Spedizione in abbnnamento postale.
Poštnina plačana o gotooini.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
POROČILO UPRAVNEGA ODBORA
na skupščini Zadružne zveze dne 29. decembra 1941 (Dalje)
Upravni in izvršni odbor
Vodstvo vseli Zvezinili poslov je s [iravili poverjeno upravnemu odboru, ki so mu s § 30. pravil pridržane najvažnejše zadeve, in sicer sklicanje skupščine, skrb za pravočasno in pravilno sestavo letnih sklepnih računov, dajanje smernic za izvrševanje vseh Zvezinili nalog in naposled tudi nastavitev, napredovanje in odpust tajnikov, revizorjev in višjega pisarniškega osebja. Te zadeve je upravni odbor v 1. 1940. reševal na dveh sejah: 29. maja in 23. septembra 1940. Na poslednji seji je odbor zavzel definitivno stališče k vprašanju reorganizacije Gospodarske zveze in odobril zadevne sklepe izvršnega odbora.
Zaradi hitrejšega in lažjega opravljanja poslov pa je v smislu § 32. pravil izbran iz upravnega odbora izvršni odbor, ki je pooblaščen za izvrševanje vseh poslov, kolikor niso s pravili izrecno pridržani upravnemu odboru. Tako je izvršni odbor v 1. 1940. imel 33 sej, na katerih je bilo obravnavanih vsega 498 zadev, torej povprečno 12 do 13
(fA
zadev na vsaki seji izvršnega odbora. Pri vseli sejah izvršnega odbora je bil redno navzoč tudi predsednik nadzornega odbora.
Revizijsko delo
V 1. 1940. so revizorji Zveze izvršili 375 revizij. Od teh jih odpade na bivšo Kranjsko 181, na bivšo Štajersko 184, na področje Hrvatske 10 revizij. Zaposlenih je bilo 7 revizorjev, med temi en honorarni revizor. V primeri s številom revizorjev je število revizij veliko, saj odpade povprečno na vsakega revizorja skoro 54 revizij. Pri tem pa je pripomniti, da je honorarni revizor izvršil le štiri revizije, tako da je stvarno 6 revizorjev izvršilo v enem letu 371 revizij, to je 62 revizij na revizorja. Pri tem položaju obstoji nevarnost, da začne trpeti revizijsko delo na temeljitosti in poglobitvi in se prelevi v zgolj formalnost.
Zveza je revizijska zveza v smislu S 97. zogz. Pravila navajajo med nalogami Zveze revizijo na prvem mestu kot najvažnejšo nalogo.
Revizija je pa tudi oni del Zvezinega
Narodni gospodar Letnik 4'5 Številka 2 Strani 9— t6 Ljubljana, 15. februarja 1942-XX
poslovanja, ki najbolj obtežuje račun zgube. Kritje za revizijske stroške smo doslej našli iz dveh glavnih virov: a) iz poslovanja Zveze kot poslovne Zveze kreditnih zadrug;
b) iz podpore iz sklada za zadružništvo. Iz tega sklada smo prejeli potom (davne zadružne zveze na podlagi točnega izračuna o naših revizijskih stroških le razmeroma majhen odstotni delež din 114.014.—. Ta znesek se nahaja v računu dobička pod upravnimi dohodki. Preostale revizijske stroške je morala pokriti Zveza kot poslovna zveza kreditnih zadrug iz svojega kreditnega poslovanja. Tako (moremo reči, da so še vedno posojilnice tiste, ki vzdržujejo Zadružno zvezo, ne samo kot poslovno zvezo kreditnih zadrug, ampak tudi kot revizijsko zvezo na ta način, da ji s svojim denarnim poslovanjem omogočajo pokritje pretežnega dela vseh revizijskih stroškov.
Revizija je pa naposled tudi najvažnejša naloga Zveze. Ni mogoče dovolj poudariti, da so dobre revizije pogoj in podlaga za dobro zadružništvo. Če se pa govori o Zvezi kot revizijski zvezi, tedaj mnogi mislijo, da je to enostranska funkcija in da je le od Zveze in njenih revizorjev odvisno, kako irevizijsko delo uspeva. Stvar pa ni tako. Revizija je dvostranska funkcija in je čisto napačna misel, da gre tu samo za akcijo Zveze, proti kateri morejo biti zadruge le pasivne. Revizija je vzajemni odnos med Zvezo in članico in le v toliko more revizija pokazati dobre sadove, v kolikor zadruga sodeluje, revizijsko poročilo temeljito prouči, napravi zaradi ugotovitev revizije potrebne reforme v poslovanju in vsa naročila revizije natančno izpolni in o tem še tudi poroča Zvezi.
