bo v človekovem srcu še tolikšna žalost, ko zasliši ljubko otroško čebljanje, se razveseli in razvedri, je odgovoril babu Ramdžidns. »Vendar pa kdo bi vedel,iz kakšne snovi je tvoje srce!« Rodil so je leta 1891 v mestu Ambala v Pendžabu. Ko mu je bilo štiri leta, ga je ded, ki je bil premožen advokat v Kanpuru, vzel k sebi in ga dal šolat. V šoli se je učil perzijščino in urdu, doma po hindi in sanskrt. Prvo črtico je objavil leta 1913. »Tetka« je mogoče njegova najbolj dosledno izvedena realistična črtica. Njegovih črtic je okrog 300, napisal pa je tudi dva romana in je eden od najbolj znanih pisateljev humoristične proze v hindiju. »Ne zahtevaj, da bi ljubili vsi, kar ljubiš ti« mu je odgovorila. »Otrok mogoče lahko razveseli človeku srce, če je njegov. Kako moreš okrasiti hišo s tujim bogastvom?« Babu Ramdžidas je nekaj časa molčal, potem pa zapet spregovoril: »Če (imaš ti svoje rodne nečake za tujce, ne razumem, kaj imaš potem za svoje.« Ramešvaril se je razburila. »Ti znaš samo dosti govoriti. Nečak je tvoj in misli si o njem. kar hočeš, meni pa to ni všeč. Zapustila naju je sreča, sicer bi ne bila učakala takih dni. Tvoje vedenje je zelo čudno. Česa vse ne naredijo ljudje, da bi dobili otroke — molijo, postijo se, zaobljubi ja jo se, tebe pa kakor da se vse to ne tiče. Noč in dan se meniš samo za svoje nečake.« Na obrazu babu Ramdžidasa se je pokazal gnus. »Molitev, post, vse to je slepilo,« je rekel. »Če usoda hoče tako, molitev ne more ničesar spremeniti. To je moje trdno prepričanje.« Zena mu je odgovonila z ogorčenim glasom: »Zaradi takih prepričanj svet propada. Ko bi se vsi ljudje zadovoljil: s prepričan ji, pustili pa delo in trud - kako bi potem življenje teklo naprej?« Babu Rauvdžidus je pomislil, da je brezuspešno prepiranje s prismuknjeno žensko. Zato sploh ni odgovoril na njene zadnje besede, marveč se je rajši umaknil. Babu Ramdžidas je bil bogat človek. Vodil je tekstilno trgovino na veliko, ukvarjal pa se je tudi s posojanjem denarja, linel je mlajšega brata, ki mu je bilo ime Kršnadas. Živeli so v skupnem gospodinjstvu. Babu Ramdžjidasu jo bilo menda kakih petintrideset let, njegovemu bratu pa enaindvajset. Ramdžidas je bil brez otrok. Kršnadus je imel dva, sina, s katerim se je bralec že seznanil, in dve loti staro hčer. Ramdžidas je imel mlajšega brata zelo rad, nič manj pa njegova otroka. Rud ju je imel tako, da je ob njiju pozabljal na lastno nesrečo. Ta dva otroka je imel rad. kakor da bi bila njegova, ona dva pa njega kot rodnega očeta, če ne še bolj. Vendar pa je Raradžidasova žena Rainešvari zelo trpela, ker sama ni imela otrok. Njene misli so se dan in noč pletle samo okrog tega. Ljubezen njenega moža do bratovih otrok ji je bila zategadelj trn v peti. Zvečer, po jedi, je Ramdžidas ležal v postelji in užival hladni zrak. Poleg njega je na drugi postelji sedela Ramešvari, si z dlanmi podpirala glavo in premišljevala. Otroka, ki sta bila pri babu Ramdžidasu, sta vstala in odšla k svoji materi. Ramdžida-s se je obrnil k ženi in ji rekel »Mene še zdaj zaboli, ko se spomnim, kako si danes sunila Manobara. Včasih je tvoje vedenje tako nečloveško.« Ramešvari je odgovorila: »Ti si me naredil tako. Ondan je pandit rekel, da je v najinih horoskopih zapisano, da bova lahko dobila otroke, samo storiti morava, kar je potrebno. In ne samo to, povedal je tudi, kaj je potrebno, vendar od vsega kar je svetoval, nisi storil ničesar. Ti si srečen s tistima otrokoma. Dan in noč mi kljuje v srcu od bridkosti, ker si tak. Človek mora vsaj poskusitr, potem pa že vidu Če kaj bo — dobro; vse je v božjih rokah.« Babu Ramdžidas se je zasmejal in odgovoril: »Ti si tako prostodušna ženska . . kako bi rekel . . . verjameš v vse, kar ti rečejo astrologi. Vse to je laž. Z lažmi in z ničemer drugim si služijo svoj kruh « »Ti vidiš laž na vsakem koraku,« ga je razdraženo zavrnila Ramešvari. »Vse stare knjige so tudi laž, kajne? Toda panditove trditve niso iz trte izvite. Kar je zapisano v knjigah, to tudi pove. Če lažejo knjige, laže tudi on. A zate drugi ljudje niso nič vredni, ker niso študirali angleščino. Vse, kar delamo mi že od pradedov naprej, imenuješ laž.« »Ti te stvari sploh ne razumeš. Govoriš samo zato, da bi govorila. Nisem rekel, da je astrološka znanost lažna. Mogoče je, da so stare astrološke knjige resnično. Vendar je večina astrologov lažnivcev. Se sami ne poznajo starih knjig. Prebrali so knjižico ali dve, pa delajo horoskope in odirajo ljudi. Kako bi jim potem človek smel verjeti?« »Da. vsi so lažnivci, samo ti si velik resnico ljubnež,« ga je ujedIjivo zavrnila Ramešvari. »Dobro, nekaj mi povej. Ali se v tvojem srcu m nikoli rodila želja, da bi dobil naslednika?« Tokrat je Ramešvari zadela občutljivo mesto Randžiidasovega srca. Nekaj časa je molčal, potem pa globoko vzdihnil in rekel: »Daj no, ali je sploh kako živo bitje, ki si ne želi otroka? Ampak — kaj moreš storiti tu? Kaj koristi človeku jok in žalovanje, ko ni otroka in nič ne kaie, da bo? In ko je že tako, imaš vse, kar bi imel od rodnih otrok, od bratovih. Isto zadovoljstvo, ki ga čutiš, ko gledaš rodne otroke, čutiš tudi tu. Ne razumem, zakaj naj bi trpel zaradi tega.« Rainešvari je besno napadla: »Kaj pa naj delam po tvojem mnenju? Zaradi vsega tega se mi srce trga. Sicer mi pa povej: Kdo bo podedoval in kdo bo nosil tvoje ime, ko umreš? Bratova otroka?« Babu Ramdžidas se je zasmejal. »Česa vsega ne potegneš za lase!« je rekel. »Imena ne ohranijo potomci. Ime ti lahko ohranijo samo tvoja dela. Vsak otrok ve za pesnik« Tulsidasa. Koliko časa je minilo od smrti slepega pevca Surdasa? Ravno tako je z mnogimi drugimi velikimi ljudmi. Mar pomnijo njihova imena zaradi njihovih potomcev? Resnica je, da lahko potomci proslavijo ime, ali ravno tako ga lahko tudi osramotijo. Dobra dela lahko ugled tvojega imena samo povečajo, nikoli pa ga ne zmanjšajo. Ime Ruja Girdhanlala pozna vsakdo v našem mestu. Kje so pa njegovi otroci? Zaradi domov za siromašne in dharmšale. ki jih je dal postaviti. se njegovo (ime še danes pomni in kdo ve, koliko časa se bo še pomnilo.« »V starih knjigah je zapisano, da »se ne bo zveličal, kdor ne bo imel potomcev,« je odgovorila Rainešvari. »Jaz ne verujem v zveličanje. To so neumnosti. Če tudi že želiš verovati v zveličanje, kako moreš vendar verjeti, da bodo zveličani vsi tisti, ki imajo potomstvo? Tako zlahka, da bi človek rešil svojo dušo? Lepo, kdor ima torej sina, bo odrešen, kajne?« Ramešvari ni mogla na to nič odgovoriti, zato je rekla: »Kolo naj se zdaj pogovarja s teboj! Ti spoštuješ samo sebe « (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK 16. JUNIJ 4 KRATKE IZ POMURJA SLATINA RADENCI DPD »Svoboda« s Kapele je v nedeljo popoldne gostovalo v Radencih z dramo dr. Bratka Krefta »Velika punaraja« v režiji Pavla Podleska. Ker v Radencih nimajo dvorane z odrom, so morali igro uprizoriti na prostem Šterilni gledalci so bili z igro zelo zadovoljni. ŠRATOVCI — V nedeljo je PGD Šratovci slovesno proslavilo 50-let-nico svojega delovanja. Ob tej priliki so imeli tudi razvitje prapora. Proslave se je udeležilo veliko ljudi iz Sratovec in sosednjih vasi. V programu so sodelovali razen mladine iz Šratovec tudi člani TVD »Partizan« iz Gornje Radgone. RADOSLAVCI — Pred kratkim je v Radoslavcih zasedal zadružni svet. ki je razpravljal o gospodarskem razvoju kmetijske zadruge in o kadrih v zadružništvu. KZ v Radoslavah se že pripravlja na bližnjo žetev. V ta namen bo zadruga kupila kombajn, ki ga bodo dobili že okrog 20 junija TOMAŽ PRI 0RM0ŽU — Pretekli petek je vaška organizacija SZDL pri Tomažu imela sestanek, na katerem so razpravljali o ustanovitvi novih krajevnih odborov. V okviru novih krajevnih organizacij SZDL bodo organizirali razne sekcije APAČE — Ženski pevski zbor v Apačah, ki šteje 35 žensk (najstarejša je 56-letna Marija Demšar) je v soboto zvečer priredil v domači kino dvorani koncert Ob tej priliki sta nastopila tudi pionirski pevski zbor in igralska skupina DPD »Svoboda« iz Apač z igro »Vasovalci« v režiji učiteljice Marije Lapoši, ki je tudi vodja ženskega pevskega zbora. Obisk na koncertu je bil zelo dober, nastopajoči pa so imeli lep uspeh. Pravijo, da bodo šli gostovat še v Gornjo Radgono in še v nekatere druge kraje. VERŽEJ — Nedeljske velike tombole, ki jo je organiziral vaški odbor Rdečega križa v Veržeju, se je udeležilo nad dva tisoč ljudi. Moped »Colibri« in sto tisočakov je odšlo na levi breg Mure. PODGRAD - V nedeljo je PGD Podgrad pri G. Radgoni imelo srečolov, na katerem je mnogo ljudi iz Podgrada in sosednjih vasi poskušalo srečo. Po končanem srečolovu so gasilci priredili zabavo. ROŽIČKI VRH - PGD RožiČki vrh, ki je precej aktivno, skoraj vsako leto priredi tombolo ali srečolov. Tudi to nedeljo bodo gasilci Rožičkega vrha imeli srečolov, za katerega se že nekaj časa vneto pripravljajo. Pričakujejo lep obisk, saj bodo po končanem srečolovu imeli še prosto zabavo ŠALOVCI - V Šalovcih in Petrovcih so te dni končali a poukom v šolah za odrasle. Na obeh šolah je pouk obiskovalo okrog 60 ljudi, ki ko uspešno opravili izpite. PETROVCI — Minulo nedeljo so imeli v Petrovcih sejo občinskega odbora Zveze borcev. Odbor je razpravljal o proslavi Dneva borca. Sklenili so, da bodo pripravili primeren kulturni program s sodelovanjem recitatorjev, pevskega zbora in TVD Partizan. Ob tej priložnosti pa bodo položili vence na spominske plošče. GRAD — Na nedeljski seji so gasilci pri Gradu govorili o pripravah na letni pregled društva. Razpravljali so tudi o zbiranju prispevkov za uniforme in predlagali obnovitev gasilskega doma. ROGAŠOVCI - Na seji SZDL v Rogašovcih, ki je bila v soboto, so razpravljali o ustanovitvi krajevnih organizacij in njihovih podružnic. Tako bodo imeli krajevno organizacijo v Rogašovcih, v okolici pa 5 podružnic. Govorili so tudi o nadaljnjem študiju Kardeljeve knjige »Problemi socialistične politike na vasi«. RATKOVCI — Gasilsko društvo » Ratkovcih je minulo nedeljo svečano odprlo novi gasilski dom. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki okrajne in občinske gasilske zveze. Popoldne so priredili tudi primerno zabavo. TURNIŠČE V soboto popoldne je kolektiv Tovarne čevljev »Planika« v Turnišču svečano proslavil prvo obletnico. Ob tej priložnosti so na tovarni odkrili v počastitev obletnice osvoboditve in delavskega samoupravljanja spominsko ploščo. Na svečanosti je nastopil tudi pevski zbor Prosvetnega društva »Štefan Rajh« iz Turnišča ter recitatorji. Na svečanosti sta govorila predsednik delavskega sveta ter član obč. komiteja ZKS Jože Varga. Poleg kolektiva so se proslave udeležili tudi številni vaščani in šolska mladina. TIŠINA — Ob zaključku šolskega leta so na šoli na Tišini priredili razstavo ročnih del, risb in rokopisov. Po roditeljskem sestanku, na katerem so pretehtali uspehe otrok, so si starši ogledali razstavo CANKOVA - V nedeljo bodo v dvorani na Cankovi gostovali z igro ►»Miklova Zala« igralci iz Sodišinec in Gederovec. KRIŽEVCI V PREKMURJU - V nedeljo so imeli v Križevcih gasilsko tekmovanje. Sodelovala so vsa okoliška gasilska društva. Prvo mesto si je priborilo domače društvo. Te dni v Križevcih montirajo tudi novo mostno tehtnico, ki jo bodo svečano izročili namenu ob občnem zboru zadruge. G. SLAVEČI — V Gornjih Slavečih s0 imeli v nedeljo otvoritev elektrike. Svečanosti so imeli pri zadružnem domu in skladišču. Po govorih so nastopili tudi pevci, recitatorji ter godba. Svečanosti se je udeležilo precej ljudi. VUZMETINC1 — Na podlagi ankete, ki jo je izvedla SZDL, so lam uredili osemenjevalnico v Vuzmetin-cih in Krčevina. Tako osemenjujejo na tem območju umetno že okrog 90 odst. krav. PREDANOVCI — Preteklo nedeljo so vaške organizacije v Preda-uovcih odprle svoj novi dom. Na otvoritveni svečanosti so izvedli tudi praktične gasilske vaje ter primeren kulturni spored. V novem domu imajo gasilske prostore, dvorano za kulturne prireditve ter sestanke, poleg tega pa tudi manjšo pisarno. Pri gradnji so opravili večino del vaščani prostovoljno ter prispevali precej gradbenega materiala. DOLINA — Tudi v Dolini so vaščani pred tedni začeli s pripravami za gradnjo novega doma vaških organizacij. V ta namen je organizacija SZDL skupno z gasilskim društvom imenovala poseben iniciativni odbor. V teh dneh so začeli z izdelavo opeke ter navozili tudi potreben les, ki so ga zbrali prostovoljno. V novem domu bodo uredili gasilske prostore, manjšo dvorano in pisarno. PUCONCI — Člani kmetijske zadruge Puconci so priredili v nedeljo skupen ogled razstave živine v Beltincih. Razstavo so si ogledali z namenom, da bi prenesli nekaj izkušenj pri pitanju živine tudi v svojo zadrugo. M.IKLAVŽ PRI ORM0ŽU - Pri Miklavžu bodo 24. junija svečano proslavili krajevni praznik in obletnico ustanovitve OF. Po komemoraciji pred spomenikom žrtvam NOB bodo imeli v dvorani osrednjo slovesnost. Poleg govora bo tudi primeren kulturni program. Sodelovali bodo tudi recitatorji iz mladinske organizacije itn šole ter šolski pevski zbor MURSKA SOBOTA — V soboto je Okrajna komisija higiensko-tehnične zaščite organizirala strokovno ekskurzijo v železarno Ravne na Koroškem in rudnik svinca v Mežici, ki imata to službo najbolje organizirano. Zlasti uspešno dela komisija HTZ v železarni Ravne na Koroškem, ki je v maju letos dosegla pri zmanjšanju nezgod svetovni rekord, saj so imeli poškodovanih ali bolnih le 5,8 odst. zaposlenih. Ekskurzije se je udeležilo 40 predstavnikov HTZ komisij iz gospodarskih organizacij, ki bodo pridobljene izkušnje prenesli tudi v naša podjetja. CANKOVA — Gasilci na Cankovi se pripravljajo na sektorski festival, ki bo letos v jeseni. Na sektorskih vajah bo nastopilo preko 20 gasilskih društev s 300 gasilci. V ta namen so izvolili poseben festivalski odbor. Kmetijska zadruga Cankova se pripravlja na gradnjo hlevov za 200 glav živine. Apno in gradbeni les je že pripravljen. Z gradnjo bodo pričeti takoj, ko bodo dobili investicijska sredstva. PERTOCA — Nedavno so v Per-toči ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Mladina pripravlja med drugim tudi veseloigro »Roksi«. Večina mladine v Pertoči je vključena v aktiv mladih zadružnikov. Na zadnjem sestanku so zadružniki sklenili, da bodo uredili okolico zadružnega doma in cesto od zadružnega doma do glavne ceste. FIKSINCI — Vaščani iz Fikšinec urejajo skupno s kmetijsko zadrugo cesto na odseku Fikšinci—Cankova. Do danes so že navozili preko 500 kub. metrov gramoza. ROGASOVCI — Pionirska zadruga v Rogašovcih sodi med najboljše na Goričkem. Mladi zadružniki sodelujejo s kmetijsko zadrugo, ki jim je dala na razpolago zemljo, 90 sadnih sadik in 300 grmov črnega ribeza. Konferenca pionirjev V Pomurju so bile te dni konference pionirskih odredov po šolah. Vodjo krožkov so poročali o uspehih in delu krožkov. Pionirski odredu ki so se vključili v tekmovanje, pa so analizirali delovni program ter se podrobno pogovorili o vseh nalogah, ki jih bodo morali opraviti tudi med počitnicami. Na od rednih konferencah so izvolili delegate za občinska srečanja pionirjev, ki bodo ta teden po vseh občinah. Kakšno vino pijemo? Ob zadnji kontroli kvalitete vin v našem okraju so občinski tržni inšpektorji poslali v analizo 43 vzorcev — Rezultat: 29 vzorcev z neustrezno kvaliteto — V največ primerih prodajajo vina brez sortnega karakterja ali pa z nizko stopnjo maliganov — V sedmih primerih je vinom primešana samorodnica, v dveh pa voda — Ali so krivi tudi proizvajalci, da pijemo slaba vina? — Doslej nepojasnjene reakcije mariborskega podjetja „VINO“ Maribor — Kaj meni o vinu in kontroli strokovnjak? — Zakaj občinski tržni inšpektorji ne morejo izvajati kontrole vin pri proizvajalcih? Ko je komisija odvzemala vzorec v gostilni Helene Perič v Genterovcih, so ji zagotavljali, da je vino čisto. Analiza pa je pokazala, da je vinu primešana samorodnica. Tudi v vzorcu gostilničarja Janeza Horvata iz G. Lakoša je analiza pokazala, da vsebuje precej samorodnice. Pri gostilničarju Janezu Botu v Dobrovniku je vzet vzorec iz soda že pred to kontrolo. Vino je bilo sicer precej kvalitetno, vendar je vsebovalo nekaj samorodnice. Podobno je ugotovila analiza pri vinu iz gostilne Park v Lendavi, vendar je bil odstotek samorodnice nekoliko višji kot v Dobrovniku. Tudi vzorec obrata družbene prehrane v Lerulavi je vseboval znatne količine samorodnice. Kritično stanje je bilo ugotovljeno tudi v gostilni Ludvika Šapača v Beltincih, ki je prodajal vino svojim gostom pod imenom »šipon«, nabavljeno od »Potrošnika« iz M. Sobote. Analiza pa je pokazala, da je ta »šipon« — samorodnica. Tudi Vinko Škafar, gostilničar o Odrancih, je nabavil vino pri »Potrošniku« v M. Soboti pod označbo »belo vino« z 10 odstotki alkohola, vendar so z analizo ugotovili, da je tudi to »vino« samorodnica. Pri gostilničarju Pavlu Gašperiču v Kobilju je komisija našla v prvi kleti kvalitetno vino, v drugi pa čisto samorodnico. Tu sicer vzorca ni odvzela, vendar je morala napraviti zapisnik, ker sta kleti med seboj povezani, česar predpisi ne dovoljujejo, V obratu družbene prehrane »Planika« v Turnišču je komisija naletela na presenečenje. V podjetju »Planika« so po volitvah delavskega sveta priredili veselico, ki se je razvila v množično pijančevanje. Že pri preizkušnji »tekočine«, ki naj (bi bila vino, so komisijo precej oviraLi pri delu. Ker baje upravnika obrata ni bilo doma (!), je komisija zapečatila vrata kleti. Potem, ko se je čez kratek čas komisija vrnila, je bil pečat odtrgan, sod v kleti pa prazen. Nekaj delavcev »Planike« je navalilo za komisijo celo v klet. Nekdo je dejal, da se ni- ma tržna inšpekcija v te stvari kaj vtikati, pa če bodo pili gnojnico. Kakršen koli komentar v tem primeru ni potreben. Vpršanje pa je, ali obrati družbene prehrane smejo služiti tudi za pijančevanje! Analiza posameznih vzorcev je dala tudi nepričakovane rezultate o sortah vin. Tako je gostilničarka Marija Kuhar iz Melinec prodajala vino pod označbo »burgundec« z 11 odstotki alkohola. Analiza pa je pokazala, da vino ni sortno in da je pomešano z vodo. Tudi Anica Perdigal, gostilničarka v lžakovcih, je imela v kleti namenjen za prodajo »beli burgundec« z 11 odstotki alkohola, nabavljen od »Vino« Maribor. Z analizo pa so ugotovili, da je vino brez sortnega karakterja. Pod oznako »burgundec« z 11 odstotki alkola, nabavljeno od »Vino« Maribor, je prodajal vino tudi gostilničar Ignac Zadravec iz Melinec. Tudi to vino je nesortno in je imelo primešano vodo. Pri gostilničarju Viktorju Sabu na Gornji Bistrici jc bila precejšnja razlika v alkoholu medtočilno mizo in vinom v kleti. Omenjeni gostilničar je bil že večkrat kaznovan zaradi nekvalitetnih vin. Vino, ki ga je nabavil od veletrgovine »Vino« Maribor pod oznako »laški rizling« z 10,5 odstotki alkohola, je bilo »mešano vino«. Gostilničar Franc Žižek iz Lipovec je pod oznako »šipon« gostom nudil »belo mešano vino«. Nič boljše ni bilo v gostilni »Gornji Petrovci« v Gornjih Pe-trovcih. Po analizi vzorca belega vina, dobavljenega od Vino« Maribor, je institut ugotovil, da vino ustreza le kot namizno vino«. Tudi gostilna »Krka« v Čepincih je kupila »beli burgundec« od istega podjetja. V analizi pa je reče- no, da je vino sposobno za promet le kot belo vino«. Od podjetja »Vino« Maribor sta kupila »beli burgundec« tudi gostilničarja Štefan Krampač iz Apač in Alojz Novak iz Lutoerc. Pri prvem je vino vrelo in ni dovoljeno za prodajo kot »beli burgundec«, marveč kot »belo namizno vino«. Pri drugem pa je bilo vino precej žveplano in s precejšnjo stopnjo kisline, za prodajo pa je dovoljeno kot »mešano namizno vino«. Gostilničar Andrej Kociper na Cvenu je vino, od katerega so vzeli vzorec, prodajal pod imenom »beli burgundec«, vendar pa je bilo vino brez sortnega karakterja. Pri gostilničarki Frančiški Vaupotič v Noršincih je analiza vina, ki ga je prodajala pod sorto »renski rizling« z 11 odstotki alkohola, pokazala, da ima vino le 10,29 odstotkov alkohola in ne ustreza kvaliteti sorte renskega rizlinga« Tudi maliganske stopnje so ponekod precej nižje kot je navedeno na računih kupljenega vina. Tak« je bilo pri gostilničarju Francu Veršiču o Logarovcih ugotovljeno, da je maliganska stopnja nižja za 1,3 odstotka, pri Mariji Škof v Bučečovcih za 1.22 odstotkov, pri gostilničarju Francu Senčar iu v Lukavcih pa za 1,33 odstotkov. V gostilni Ivana Veberiča iz Selišč je sicer malo prometa, vendar so pri njem že večkrat ugotovili, da je vino preveč žveplano. Pri gostilničarju Eleku Boharju v Stanjevcih pa je tržna inšpektor ugotovil, da vinskih zalog nima v svoji kleti, mar- več hodi vino kupoval z desetlitrsko pletenko v M. Soboto. Vzorec, vzet pri gostilničarju Martinu Prelogu v Noršincih. je imel okus po plesnivem sodu, pri gostilničarki Anici Vrabl v Križevcih pri Ljutomeru pa po zatohlem sodu. V Turnišču pri gostilničarju Francu Klementu je komisija pregledala tri vrste vina, ki so sicer ustrezala kvaliteti, za prodajo pa je prepovedala vino iz dveh sodov, ki je vrelo Kupil ga je od podjetja »Slovenske gorice« Ptuj. Potrošniku nalijmo čisto vino! Franček Stajnko, priznani poznavalec vin iz Ljutomera, je ugotovitve tržne inšpekcije takole komentiral: »Rezultati analize in mnenja strokovne komisije o navedenih vzorcih vin kažejo, da večina pripomb, ki jih dajejo naši potrošniki na račun kvalitete vin v gostinskih lokalih, vendar ne gre na račun »razvajenega kmeta«. Iz takih primerov sledi, da se v mnogih slučajih ločijo vina, ki ne ustrezajo določilom Zakona o vinu, včasih pa celo zdravju škodljiva vina. Kontrola je torej potrebna, zajela pa je tokrat le gostinske obrate. Iz zbranega materiala pa lahko ugotovimo, da do prekrška ne prihaja samo v gostinskem obratu, ampak v mnogih slučajih že v kleteh proizvodnih in distribucijskih podjetij. Koristno bi bilo sicer razširiti kontrolo tudi na ta podjetja. Vsak gostilničar, kjer je najdeno vino, ki ne ustreza določilom Zakona o vinu, prav dobro ve, ali je do nepravilnosti prišlo v njegovi kleti (samorodnica. dolivanje vode. neustrezna označba vina. močno žveplanje vina) ali pa je vino s temi lastnostmi prišlo že iz kleti dobavitelja vina. Gostilničarju ne bo težko opustiti lastne nedovoljene manipulacije z vinom. Prav lahko pa bo tudi prekinil poslovne odnose s podjetji, ki dobavljajo neustrezno vino. Analize vzetih vzorcev kažejo. kje so nepravilnosti najčešče. Prav nobene potrebe ni. da bi točili vina. pomešana s samorodnico ali celo čisto samorodnico. Odstotek alkohola \ vinu je le delno merilo za kvaliteto vina. Kontrola v prometu je olajšana, če je odstotek alkohola označen. Do manjših razlik v alkoholu pri vinu v prometu v praksi prihaja. Vsaka večja razlika pa nujno vzbuja sum, da je prišlo do nedovoljene manipulacije (dolivanje vode, mešanje z drugim vinom). Obstaja pa tudi tendenca, da se gradacije namenoma že v distribucijskih podjetjih navijajo navzgor. To pa privede gostinsko podjetje v težave, ker je pozneje pač težko dokazati, da je vino že ob nakupu imelo manj alkohola, kakor je bilo na računu označeno. Posebno poglavje je sortnost vina. Komisija, ki ocenjuje vzete vzorce, je v tem pogledu popolnoma pravilno zavzela zelo oster kriterij. Iz vrste primerov se vidi. da prodajamo našim gostom beli burgundec. Te sorte je v naših goricah zelo malo. Pridelek pa je odlično steklenično vino. Zato te sorte ne more prodajati nobeno podjetje v večjih količinah. Slično je z uporabo drugih imen (renski rizling, traminec itd.). Zakon zahteva tudi za vino v prometu še podatek o poreklu vina. Na primer beli burgundec — Jeruzalem, traminec — Fruška gora, šipon — Ljutomer itd. Tega podatka nikjer ne najdemo, ker se ga vsa podjetja načrtno izogibajo. Pri nas bi verjetno zelo pogosto moralo pisati beli burgundec — Šumadija, laški rizling — Sev. Srbija itd. Zakon o vinu pozna tudi naslednja vina: Ljutomerčan, Jeruzalemčan, Lendavsko belo vino, belo namizno, vino. smederevsko belo vino, vršačko vino, kavadarsko belo vino itd. Tu sem spada največ vin. ki se točijo v naših lokalih. Zakaj se sramujemo tukaj gostu natočiti čistega vina«? Uporaba žvepla v kletarstvu je nujno zlo. Nadomestila za žveplo še nimamo. Prekomerna uporaba žvepla pa ni potrebna. Povezana pa je pogosto z drugo nedovoljeno manipulacijo vina — sladkanjem. Točenje močno žveplanih vin je zdravju škodljivo, zmanjšuje pa tudi potrošnjo. Izvedene akcije so odkrile vrsto nepravilnosti. Te pa škodujejo potrošniku, vinogradništvu in tudi gostinstvu samemu. Kakšno škodo dela točenje slabih vin turizmu in slovesu naših vin, je bilo že večkrat ugotovljeno. Zato bo v interesu skupnosti, da se s kontrolo kvalitet vin nadaljuje. Kontrola pa bo učinkovita le takrat Če bo načrtna in stalna. Zajeti pa mora tudi točenje pijač na raznih veselicah, tombolah itd. Kampanjsko delo ima le delne uspehe. Končni cilj takšne kontrole ne sme biti odstranjevanje pokvarjenih vin iz prometa, povezano s kazenskimi sankcijami, ampak odstranjevanje žarišč, kjer se te nepravilnosti porajajo. Vzporedno s tem pa je potrebna tudi pomoč tistim gostinskim obratom, ki želijo pošteno postreči svojim gostom z dobrim vinom. Ugotoviti je treba, da takšnih gostinskih obratov v Pomurju ni malo. . . . in zaključek Ob vseh ugotovitvah ni moč zanikati, da v našem gostinstvu ni nekaj nezdravega. Toda. zakaj je mariborsko podjetje »Vino« takoj po akciji kontrole vina tako nenavadno reagiralo in vino iz nekaterih gostiln odpeljalo? Morda nazaj v klet? Vse to hi bilo s strani trgovskega podjetja še nekako razumljivo. vendar je popolnoma naravno, pričakovati ob takih pojavih, ki niso nobena novost, da hi slišali tudi besedo proizvajalcev naših vin. ki bo ob vsem tem kljub jasnim določilom zakona o ravnanju z vinom glede proizvajalca, kvalitete in razpečavanja, ravnodušno dopuščajo take grobe pre- krške. Zato bi bilo krivično zvaliti popolnoma vso krivdo na gostinske obrate. Kontrola vin je to dokazala. Ob tem seveda ne bi bilo nič manj pomembno izvajati kontrolo vin tudi pri proizvajalcih. In končno ob vsem tem vprašanje. zakaj v naših gostiščih ne točijo kvalitetnih domačih vin. Zakaj je gost prisiljen piti v naših gostiščih »šipon« (beri: šmarnica), zakaj pijemo beli burgundec, ki ni beli burgundec, kupljen pri veletrgovskem podjetju »Vino« Maribor, ki ni beli burgundec, ko pa imamo Pomurju štiri gospodarstva, ki pridelajo letno velike količine dobrega vina. Potrošniku konč- no ne gre za etiketo na steklenicah. temveč za pristno kapljico, za etiketo pa bi se morala vse bolj kot doslej boriti vinogradniška gospodarstva. Če je že vseeno, kaj naj pijejo v gostinskih obratih domači potrošniki, ni vseeno, kakšne kvalitete so pijače v gostilnah že zaradi tega, ker hočemo, da bi tudi v Pomurju dosegli takšno stopnjo turizma kot so jo dosegli nekateri drugi predeli Slovenije, ki se niti ne morejo ponašati z boljšimi naravnimi pogoji za razcvet turizma. In končno: Kdo bo razvozljaI ta »gordijski vozel«? Rudi Jaušovec Janko Stolnik POMURSKI VESTNIK, 16. JUNIJ 5 Nedvomen uspeh minulega festivala telesne kulture Pomurja Tudi v prihodnje roko v roki s šolo Več pobude splošni vadbi in športni dejavnosti v tovarnah in podjetjih Če danes pregledujemo uspehe in pomanjkljivosti minulega prvega festivala telesne kulture Pomurja, ne moremo mimo ugotovitve, da so bile športne prireditve v okviru festivala kakovostno na visoki ravni. Vrh športnih prireditev je bil nedvomno atletski miting ob otvoritvi stadiona. Važno pa je tudi to, da so te prireditve močno razgibale športno življenje v Pomurju in pokazale dokajšnjo množičnost. Za okrajna tekmovanja so bila namreč potrebna prej občinska tekmovanju. Čeprav tu še ni moč ugotoviti kakovostnih rezultatov, so la tekmovanja (pokazala, tla se v Pomurju spreminja struktura športov, ki se z njimi mladina ukvarja. Prednost velja kolektivnim igram, kot so nogomet, košarka, rokomet, odbojka in druge. Posamezniki se skušajo uveljavili predvsem v atletiki (soboška gimnazija), a tudi v namiznem tenisu (M. Sobota), skratka tani, kjer je večja koneentracija mladine. Tu sc polagoma oblikuje tudi kakovost, zato bodo morali športni vaditelji zelo pazljivo spremljati, za kaj imajo posamezniki obetajoče pogoje razvoja in temu prilagoditi trening. Za to pa so potrebne naprave in ustrezni prostori, česar na podeželju primanjkuje. Tu velja še enkrat omeniti že znano ugotovitev, da nam v Pomurju primanjkuje na podeželju telesnovzgojnih naprav in prostorov. Tudi sam zadnji dan festivala nas je prepričal o veliki množičnosti. Glede na kratek rok priprav in pester sestav telovadečih pa je bila tudi ka- kovost zadovoljiva. Ce bi lahko začeli s pripravami že prej, bi bila kakovost nedvomno še večja. Sama izbira sestav za določene vaje je bila bržčas za tako množično prireditev, kot je bil festival, ali pretežka ali pa je bil prekratek rok za priučitev. Lahka in primerna pa je bila sestava za pionirke, katerih nastop je bil tudi najbolj učinkovit. Sestava teh vaj (avtor tov. Tručlova) je bila naj- bližnja našim prilikam, a tudi godbena spremljava je bila sestavljena iz domačih napevov. Kar zadeva uspeh celotnega festivala, ga je treba oceniti predvsem tudi s političnega gledišča. Uspeh je nedvomen, ugotoviti pa kaže, da smo pogrešali nastopajočih iz delavskih vrst. To nas opominja, da bo treba v podjetjih kar najbolj spodbujati in razviti fiz-kulturno dejavnost, s katero si lahko pridobi fizični delavec potrebno spretnost za delo pri stroju in drugje. Izrek, češ da delavci že tako fizično delajo in da zato ni potrebe po telovadbi, ne velja. V proizvodnji spodbujamo danes specializacijo, kjer opravlja vsak pravzaprav le del svojega dela. Prav zato pa je našim delavcem potrebna splošna fizkultura oziroma vadba. Velika množičnost festivala se je odrazila tudi po zaslugi pestre dejavnosti šolske mladine, Čeprav je le-ta prihajala le z določenih področij s podeželja. Tu velja zlasti omeniti bučko vce, kjer so in nogi morati ostati še doma. Če je moč doseči tolikšno množičnost v Bučkovcih, jo bo moč doseči prav gotovo tudi drugje. V kolikor bi društva »Partizane, ki naj bi gojila športno in telovadno dejavnost skladno s šolsko mladino, bolje izkoristila te skromne pogoje, bi bila manifestacija telesne kulture na festivalu še učinkovitejša. Omeniti pa velja tudi zbli- žan je udeležencev festivala. — Med njimi smo opazili Koprčane, Celjane, Mariborčane in druge, tudi hrvaške atlete in goste. Mnogi med njimi so prvič videli Pomurje. Čeprav se ni uradno tako imenoval, je bil prvi festival telesne vzgoje Pomurja hkrati tudi zlet bratstva in enotnosti. Udeleženci od drugod so spoznali življenje in razvoj Pomurja, telesuo-vzgojne dosežke naše pokrajine in velik polet naših ljudi. Nedvomno bodo morali organizatorji festivala na osnovi vseli teh dosežkov pregledati uspehe in pomanjkljivosti, a tudi spodbuditi ljudi, da se bodo lotili reševanja vseh težav in pomanjkljivosti. Očitno je, da je dal festival vodniškemu kadru v Pomurju novega poleta, hkrati pa so lahko vsi tudi ponosni, da je v tolikšni meri uspeh Bil pa je enkratna prireditev in če polet ne bo splahnel do prihodnje podobne prireditve, potem bomo lahko zabeležili največji doslejšnji telesnovzgojni uspeh v Pomurju. O tem bomo lahko govorili le, če bodo telesno-vzgojna in športna društva še dalje kalila jeklo roko v roki s šolo, sama pa pritegnila v svoje vrste delavsko, a tudi kmečko mladino izven šol in odrasle, zlasti našega delavca v tovarnah in podjetjih. Bj. Š. STANJE PO KONČANEM SPOMLADANSKEM ROKOMETNEM PRVENSTVU OKRAJNE ZENSKE LIGE ESŠ M. Sobota 5 4 0 1 55:22 8 Partizan Beltinci 5 4 0 1 29:16 8 Učiteljišče M. S. 5 3 0 2 28:17 6 Partizan Krop 5 3 0 2 26:30 6 Grafičar M. S. 5 1 0 4 12:38 2 ŠAG M. Sobota 5 0 0 5 8:35 0 OBČINSKO PRVENSTVO OSEMLETNIH SOL V M SOBOTI Pionirke: Osemletna š. II M. S. 2 2 0 0 10:2 4 Osemletna 5. I M. S. 2 10 1 3:6 2 Osemletna š. Tišina 2 0 0 2 2:7 0 Pionirji: Osemletna 5. II M. S. 4 4 0 0 78: 4 8 Osemletna š. I M. S. 4 3 0 1 32:14 6 Osemletna š. Bakovci 4 2 0 2 7:28 4 Osemletna š. Canik. 4 1 0 5 9:32 2 Osemletna š. Tišina 4 0 0 4 6:54 0 Najboljše strelko: l. Marija Mataj Os. š. II M. S. 6, 2. Marija Husar Os. š. II M. S. 5. 3. Dušica Muršič Os. š. I M. S. 2 zadetka. Najboljši strelci: 1. Franc Hartman Os. š. II M. S. 36. Štefan Sečko Os. š. II M. S. 19, 3. Slavko Ambruš Os. š. II M. S. 18 zadetkov. MOŠTVENI ŠAHOVSKI TURNIR V LJUTOMERU V počastitev 15. obletnice osvoboditve in 4. občinskega praznika je šahovska sekcija DPI) »Svoboda« v Ljutomeru priredila v začetku tega meseca v klubu Ljudske univerze sindikalni moštveni šahovski turnir. Udeležilo se ga je pet članskih moštev s po štirimi šahisti in sicer moštva sindikalnih podružnic sodišča, Konfekcije, občinskega ljudskega odbora, zdravstva im prosvete. Prvo mesto jo osvojila sindikalna podružnica prosvete s 13,5 točkami, drugo je moštvo občine z 12 točkami in tretje moštvo Konfekcije z 10,5 točkami. M. B. PNP že uspešno deluje Množičnost in kakovost Leto« ustanovljena Pomurska nogometna podzveza si jo dobro znasnovala začetno delovanje; svoja prizadevanja osredočuje v uresničevanje dveh glavnih smotrov: množičnost in kakovost, kr sta nerazdružljiva pogoju za napredek tega priljubljenega športa v Pomurju, saj gre predvsem za pravilen odnos do občinstva, ki dan za dnom polni igrišča in se tako tudi izživlja. Pri tem imajo težave, ki pa vendarle niso takšno, da se jih z vztrajnim delom ne hi dalo premostiti. Opozarjajo zlasti na pomanjkanje sodnikov — v vsem Pomurju jih je komaj osem, kar še zdaleč ne zadostuje za zdajšnje potrebe, ki pa bodo še naraščale z večanjem števila tekmujočih moštev v okviru podzveze — in trenerjev, saj bo potrebno njihovo število (trije izprašani) znatno povečali. Ta problem bodo skušali reševati s pošiljanjem ljudi na ustrezne tečaje. Pa tudi število in stanje igrišč no zadovoljuje, saj imajo bolj ali manj urejena igrišča samo Sobota, Nafta in Planika. V M. Soboti bo treba glede na potrebe tu jo še Grafičnr in številna sindikalna moštva — čimprej urediti pomožno igrišče. Pri gradnji športnih objektov si mnogo obetajo od športno stave, saj ostane čisti izkupiček od te stave na teritoriju, kjer je bil vplačan. Zato izražajo v nogometnih forumih ždijo, da bi se krog udeležencev stave čimbolj razširil in da bi tako lahko zbrali v našem okraju čimveč nemenskih sredstev za športne objekte. Podzveza pripravlja za bodočo sezono vrsto tekmovanj. Že v nedeljo se je pričelo tekmovanje pionirskih moštev za okrajno prvenstvo, v katerem sodelujejo: dvoje moštev Sobote, Grafičar, Nafta. Planika in Pušča. V začetku julija bo podzveza priredila za ta moštva prvi del turnirja za prehodni pokal, ki bo v Lendavi, drugi del turnirja pa bo predvidoma septembra v Soboti. Prizadevanje za vzgojo mladega nogometnega naraščaja je vsekakor hvalevredno, saj bodo prav iz tega kadra lahko klubi v bodoče črpali sveže sile, jo pa tudi nujno potrebno, če upoštevamo, da ima v vsem Pomurju samo Sobota mladinsko moštvo, pa še to po kakovosti ne za- Kot kaže. se bo krog udeležencev tekmovanja v okvaril Podzveze že v jeseni znatno povečal, saj računajo, da se bodo poleg Sobote II, Grafi-čarja II, Nafte II. Puščo ali Planike (eden od teh dveh klubov se bo namreč kvalificiral za tekmovanje v višjem razredu mariborske medpod- zvezne ligo, kar pa bo znano že 19. junija po ponovno odigranih tekmah v Turnišču in Soboti) potegovala za naslov prvaka še moštva Ljutomera, Gor. Radgone, Bogojine in morebiti tudi Puconec in Beltince, kjer že snujejo nogometna moštva v okviru TVD Partizan. Tudi v Bakovcih imajo nogometno moštvo. Pod-zvoza bo tožila za tem, da bi v tekmovanje vključila vsa moštva, ki sedaj igrajo »divji« nogomet, četudi bi spočetka morebiti tekmovala izven konkurenco. Mimo tega bo omogočila sodelovanje v moštvih tudi mlajšim igralcem (nad 17 let), ki bodo tako lahko okrepili zlasti druga moštva nekaterih klubov, ki sicer nimajo dovolj igralcev za samostojna mladinska moštva. Mimo tega se bo 19. junija pričelo tekmovanje za pokal FLRJ, v katerem bo v okviru Podzveze sodelovalo osem moštev. Prvak se bo poleg Sobote, ki bo 'kot eden prvoplasiranih članov SCL avtomatično posegla v borbo, plasiral v nadaljnje finalno tekmovanje za pokal. V nogometnih krogih izražajo zadovoljstvo nad doslej najvišjim mestom Sobote v SCL, čeprav pou larjajo, da pa bi le kazalo ugotoviti vzroke, zakaj je Sobota v minuli sezoni vedno izgubljala tekme na tujih igriščih. Tudi Nafta se je v okviru MPL dobro plasirala in ima ugodne pogoje v nadaljnjem kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v SCL. saj se bo najprej dvakrat srečala s Tolminom in če bo izšla iz tega tekmovanja kot zmagovalec, še verjetno z Olimpom iz Celja, ki pa bo že precej težji nasprotnik. Grafičar se je v drugem delu tekmovanja v okviru MPL znatno popravil in je pričakovati, da nas bo v bodoče še uspešneje zastopaj v tem razredu. Pred začetkom letošnjo jesenske sezone namerava Podzveza prirediti tekmovanje reprezentanc Pomurja in Varaždina. Tekmo bi odigrali v Varaždinu, povratno pa v Soboti. Cisti dobiček od te prireditve bo Podzveza porabila za kritje stroškov pionirskega nogometnega turnirja, kaj bo ob zelo skromnih finančnih razmerah Podzveze še prav posebej koristna naložba. SOBOŠKI »PARTIZAN« OHRANIL NASLOV KROG PRESENETIL - BELTINCI RAZOČARALI Nedeljske rokometne tekmo za pokaj Jugoslavije so bile odigrane na igrišču TVD »Partizan« v M. Soboti. Sodelovalo 'je 5 moštev. Igre so dale presenetljive rezultate. Ze v prvi tekmi sta se srečala favorita in sicer soboški in beltinski »Partizan«. Po prvih minutah igro je kazalo, da bodo Beltinčani katastrofalno izgubili, saj so domačini, vodili s 5:0. Do konca prvega polčasa se je položaj močno spremenil, saj se je polčas končal s 5:5. Dasiravno so Beltinčani dobili z rezultatom prvega polčasa moralno podporo, vendar v nadaljevanju niso uspeli nadkriliti borbenega soboškega »Partizana«, ki sli je s to zmago (8:6) praktično že priboril prvo mesto. Nemalo presenečenje so igralci Kroga pripravili v tretji tekmi, ko so z rezultatom 12:8 premagali že znane Beltinčane. Ti se po tem porazu nikakor niso mogli več potegovati za boljšo mesto, pač pa so soboški igralci dobili s tem novega in .nevarnega tekmeca. Seveda moramo pri tem poudariti, da so pri Krogu igrali trije gostje. Med njimi je bil tudi igralec Gimnazije Rudi Kokalj, katerega je komisija ocenila za najboljšega igralca tega tekmovanja. Tega tekmovanja sta se udeležila tudi dva novinca, ki sta prvič nastopila na večjem turnirju in sicer »Partizan« Gornja Radgona in »Tempo« Murska Sobota. Dasiravno sta dosegla na lestvici predzadnje oziroma zadnje mesto, sta s svojo igro pokazala, da bosta v jeseni še marsikomu zmešala račune v okrajni ligi. Zanimivost in obenem novost tega tekmovanja je. da bodo poleg prvo in drugo plasiranemu moštvu dodeljena priznanju tudi najboljšemu strelcu in vratarju. Za najboljšega igralcu (ne glede na dosežene gole) je komisija izbrala Rudija Kokalja, za najboljšega vratarja pa Feliksa Pihlerja, ki sta na tekmovanju nastopala za »Partizan« Krog. Prav tako bo »Partizan« Sobota prejel diplomo za doseženo prvo mesto, »Partizan« Krog pa za doseženo drugo mesto. Partizan M. S. 4 4 0 0 46:29 8 Partizan Krog 4 3 0 1 42:27 6 Partizan Beltinci 4 2 0 2 38:33 4 Partizan G. Radgona 4 1 0 3 27:45 2 »Tempo« Sobota 4 0 0 4 26:45 0 V NEDELJO V GORNJI RADGONI LETNI FESTIVAL TELESNE KULTURE TVD »Partizan« G. Radgona bo priredil v nedeljo19. t.m. redni letna festival telesne kulturo. Sodelovala bodo sosednja društva: Apače, Radenci, Kapela in Videm. Povabila so tudi pripadniki' »Partizana« iz Mursko Sobote im Ljutomera. Že v nedeljo dopoldne bo priredila Ljudska tehnika v G. Radgoni tekmovanje z letalskimi modeli. Tekmovanja se bodo udeležili tudi člani letalskega kluba iz Murske Sobote. Zatem bo avto-moto društvo priredilo motorne dirke. Začetek festivala telesne kulture bo popoldne ob 15.30. uri. Nastopili bodo pionirji, pionirke, mladinci, mladinke in starejši člani iz Apač t prostimi vajami. Pripadniki domačega društva bodo nastopili tudi na orodju in sicer člani na bradlji in drogu, mladinke na gredi in v parterni telovadbi ter pionirji v parterni telovadbi in v skokih čez piramido. V atletiki bo tek na 60, 100 in 1000 m. nakar bo sledil poligon in pionirska štafeta. Za zaključek bo na sporedu tekma v malem rokometu med moštvoma JLA in TVD »Partizan« iz Gornje Radgone. Te dni tečejo v Gornji Radgoni zadnje priprave za festival OBČINSKO TEKMOVANJE Z MALOKALIBRSKO PUŠKO V nedeljo dopoldne jc bilo na mestnem strelišču v Murski Soboti posamezno in ekipno občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Sodelovati so smeli samo tisti strelci, ki so izpolnili pogoje na prejšnjih tekmovanjih z zračno in malokalibrsko puško v letošnjem letu. Zanimanje za tekmovanje je bilo veliko. Uspeh na občinskem tekmovanju daje namreč pravico sodelovanja na okrajnih in republiških tekmovanjih. Na tekmovanju je sodelovalo 10 ekip s skupno 38 strelci. Vrstni red posameznih ekip je naslednji: 1. SD »Borec« M. Sobota. 2. SD »Stane Rozman« (Prosenjakovci). 3. SD Raki-čan, itd. Pri posameznikih je vrstni red naslednji: L Jože Bedič (SD »Borec« M. Sobota). 2. Geza Cigüt (SD »Grafičar«) in 3. F. Vučina (SD »Obrtnik«). Vsi trije strelci so člani soboških strelskih družin. Poleg teh treh sta izpolnila pogoje za okrajno prvenstvo še dva strelca. Okrajno tekmovanje bo to nedeljo na istem strelišču. Razen rezultatov, doseženih na nedeljskem tekmovanju, pa velja omeniti tudi organizacijo tekmovanja, ki je bila brezhibna. Na strelišču sta vladala med tekmovalci tudi red in disciplina, kar je zasluga dobre organizacije ;n priprav. Za vse to gre priznanje občinskemu strelskemu odboru. Kap. Ivo Perinič PLANTKA (Turnišče.) : PUŠČA 2:3 (1:1) V Turnišču je bila v nedeljo že tretja prvenstvena nogometna tekma uvod domačo Planiko in gostujočo Puščo iz Sobote. Odigrana je bila za vstop v I. razred MNP. Že v začetku je bila igra hitra in na trenutke ostra. Pri tem so se posebej odlikovali domačini, ki so vztrajno napadali. Prvi gol za domače je dosegel Zver, gostje pa so po nekaj silovitih napadih izenačili. Strelec je bil Šarkezi II. Zmaga Pušče je zaslužena. Najboljši na igrišču so bili Šarkezi II, Horvat I in VI pri Pušči in Bažika pri domačih. Vratar Pušče Horvat I je ubranil nekaj ostrih in nevarnih strelov RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 19. junija do 26. junija Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Anton Ingolič: Tajno društvo PGC; 8.55 Iz albuma otroških pesmi — Otroške pesmi jugoslovanskih skladateljev izvajajo zbori in solisti; 9.10 Z vedro glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Dve simfonični pesnitvi; 11.00 Radi jih poslušate (Spored zabavne glasbe); 11.30 Nace Grom: S-10461 med Ljubljano in Koprom (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 15.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Alfred Scholz; 16.00 Melodije za vas! 17.00 Stodvanajst minut športa in glasbe; 20.05 Izberite melodijo tedna! (Zabavnoglasbena oddaja z nagradami); 21.00 Športna poročila; 21.10 Njihovih imen nismo pozabili — I. oddaja, tenorist Leo Slezak; 22.15 Ples ob radijskem Koktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek. Ponedeljek 8.05 Mambo in cha cha cha; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani; Vid Pečjak: Drejček in trije marsovci I. del; 8.35 Odmevi na letošnje mladinske pevske revije; 9.00 Melodijo se vrstijo; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.00 G. Verdi: Dve operni uverturi; 11.15 Naš podlistek — Agatha Christie: Smrt na Nilu — I. del; 11.35 Nekaj klavirskih skladb F. Chopina: 12.00_ Oktet koroških akademikov; 12.15 Kmetijski nasveti — Majda Markič: Otroci na vasi ob počitnicah; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 15.30 Pesem nas druži . . . (Narodne pesmi raznih narodov); 14.00 Glasbeno razglednice; 14.30 Prireditve tedna; 14.55 Drobne orkestralne skladbe; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 »Glasba naša ljubezen«; 16.00 Naši popotniki na tujem; Frane Adum: Etna, vodič, kaktusi in jaz; 16.20 Skladbe Pabla Sarasateja. 16.40 Godala in trobente; 17.10 Šoferjem na pot! 18.00 Operne melodije; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Pozdrav iz Berna; 20.30 Koncert orkestra zagrebške filharmonije; 22.15 Iz naših stuidov; 23.10 Nočni akordi; 23.50 Prijeten počitek! Torek 8.05 Slovenski samospevi; 8.30 Zabavna orkestra Frank Chack-sfield in Phil Nisoli; 8.55 Narodne pesmi; 9,15 Koncert orkestra RTV Ljubljana; 10.10 Izberite melodijo tedna! 11.05 Zabavnoglasbena ruleta: 11.30 Oddaja za otroke: a) Naš novinar na poti okoli sveta, b) Pojo inozemski otr»-ki in mladinski zbori; 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Jože Spanring: Priporočila konference za zatiranje plevela; 12.25 Pet popevk — pet pevcev; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Dvospevi iz nemških in francoskih oper; 14.10 Ansambel Milana Stanteta s pevkama Dorico Spasič in Milko Eftimovo; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Ansambel Jean Jacques Tilkay; 16.00 Listi iz domače književnosti — Boris Pahor: Kres v pristanu; 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre — I. oddaja Filadelfijski simfonični orkester; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Trikrat deset; 18.45 Človek in zdravje — dr. Bogdan Tekavčič: Posvetovalnica za zakonce v ZDA; 20.00 Pesmi z letošnjega festivala otroških pesmi — I; 20.30 Radijska igra — Vojislaiv Kuzmanovič: Ubil sem Pe- tra; 21.10 Zvonimir Bradic: Preludij — O večnem hrepenenju; 21.20 Lepe melodije z orkestrom Wernerja Müllerja; 21.40 Broadway v pesmi; 22.45 Kvintet George Shearing in Trio Oscar Peterson z godali; 22.40 Yazz; 23.10 Nočni komorni koncert del Vi-tezslava Novaka. Sreda 8.05 Komorni zbor RTV Ljubljana; 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani: Vid Pečjak: Drej-ček in trije marsovčki — II. del; 8.55 Z glasbo čez kontinente; 10.10 Ciklus velikih simfonij; 10.55 J. Brahms: Intermezzo v e-molu; 11.00 Potpuri za zabavo; 12.00 Franjo Sedlaček: Spomini na Stevana Mokranjca; 12.15 Kmetijski nasveti — Franc Dolinar: Organizacija mlečne farme Zadobrova; 12.25 Harmonika in orglice; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Pozdrav s Kosova in Metohije; 13.50 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester; 14.30 Prireditve dneva: 14.35 Od valčka do calypsa; 15.40 Revijski orkester Johny Douglas; 16.00 Novost na knjižni polici — Miško Kranjec: Nad hišo se ne kadi več; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice — Po tujih revijah; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kult. kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes — Pavel Sivic; 18.45 Radijska univerza — dr. Milivoje Erič: Človek kot činitelj delovne storilnosti; 20.00 RTV Beograd našim poslušalcem: 22.15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.10 Zbor Ray Connif in Vokalni kvartet The Hi Los; 23.30 Kitara v jazzu; 23.50 Prijeten počitek! Četrtek 8.05 František Krommer-Kramar Koncert za oboo in orkester; 8.30 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.55 »Po preriji«: Cowboyske pesmi in melodije; 9.15 Zabavni orkester Raphaele; 9.40 Zborovske skladbe Vasilija Mirka; 10.10 Osemdeset minut v svetu melodij; 11.30 Oddaja za cicibane: a) Milka Mirtič: Nenavaden obisk, b) Cicibani pojo; 12.00 Poslušajmo Kmečko godno; 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Dušan Modic: Upogibanje mladic pri sadnem drevju; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Popularni italijanski napevi; 13.50 Vedri zvoki; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Samospevi Mihaela Glinke in Aleksandra Borodina; 16.00 Iz svetovne književnosti — A. Morison: Rokoborba v Jago Courtu; 16.20 Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih; 16.40 »Pogled z Ljubljanskega gradu«; 17.10 Turistična oddaja; 18.00 Iz slovanskih oper; 18.30 Šport in športniki; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Veseli planšarji s pevcema Nado Makoter in Janezom Jeršinovcem, Vokalni kvintet Anten Neffat, Trio Slavka Avsenika; 20.45 Mandoline in godala; 21.00 S. T. Coleridge: Pesem starega mornarja (literarna oddaja ponovitev); 21.29 Iz Schubertove skicirke — I. oddaja; 22.15 Od San-reina do Neaplja; 22.40 Moderna plesna glasba; 23.40 Nočni koncert. Petek 8.20 Počitniško popotovanje od strani do strani. Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki — III. del: 8.35 Majhni zabavni ansambli; 9.00 Pesmi. ki so vsi osvojile Oscarja: 9.47 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 10.10 Iz slovensko solistične glasbe; 10.40 V ritmu tanga: 11.00 Samospevi Benjamina Ipavca; 11.15 Naš podlistek — Agatha Christie: Smrt na Nilu — II: 1135 Emil Adamič: Ko- roška suita; 12.00 »Dobra volja je najbolja« — Spored pesmic za otroke; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Mirko Peternel: Prodaja plemenske živine; 12.25 Pariz pleše; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.30 Prireditve dnevu; 14.35 Operni orkestralni spored; 15.40 Poje ženski zbor Slovenske filharmonije; 16.00 Humoreska tega tedna — H. Karel Polaček: Veseli dogodek; 16.20 Parada plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Iz koncertne literature; 18.00 Zabavni orkester Andre Kostelanetz; 18.15 Poviški kvintet »Jubilee Singens« (črnske duhovne pesmi); 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Godalni orkester Lou Stein; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Balet skozi stoletja — I. oddaja — L. van Beethoven: Prometejeva bitja: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Od comba do big banda; 23.10 Pianist Errol Garner; 23.20 Pojte z nami; 23.50 Prijeten počitek! Sobota 8.05 Pod južnim soncem; 8.20 Pionirski tednik; 8.40 Klavirske sklad- be Edvarda Griega; 8.55 Zbor JLA; 9.15 S sprejemnikom na dopust; 10.10 S koncertnih odrov in iz opernih gledališč; 11.30 Družina in dom — asist. dr. Kocijančič: Dojenčki poleti; 11.40 Tri skladbe za velike zabavne orkestre; 12.00 Kvintet Niko Štritof; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Janez Perovšek: Navodilo za ugotovitev hektarskega pridelka pred žetvijo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Kvintet Dobri znanci s pevcema Brankom Dobravcem in Marjanom Roblekom; 13.50 Od arije do arije; 14.30 Prireditve dneva; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Dve orkestralni rapsodiji; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Filmski igralci pojo; 16.40 Waldteufel — -Suppe — Strauss; 17.10 Parada plošč; 18.00 Poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja: 18.20 Vesela godala; 18.45 Okno v »vet; 20.00 »Pri ljubci na Potokih«.. Narodne in domače viže; 20.20 Sobotni mozaik; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zaplešimo Še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna ,poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Radio Murska Sobota prenaša spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23.00 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK. 16. JUNIJ 6 STROJ ZA PRANJE PERILA VELIKA PRIDOBITEV ZA NASE GOSPODINJE! IZDELUJE HIDROMONTAŽA MARIBOR Potrošniki! Oglejte si veliko izbiro blaga iz stekla in porcelana v poslovalnicah PREKMURSKEGA MAGAZINA na Kolodvorski in Zvezni ulici v MURSKI SOBOTI Upravni odbor časopisno-založniškega podjetja »Pomurski tisk« razpisuje večje število učnih mest za vajence grafične stroke za poklice: ROČNI STAVEC KNJIGOTISKAR KNJIGOVEZ Pogoji za sprejem: končana osemletka in uspešno opravljen sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in risanja, ki bo v ponedeljek, dne 27. junija ob 8. uri v upravi podjetja. V poštev pridejo le moški kandidati. Prošnje naslovite na upravo podjetja do 25. junija. Nesreče in nezgode B. F., del. iz Filovec, je padel s kolesa in si poškodoval levo koleno. G. Z. iz Križevec se je vsekal v desno koleno. G. I.. del. iz Sr. Bistrice, je padel z drevesa in si zlomil desno stegnenico. K. L. iz Mačkovec je v roki eksplodirali neki predmet. Pri tem je dobil poškodbe na lovi roki. K. S. iz Gor. Bistrice je padel s kolesa in si zlomil desno podkolenico. M. R. iz Hrastja-Mota so se zlomile vilice na kolesu, nakar je padel in se poškodoval na ustih. R. F. iz Gor. Črnec je padel ter se poškodoval na notranji strani trebuha. R. A. iz Lemerja se je s koso vrezal v lavo nogo. T. R. iz Ljutomera je padel s kolesa tor se poškodoval po obrazu. V. Z. iz. Potišovec je padel po stopnicah in si poškodoval levo ramo. B. V. iz Kocjana je med košnjo parila in se porezala na obeh nogah. F. K., iz Odranec je padla z jablane in si zlomila desno roko v ramenu. G. T. iz Lendavskih goric je padla na otroškem igrišču z gugalnice in se poškodovala na glavi. P. D. iz Šalamenec so je poškodovala na kolenu. V. E. iz Bakovec je pri igranju padla in si zlomila levo podkolenico. B. S. z. Zg. Kamenščaka, si je poškodoval na krožni žagi desno roko. C. S. iz Globoke je skočil z zidarskega odira in si zlomil nogo. Č. M. iz Ljutomera, se je drobec kladiva zapičil v dosno stegno. J. L. iz Domanjševec, je padel s kolesa in se poškodoval na glavi. R. F. iz Črnec, je padel s hleva in si zlomil hrbtenico. R. A. iz Cezanjevcc, je kos železa padel na levo roko in mu zmečkal prst. S. K. iz Zenkovec, je ročica voza stisnila in na zmečkala prst na desni roki. G. V. s Cvena si je pri krožni žagi poškodovala prste na desni roki. »KASAČ« zadruga za vzrejo žrebet z o. j. Ljutomer — razpisuje delovno mesto upravnika Pogoj za sprejem v službo: srednješolska izobrazba ali nižje-šolska izobrazba s potrebno večletno prakso pri vzreji toplokrvnih žrebat in vodenju kmetijskega obrata. Rok prijavo do 30. juniju 1960. DEKLE ZA KMEČKA DELA sprejmem takoj. Franc Mežan, Bled-Zagorice št. 25. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, veliko takoj vseljivo, in 4 ha zemlje vseh kultur, prodam. J. Sotlar, Zbigovci 2 pri G. Radgoni. M-672 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 88 arov zemlje v Šalincih prodam. Informacije: Šalinci št. 5, p. Križevci pri Ljutomeru. M-673 MLIN DROBILEC na 2 kamna, potreben popravila, proda Vzgajališče Veržej. Prednost pri nakupu imajo družbene in gospodarske organizacije. Informacije v upravi Vzgajališče Veržej. M-674 HIŠO z gospodarskim poslopjem itn 1.5 ha zemlje, lahko tudi samo 51 arov. v Bohovi št. 22, zraven železniške postaje Hoče pri Mariboru, prodam. Katarina Štauher, Bohova 22, p. Hoče pri Mariboru. M-643 DENARNICO z dokumenti in 674 din sam našel v gostilni Flegar. Kdor jo pogreša, lahko dobi stvari vsak dan do 14. ure pri Hašaju. Agroservis, Murska Sobota. M-645 VAJENCA IN POMOČNIKA mizarske stroke sprejmem s takojšnjim nastopom. Ludvik Gerič. Murska Sobota, Gregorčičeva 24. M-646 JESENOVO SPALNICO v dobrem stanju ugodno prodam. Savel, mizar. Murska Sobota. Cvetkova 2. M-647 BENZINSKI MOTOR na vozičku 5—6 KS v zelo dobrem stanju prodam. Alojz Markoč, D. Slaveči 39. p. Grad. M-649 PSICA »LEIKA«, črne barve, sc je izgubila. Kdo ve kaj o njej, sr naj oglasi proti nagradi pri Prelecu, M. Črnci, p. Tišina. M-651 ENODRUŽINSKO HIŠO, vseljivo, v Murski Soboti, prodam. Vprašati v popoldanskih urah. Mikloš Küzmič ul. 37. M-663 KOŠNJO TRAVE v Polani prodam. Poizvedbe: Kolodvorska 7. Murska Soboto. M-664 KOŠNJO TRAVE v Sebeborcih in Predanovcih prodani. Poizve se pri Mariji Sukič. M. Sobota. Otona Zupančiča 2. M-658 OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, bele barvo, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-669 TLAČILKO (pumpo) od motorja sem izgubil 26. maja 1960 na poti od Šalovec do Turnišča. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na župnišču v Markovcih. M-666 MOTORNO KOLO znamke »Zündapp« 200 c cm prodam. Markovič, Boreči - Križevci pri Ljutomeru. M.-652 UPOKOJENKO z lastnim stanovanjem, veščo kuhanja, iščemo k tričlanski družini za predpoldan. Naslov v upravi lista. M-656 RADIOAPARAT zumenjam za borove deske ali prodam. Dervarič. Pomurski tisk, M. Sobota. M-665 PREKLIC Preklicujem besede, ki sem jih izrekel zoper tov. Matijo Kikel iz Črensovec dne 17. v. 1960, za neresnične. Karel Vau-patič, Črensovci št. 117. GOSPODINJSKO POMOČNICO vajeno vsaj osnovnih gospodinjskih del iščem. Plačam dobro, hrana in stanovanje zagotovljena. Ponudbe pošljite na naslov: S. Beznik. Kranj. Kidričeva 28. Petek, 17. junija — Gorazd Sobota, 18. junija — Bogdan Nedelja, 19. junija — Julijana Ponedeljek, 20. junija — Nerad Torek. 21. junija — Alojz Sreda, 22. junija — Ahacij Četrtek. 23. junija — Kresnica MURSKA SOBOTA — od 17.—19. junija ameriški kinematskopski film. »Mož s tisoč obrazi«; od 20.—21. junija češki film: »Volčja jama«; od 22.—23. junija ameriški barvni film: »Moby Dick«. LENDAVA — od 17.—19. junija ameriški film: »Broadwajska uspavanka«; od 21. do 22. junija jugoslov. film: »Poslednji tir«. GORNJA RADGONA — od 18.-19. junija ameriški barvni kinemaslkoipski film: »Želja za živi je- njem«; od 22.-23. junija mehiški film: »Upor obešencev«. BELTINCI — 18. in 19. junija jugo slovanski film: »Rafal v nebo*. KRIŽEVCI PRI LJUT. od 18.-19 junija angleški film: »Brod, ki je umiral od sramu«; 18. junija jugoslovanski film: »Rafal v nebo«. LJUTOMER od 18.—19. junija ameriški kinemaskopski film: »Avtobus na napačni cesti«; od 22. do 23. junija ruski film: »V rovih Stalingrada«. SLATINA RADENCI 19. in 20. junija francosko-nemški barvni film: Pot v raj«; 23. junija francoski film: »Na sinrt obsojeni je po- begnil«. VIDEM OB ŠČAVNICI 18. in 19. junija ameriški barvni film: »Človek za puško«. ČEPINCI — 19. junija poljski film: »Kanal«. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nadvse dragega moža. ateka Štefana Tivadarja upokojenca v starosti 60 let iz Murske Sobote se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. mu darovala vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom dr. Kastelcu. dr. Starcu in dr. Vučaku. Najlepša hvala kolektivu Agroservisa in tov. Mariču za ganljive besede pri odprtem grobu. Vsem. ki so nam izrekli sožalje, sosedom za pomoč v najtežjem trenutku, še enkrat iskrena hvala. Murska Sobota, 8. junija 1960. Ljubljana. Beograd. G. Radgona. Žalujoči: Ženu Teruška, sin Štefan in ostalo sorodstvo Komisija za sprejem in odpust delavcev in uslužbencev pri Gradbenem obrtnem podjetju GRADITELJ Beltinci razpisuje delovno mesto blagajnika(čarke) Pogoji: potrebna šolska izobrazba in praksa pri blagajniškem poslovanju. Nastop službe 1. avgusta 1960. Prošnje je dostaviti razpisni komisiji najkasneje do 25. junija 1960. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. SOCIALNO ZAVAROVANJE Pojasnilo v zvezi s spremembo Uredbe o otroškem dodatku S 1. julijem 1960 začne veljati Uredba o spremembah Uredbe o otroškem dodatku, objavljena v Uradnem listu FLRJ. št. 48-779/59 in popravljena v Uradnem listu FLRJ. št. 49/59. Po tej uredibi sta spremenjena 34. in 35. člen uredbe v tem smislu, da se upravičencem, ki imajo pravico do otroškega dodatka v polnem znesku, poveča dodatek za 250 dinarjev mesečno za vsakega otroka, začenši od 2. otroka dalje. Lestvica otroškega dodatka I. skupine (sem spadajo upravičenci, ki nimajo davčnega predpisa) 35. člena uredbe se torej sedaj glasi: za 1 otroka 3.240 din za 2 otroka 6.310 din za 3 otroke 8.960 din za 4 otroke 11.190 din za 5 otrok 12.920 din za vsakega nadaljnjega otroka 1.730 din Opozarjamo, da se povečanje otroškega dodatka za čas od 1. 7. 1960 dalje nanaša samo na one upravičence, ki prejemajo dodatek v polnem znesku, ne pa tudi za upravičence ostalih cenzusnih skupin (sem spadajo upravičenci, ki imajo davčni predpis), katerim se bo otroški dodatek še nadalje izplačeval v dosedanjem znesku. Nadalje opozarjamo, tla ostane dodatek za 1 otroka nespremenjen. Otroški dodatek v povečanem znesku mora biti izplačan že s plačo za julij 1960. zato morajo ustanove, gospodarske in družbene organizacije čimprej na odločbah o otroškem dodatku vidno označiti znesek dodatka, ki gre upravičencu od. l. 7. 1960 dalje. Kolikor upravičenci ne bodo delali vse delovne dni v posameznem mesecu, jim pripada dodatek za tiste dni, ko so delali poln redni delovni čas, kakor tudi za druge dneve, za katere jim pripada polno ali delno nadomestilo plače po posebnih predpisih. Dnevni znesek otroškega dodatka se izračuna tako, da se mesečni znesek dodatka deli z 26 in dobljeni znesek zaokroži na cele dinarje; pri tem se zneski do 50 par ne upoštevajo, zneski nad 50 par pa računajo za cele dinarje. Urni znesek dodatka se dobi, če se zaokroženi dnevni znesek deli z 8 in ravnotako zaokroži na cele dinarje. OZSZ v Murski Soboti ZAHVALA Ob tragični smrti našega sina in brata VLADA BUKOVCA vodnika JLA sc zahvaljujemo za številne vence in za spremstvo na njegovi zadnji poti komandi VP 4357 iz Niša, zastopnikom družbenih organizacij, sindikatu železničarjev in soboški godbi na pihala. Žalujoči ostali: oče Vinko Kukovec, bratje: Vinko z družino. Oto z družino, Janko; sestre: Filomena z družino, Ela z družimo, Sonja z družino. Berta in Tončka. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne mamice, žene, hčerke in sestre Ivanke Vadnal, roj. Vesnik se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se še posebej kolektivu NB in ravnatelju bolnišnice dr. Starcu. Žalujoči: mož Branko s sinčkom, mama. sestra z družino in ostalo sorodstvo. Veliko izbiro tehničnega blaga: moped Colibri, dvokolesa, motorno kol o, hladilnik, električne štedilnike vseh vrst, radio aparate Vam nudi OPREMOTEHNA Titova c. TRGOVSKO PODJETJE „Ž E L E Z O“ MURSKA SOBOTA OBRTNO MONTAŽNO PODJETJE »INSTALACIJA« Ljubljana. Kamniška 48 a. p. p. IV/172 sprejme večje število vajencev za: centralno kurjavo, vodovodno instalacijo, stavbeno kleparstvo. Pogoj: 7 razredov splošno-izobraževalne šole ter duševno in telesno zdrav. Za hrano in stanovanje poskrbljeno. Ponudbe sprejema sekretariat podjetja do 13. avgusta 1960 »OBNOVA « gradbeno podjetje. Ljubljana. Vilharjeva cesta 33 sprejme v uk ZIDARSKE VAJENCE Prednost imajo kandidati, ki imajo veselje do tega poklica niso prekoračili 18. leta starosti in so dovršili 8 razredov osnovne šole. Hrana in stanovanje v internatu. Pismene prijave poslati do 20. julija 1960 na upravo podjetja: Obnova gradbeno podjetje. Ljubljana. Vilharjeva cesta 33. POMURSKI VESTNIK. 16. JUNIJ 7 »ČLOVEK S STO DIPLOMAMI« S pomočjo vztrajnosti, delovnih navad in koncentracije od vajenca do tehničnega direktorja »tovarne, kjer delajo denar« Valjevski kavarnar Živko Petrovič je malone napodil svoje otroke v svet. »Pojdite,« jim je govoril, »s trebuhom za kruhom!« Žena mn je rekla, da je grobjan!. Miodrag je bil najmlajši. V Beogradu je obredel vse sorodnike, v Kovnico pa je prišel skozi »zadnja vrata«. Prvi mesec se je podpisali na plačilnem seznamu kot vajenec. A sedaj ... Pogljete katerikoli nas bankovec; stotaka, pet stotaka, tisočaka ... V levem kotu je, komaj opazno, vgravirano: M. Petrovič — Fec. Miodrag je tudi avtor naših bankovcev. Njegovi so tudi razni drugi vrednostni papirji. V Valjevu ni bilo takrat nič posebnega reči čevljarski vajenec. Toda delati v »tovarni, kjer delajo denar«, to je bilo že nekaj povsem drugega Zato je užival Miodrag, kavarnarjev sin, v očeh svojih vrstnikov posebno spoštovanje. Pogosto so mo pisali: »Ko prideš v Valjevo, prinesi s seboj tudi kakšno v rečico pol dinarčkov...« Otroške zadeve ... Mojstrski izpit jo položil Miodrag leta 1941, nakar ga je zgrabila zloglasna beograjska specialna policija. Mojstrska diploma je danes samo dokument o začetku danes še nevidnega konca. Kajti mojstru Miodragu ni bilo nič mar, da se ne bi po osem- urnem delovniku pri stroja lotil še knjige. Ko je portal visokokvalificirani mojster tiskarsko-strojne stroke, se mu je zazdelo, da cilj — Akademija za likovno umetnost — ni daleč. Vendar se ni niti tukaj zadovoljil z diplomo na grafičnem odseku, zato je kmalu priložil v svoj dosije še eno — o končanem likovnem odseku. Nakar je odšel na specializacijo v inozemstvo. V Zavodu za izdelovanje bankovcev ga imenujejo »človek s sto diplomami«. Sedaj je tehnični direktor Zavoda. Vse skupaj ne bi bilo morda nič posebnega, če ne bi šlo po tridesetletnem delu za usposobitev neke ustanove in osebnosti. Petrovič sam priznava, da zahteva takšno življenje obilo odpovedi temu in onemu. Delal je v Zavodu, aktivno se je ukvarjal a športom, bil je celo član olimpijske veslaške ekipe, a tudi študiral je. Tri stvari namah. Pravi, da brez delovnih navad in koncentracije ne gre. To kar je dosegel v življenju, je pravzaprav zgodba o vztrajnosti. Hodil je na športna tekmovanja in učil se je. V Londonu, Parizu, na Dunaju, veslal je, zbiral športne značke in trofeje in obiskoval tamkajšnje zavode na izdelovanje bankovcev. Beležil je vtise, razmišljal. Knjiga je torej kasneje samo intelektualizirala dolgoletno in bogato prakso. Časniki pa poročajo tudi to, da so roke članov kolektiva veselo zaploskale, ko je bil Miodrag po natečaju izbran za tehničnega direktorja Kovnice. To je storil kolektiv, iz katerega je pred 30 leti vzniknil lin zrastel. Novinarjem pa je Petrovič naposled priznal, da je njegovo najljubše delo mačka in emblem SZDL za V kongres, a tudi liki na naših bankovcih STRELA UBILA MOTOCIKLISTA Milivoje Cvetkovič iz okolice Prokuplja je prišel v vas Grkinjo v Zaplanju, da bi obiskal brata. Ko se je vračal z obiska, ga je na motootklu ujela nevihta. Naenkrat se je skupno z motorjem zrušil. Pozneje so ugotovili, da ga je zadela strela in ga ubila. Sopotnik, ki je sedel na zadnjem sedežu motocikla, je ostal živ in nepoškodovan. HLADILNIKI NA GRÖNLANDU Danska je v zadnjem času prodala nekaj »to hladilnikov na Grönland. Kakimi hranijo v njih živila pred prevelikim- zmrzovanjem POSLEDNJI »ZLATI BOR« V davnih časih — pravijo gozdarski strokovnjaki — je pokrival vso valovito visoko ravan Zlatibora gozd »zlatih borov« — borov z rumenimi iglicami. Po njih je Zlatibor, pravijo, dobil tudi svoje ime. V letih se je gozd redčil. Kmetje so podirali bore in izdelovali iz njih katran, ki so ga natovorili na konje in prodajali po vsej Srbiji- Edini primerek zlatega bora je ohranjen v vasi Gradlica v občini Nova varos. Spričo tega, da gre za redek primerek flore, je bor pod zaščita država. GUMB EN TELEVIZIJA Nekemu napovedovalen dunajske televizije je padel na tla gumb od suknje. Se med oddajo so se oglašali po telefonu ženski glasovi, ki so se PREPLAH SREDI NOČI V lendavski stari lekarni so se nepričakovano vdrla tla zaradi nestrokovnih gradbenih del v kleti poslopja —- Spričo požrtvovalnosti kolektiva lekarne in pripadnikov JLA ni utrpela pri zdravilih skupnost nobene škode V začetku tega meseca je neke noči ob pol tretji uri proti jutru prebudila dežurno magistro lendavske Lekarne močna detonacija. Dežurna se je mudila v dežurni sobi in prvi hip ni vedela, kaj se je zgodilo. Sele, ko je slišali a, kako se v lekarni nekaj ruši, je prižgala luč in ugotovila v lekarni za prodajno mizo vdor tal v obsegu več kvadratnih metrov. Lekarna je bila polna gostega prahu. Naslednjega dne je prišla pristojna okrajna komisija iz Murske Sobote, kr je ugotovila, da so se vdrla tla zaradi nestrokovnega izvajanja gradbenih oziroma zidarskih del v kleti poslopja. Na ta način ja obok izgubil ravnotežje in se je del oboka sesul. Bila pa je tudi nevarnost, da so vse poslopje pogrezne in zruši z zdravili vred. Spričo tega se zaprli tudi cesto pred lekarno. V lekarni je bilo za 3 milijone dinarjev zdravil. Navzlic nevarnosti sta se obe magistri lotili reševanja zdravil z ostalimi člani kolektiva lekarne. Ko je to videl sanitetni vodnik Tojko Djurič, je prihitel na pomoč s štirimi vojaki, S skupnimi močmii so nato s košarami iznašali ogrožena zdravila in trajalo je dva dni, da so jih prenesli v novo lekarno, kjer pa prostori še niso povsem opremljeni. Da se no bi zdravila poškodovala, so jih prenašali v glavnem v rokah. Drugega dne reševanja zdravil je priskočila na pomoč občinska komunalna služba z vozom, prihiteli so tudi člani kolektiva zdravstvenega doma, od ostalih pa dr. Benko in tov. Breznikova. Na ta način je po treh dneh lekarna že za- čela nemoteno poslovati v norih, še neurejenih prostorih nove lekarne. Urejena bo povsem šele čez dva meseca, ko bo izdelano ustrezno pohištvo. Tega izdeluje lendavsko »Mizarstvo« in le razumevanju novega direktorja tega podjetja gre zahvala, da ga bo lekarna sploh dobila. Izdelovanje te vrste pohištva ni dobiškonosno in zato ni hotel nikjer nihče prevzeti naročila. Poslopje, kjer je bila do omenjene nesreče lekarna, je last lendavske »Preskrbe«. Stanovalci v prvem nadstropju so kajpak iz previdnosti prebili oziroma prespali dan in noč po nesreči drugje. Če bi prišlo do najhujšega, t. j. če bi se porušila hiša, bi se moral ves lendavski okoliš preskrbovati z zdravili v Murskem Središču ali Beltincih, kjer sta najbližji lekarni. Nevarnost pa ni namah prenehala že po vdoru tal, saj jih je bilo treba podpreti, za kar so dobili delavce šele čez dva dni, ko so e avtom Rdečega križa prepeljali tudi že vse vnetljive snovi ia kletnih prostorov, od fosforja do špirita in koncentrirane žveplene kisli- ne. Pri tem je kolektivu lekarne pomagal veterinar vojaške enote iz M Sobote, ki je prav tako kol reis kolektiv s — v.— e«— na čelu in sanitetnim vodnikom Vojkom Djuričem pokazal vse razumevanje, pogum in požrtvovalnost. Primer nezgode v lendavski Lekarni priča, kam lahko pripelje nestrokovno izvajanje gradbenih del. Srednji zid v kleti je bil sicer slab. nestrokovno izpodkopavanje pa bi lahka povzročilo mnogo hujšo nesreča -bjf- DAN POLJA V SREMU Vpliv vremenskih neprilik na posevke minimalen Tisoče kmetijskih proizvajalcev Srema je pred dnevi prišlo na okrog 200 parcel pšenice socialističnih gospodarstev in najboljših kooperantov, da bi spoznali sodobno agrotehniko in ekonomske rezultate, ki jih je moč doseči s pomočjo moderno organizirane proizvodnje. Dan polja je v Sremu že tradicionalno srečanje proizvajalcev in strokovnjakov, na katerem izmenjujejo izkušnje, spoznavajo nove dosežke itd. Prvič so v Sremu organizirali Dan polja na pobudo Zadružne zveze in organizacij Socialistične zveze lani. Po doseženem uspehu so sklenili, da ga bodo priredili vsako leto. Letos so zasejali v Sremu v družbeno organizirani proizvodnji 22.000 ha z visoikorodnimi sortami pšenice, kar pomeni tretjino skupnih površin, na katerih sejejo pšenico v okraju Sremska Mitroviča. To je dvakrat več kot lani, ko so zasejali 11.200 ha. Čeprav so bile letos vremen- ske prilike dokaj neugodne, zlasti v primerjavi z lanskim letom, pričakujejo po sedanjem stanju posevkov, da bo na socialističnih gospodarstvih — kmetijskih posestvih, v delovnih zadrugah in na zadružnih ekonomijah povprečen pridelek na lanski ravni, ko je znašal 47,5 metrskih stotov na hektar. Toda polja socialističnih gospodarstev in kooperantov, ki so uporabili v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami polno agrotehniko, pričajo še o nečem zelo pomembnem. Vpliv vremenskih neprilik je že enak minimumu. O tem pričajo pridelki, ki jih z gotovostjo pričakujejo na socialističnih gospodarstvih in pri kooperantih v tem, za proizvodnjo pšenice dokaj neugodnem letu. ponudili, da zašijejo »nesrečnemu mladeniču« gumb. Uprava televizije jian ni hotela izdati njegovega naslova, ker je ta »mladenič« oče treh otrok DESETKRAT SE JE POROČIL IN DEVET ŽENA MU JE UMRLO O Milanu Djolkiču, osemdesetletniku poljedelcu iz Novega Laništa, mnogi menijo, da je edini v svetozarevskem okraju, ki se je desetkrat oženil in ki mu je umrlo devet žena. Milan se je prvič poročil leta 1898 v svojem sedemnajstem letu. Se danes govorijo v vasi, da je bila ta njegova prva žena prava lepotica — najlepše dekle v svojem kraju. Vendar ni imel sreče. Po enem letu mu je umrla. Od takrat se je Milan poročil še devetkrat. Vendar so mu vse žene, razen zadnje, s katero sedaj živi, umrle kot prva. Zanimivo je, da nuna ta neobičajni rekorder od tolikih žena nobenega otroka« NEDOLŽEN ODVETNIK Odvetnik Charles J. Grcebe v Buffaln v ameriški državi Nevr York je bil kaznovan s petimi dolarji zato, ker je prekoračil čas parkiranja svojega avtomobila. Sedaj, po šestih mesecih, mu je sodišče črtalo kazen, ker je na osnovi skic, fotografij in elektronskih merjenj uspel dokazati, da ura na mestu z a parkiranje ni bila točna. Dokaz ga je stal okrog 110 dolarjev HRASTI, KI JIH ŠČITI PRAZNOVERJE Na parceli bratstva Djeraničev v vasi Vinickoj, na cesti Andrijevica— Ivangrad, je lest ogromnih hrastov, ki jih ljudstvo v teh krajih imenuje vijo, da so bili prav taki hrasti že takrat, ko so bili njihovi dedje otroci. Smatrajo, da so stari 350 let in še več. posevkom, jih nihče ne upa posekati. Na tem mestu je bila nekoč cerkvica s pokopališčem in domačini smatrajo, da bi se »pregrešili«, če bi uporabili lee teh hrastov za kurjavo ali gradnjo in to zato, ker so se drevesa stoletja »hranila« s sokovi iz zemlje v kateri so pokopani njihovi predniki. Niti suhih vej neče nihče uporabljati za kurjavo UMETNO IGRIŠČE V Philadelphiji so zgradili prva športno igrišče s travnikom iz umet-nega materiala. Igrišče brez težava perejo in sušijo. Igrišče je vedno zeleno. BLAZINICE IN OLIMPIADA Britanski lahkoatleti nosijo med treningom spodnje srajce s segretimi blazinicami, da bi se navadili na rimsko vročino med Olimpiado. DOMAČE ŽIVALI Uprava zoološkega vrta v NeW Yorku je sklenila, da bodo odslej v vrtu tudi domače živali, ker »otroci več ne vedo, kakšna je ovca, krava, koza in konj, čeprav poznajo vse znamke avtomobilov . . « SMRTONOSNI RADARSKI ŽARKI Danski minister za Gronland je opozoril prebivalce severnega Grönlamda, naj se ne približujejo ameriškim radarskim postajam na oporišču Thula in je zato dal namestiti table, ki na to opozarjajo. Radarske postaje v Thuli imajo domet nekaj tisoč kilometrov. Njihovi žarki se tako močni, da je zona petih kilometrov okrog radarjev proglašena kot »zona smrtonosnih žarkov«. Normalno radarski žarki niso nevarni Vendar je intenziteta žarkov na Grönlandiji tako močna, da ubija sleherno življenje v svoji okolici. RUDNIK PREMOGA NA VAŠKEM DVORIŠČU Na hišnem dvorišču Živote Nikodi-jeviča v vasi Židilj, občina Resavica, so odkrile svinje, ki so rile po vrta za zgradbo, bogate sloje črnega premoga. Podjetni gospodar je kopal globlje in ugotovil, da lahko kurija s tem premogom razen njega in njegovih sorodnikov tudi sosedje — ker je premoga v večjih količinah. Života je nakopal več vozov premoga in napolnil z njim svojo klet. In kadar njegovi ženi zmanjka v kuhinji premog, vzame motiko, odide na vrt ia ji nakoplje premoga, kolikor ga potrebuje. Sedaj, poleti, obdeluje Života vrt kot ostali kmetje. Jeseni, ko bo spravil plodove vrta, pa bo začel spet »eksploatirati« svoj mali rudnik, da si zagotovi premoga za zimo Tudi sosedje bodo imeli letos z mala truda tople sobe, ker Života nikomur ne brani, da pride z motiko in nakoplje premoga, kolikor ga potrebuje VODA BALŠE III. Poslednji vladar iz rodbine Balšicev, vnuk carja Lazara po hčerki Jeleni, Balša III., je imel svojo re- nik se je dnevno sprehajal po slikoviti ulcinjski okolici in je zgradil v oljčnega nasada lep pokrit studenec, ob katerem je prebil dobršen del dneva. Ta studenec, nekoliko zanemarjen, še danes obstoji. Izročilo o njem in njegovem imenu je skoraj pozabljeno, čeprav so vodi nekoč pripisovali zdravilno moč. ROCKEFELLERJEVA ZAPUŠČINA Nedavno je v Tuksonu, v Arizoni, preminil 86-letni John D. Rockefeller mlajši. Iz oporoke, ki jo je zapustil, je razvidno, da mu je znašalo imetje 150 milijonov dolarjev MED BOKSARJI Kanadskemu zmagovalcu na Olimpiadi in svetovnemu prvaku v dviganju uteži, Paulu Andersonu, so prerokovali strokovnjaki sijajno kariero tudi v — boksu Anderson, težek 132,5 kg, jim je verjel in stopil v ring z Američanom Antilijem Ton-dom, ki je za 50 kg lažji od njega. Po tretji rundi je Anderson odstopil od nadaljnje borbe. Tondo ga ja tako »zdelal«, da je Andersonu preostala zgolj uteha, ki jo je tako formuliral: »Z enim udarcem hi ga .raztreščil, če bi mu kdo držal roko . . .« Iz beležnic naših reporterjev Nekaj več kol samo dobri, stari Ptuj Vodovod in kanalizacija: uresničeni načrt ptujske komunale — Ptujska panorama se spreminja — V prihodnosti novo odprto kopališče s toplo vodo — Kidričevo se seli v Ptuj Že pred leti so se namreč v Ptuju odločili, da uredijo v mestu, ki šteje danes blizu deset tisoč prebivalcev, vodovod in kanalizacijo. Pobudo za to so dali voLivci, vsa dela pa sta vztrajno organizirala in izvajata občinski ljudski odbor in Zavod za komunalno dejavnost Ptuj. Do letos so vsa dela toliko napredovala, da nameravajo v kratkem dati potrošnikom vodo iz novega vodovoda. Črpalka v Skorbi bo oskrbovala mesto s pristno pohorsko vodo. Doslej so položili okrog 6500 metrov vodovodnih cevi. Na hribu za gradom so postavili veliko cisterno, podobno cisterno pa bodo zgradili tudi v bližini bolnišnice. Občinski ljudski odbor je prispeval za gradnjo vodovoda in kanalizacije precejšnja sredstva, saj znaša gradbena vrednost vseh objektov okrog 200 milijonov dinarjev. Kanalizacijo so po- magali urejati med drugim tudi delovni kolektivi s prostovoljnim delom. Omeniti je treba, da so že leta 1952, računajoč na nadaljnjo izgradnjo mesta, pripravili precej gradbenega materiala za vodovod. V Ptuju sodijo, da je bilo to izrednega pomena. Ptujska panorama se iz leta v leto spreminja. Z lepo urejene terase grajske restavracije, kjer nameravajo urediti tudi nočno zabavišče, se nudi gledalcu prav posebna slika. Stari del mesta, stisnjen med Dravo in grajski hrib, pomeni za ptujske urbaniste precej trd oren, saj je stari del mesta kot celota zaščiten z Zakonom o zaščiti kulturnih spomenikov. Večina starih baročnih meščanskih hiš je potrebna obnove, toda občinski ljudski odbor ne razpolaga s tolikšnimi sredstvi, da bi lahko zadovoljil staremu in novemu. Ker starega dela mesta ne smejo rušiti, se je novi Ptuj »umaknil« jugovzhodno od Ljutomerske ceste, kjer so zrastli po vojni novi stanovanjskii bloki. Ta del mesta naj bi se še nadalje razvijal. Glede na število prebivalcev se je Ptuj po vojni močno razvil. Do leta 1956 so zgradili 636 stanovanj, prav toliko pa v letih »perspektivnega plana« 1956—1960. Toda s tem vprašanje stanovanj v Ptuju še ni rešeno. V petletnem obdobju do leta 1961 bi morali zgraditi 2291 stanovanj, da bi zadostili, to pa pomeni 5,5 milijarde din lastnih sredstev ali posojil. Tesno povezano s Ptujem se je v povojnih letih razvilo Kidričevo, za katerega je veljala nekoč krilatica, da je »novi Ptuj«. Vendar ni tako. Oba kraja se sicer razvijata v tesni organski povezavi in se združujeta v enoten življenjski utrip, toda Ptuj je Ptuj, Kidričevo pa ostane Kidričevo. Še tesneje sta oba kraja povezana z uvedbo redne lokalne avtobusne proge med Ptujem in Kidričevim. Sicer pa, kakor da se oba kraja dopolnjujeta: Ptuj z ozkimi vijugastimi ulicami v staremi delu mesta (čeprav sodi priključek na novi 211 metrov dolgi most čez Dravo v kategorijo najmodernejših cest) in široke ulice s prijetnim zelenilom v Kidričevem, ob katerih poslavljajo za cestno razsvetljavo moderne obcestne kandelabre, vse to je močno podobno marsikateremu našemu mestu. Kidričevo, ki sicer nima zgodovine ptujskih razsežnosti, ima danes 553 novih stanovanj. Toda s tem je stanovanjska izgradnja v Kidričevem zaključena, saj je prostor, ki je izven območja tovarniškega dima, popolnoma zazidan. Zato lahko rečemo, da se Kidričevo »seli« v Ptuj. To kaže med drugim 50-stano-vanjski blok, ki ga gradi tovarna glinice v Ptuju. V vsakdanjem življenju Ptu- ja zavzema precej važno mesto Zavod za komunalno dejavnost Ptuj, ki združuje številne dejavnosti, med drugim tudi javno klavnico in hladilnico. Zavod ima urejen manjši rastlinjak za obnovo ptujskih nasadov in parka. Med glavnimi načrti, ki jih je zavod skoraj dokončno realiziral, sta vsekakor vodovod in kanalizacija, v prihodnjih letih pa računajo na ureditev novega odprtega kopališča, ki naj bi bilo ob novi hidroelektrarni v Hajdošah. Posebnost novega kopališča bi bila topla voda v odprtem bazenu, ki bi jo ogrevali generatorji v elektrarni. Sicer pa računajo, da bi zgradili v bližini kopališča oziroma ob velikem, 8 km dolgem umetnem jezeru moderen hotel. Vse to seveda že nekoliko presega okvir dejavnosti zavoda za komunalno dejavnost. toda za danes, ko v Hajdošah buldožerji šele pripravljajo teren za gradnjo nove elektrarne, je dovolj, da Ptujčani na to vsaj mislijo in ni moč zanikati, da jim ne bodo pri tem v prid izkušnje z vodovodom in kanalizacijo. Gradnja elektrarne, ki bo za Ptuj velika pridobitev, bo zelo zanimiva. Postaviti jo nameravajo »na suhem« in šele nato bodo speljali Dravo v novo strugo, na kateri bo elektrarna. Tako bo postal Ptuj sčasoma mikavnejši tudi za tiste, ki si želijo kaj več kot samo ogled Mitrovih svetišč v Hajdini, na Bregu in ogled sicer znamenitih muzejskih zbirk v mestnem muzeju: prijetno razvedrilo na soncu z izleti v Slovenske gorice itd. Kaže, da so podjetni Ptujčani sposobni in voljni vse to realizirati. Juš Makovec S POMURSKI VESTNIK, 16. JUNIJ