Čim bolj bodo zadruge s tega vidika vzele revizijo, tem več koristi bo revizija donašala zadrugam. Revizija ni kako neizogibno zlo. Revizija nalaga Zvezi velika bremena in predstavlja najvažnejšo in najodgovornejšo nalogo Zveze. Zadruge jo morajo tako tudi pojmovati in z dobro voljo pri revizijskem delu sodelovati, pa bodo uspehi revizijskega dela še lepši.
Omenjati moramo tudi nekatere izrastke, ki so prav posledica napačnega pojmovanja revizij. Pri reviziji mii 'na mestu užaljenost im zamera, če je revizor ugotovil napako v poslovanju. Poslovali je je bilo pošteno. Zadruga res ni trpela škode, toda prekršeni so bili predpisi zakona ali pravil, to pa pomeni začetek nereda. Nered se bo pa prej ali slej nad zadrugo maščeval. Zato ga je treba takoj v začetku odpraviti. In kako? Najprej je treba nepravilnosti ali nerednosti ugotoviti, to je naloga revizorja. Potem pa je treba te nepravilnosti ali nerednosti z vso dobro voljo odpraviti. To pa je naloga zadruge. Ne drži izgovor, češ, saj delamo zastonj in se žrtvujemo, ali naj bo naša nagrada graja? Res delate za dobro stvar, za skupno stvar v splošno korist. Toda prav zaradi tega je pa treba večje skrbnosti in natančnosti, ker ste na skupščini prevzeli to dolžnost in jo morate v vsem obsegu izpolniti najmanj v taki meri, kakor jo izpolni reden poslovni človek v svojih zasebnih gospodarskih zadevah. Mesto da pustimo veljati tak neutemeljen izgovor o požrtvovalnosti, rajši recimo, da je treba povsod v življenju An tako tudi v zadružnem delu nekoliko krščanske ponižnosti. Če že me več, vsaj najelomentamejše priznanje je potrebno, da smo pač ljudje zmotljivi in nam do popolnosti veliko
manjka, pa je zato pošteno in značajno, če pogreške priznamo in z dobro voljo popravimo.
Hujše je seveda, kadar pa gre poleg zadružnih zadev tudi za osebne koristi in mora revizor zadružne koristi varovati pred osebnimi koristmi. Zakon mu za ta primer izrecno naroča, da mora biti revizor »varuh zadružnih koristi«. V takih primerih — hvala Bogu, da so redki — je seveda konflikt med Zvezo in revizorjem težji, zamera hujša. Tedaj grmijo topovi proti brezobzirnosti revizorja in neuvidevnosti Zveze, ki nočeta uvideti, koliko se ljudje žrtvujejo in iščeta dlako v jajcu. Toda ne revizor ne Zveza ne smeta za korak nazaj, kadar gre za zadružne koristi proti neutemeljenim osebnim koristim.
Edino en ugovor bi bil glede revizij navidezno utemeljen in ta je, da je v novem zakonu in v novih pravilih predpisano zelo veliko novosti, veliko formalnosti glede sej in skupščine, glede zapisnikov in članstva. Res je, da je novi zadružni zakon uvedel v poslovanje precej birokratizma, veliko pisarije. Toda zakon je zakon in če je zakonodajalec te predpise izdal, je gotovo imel za te predpise vse razloge iz zadružnega življenja in poslovanja. Naloga zadrug in Zveze pa je, da te predpise zakona in pravil izvršujemo, ne da bi si lastili presojo, ali je to potrebno ali ne, ali je to pametno ali nespametno im po tej presoji šele predpis izvršili ali pa ga odbili.
Zakaj to razmotrivamo na skupščini? Ker je skupščina najpristojmejše mesto, kjer se to mora povedati im kjer se o tem lahko razpravlja. Vemo, da je mnogo zamere zaradi revizij proti revizorjem in Zvezi, pa je vsa ta zamera neutemeljena, je odveč, če uprava zadruge upošteva
stališče, ki smo ga pravkar razložili. Naj dostavimo še to, da ima Zveza v teku desetletij v svojem revizijskem delu veliko izkušenj. Redno se je dogajalo, da so valili krivdo na Zvezo in njene revizorje, kadar koli se je v zadružništvu zgodila nesreča, se pokazala kaka velika zguba zaradi spekulacije ali kakih manipulacij. In potem lop po Zvezi in revizorjih s kolom, zakaj pa tega niso videli! Toda treba je pomisliti, da včasih nebrzdana sebičnost kakega funkcionarja iznajde tako pretkane načine za oškodovanje zadruge, da tudi najboljši revizor pri uporabi vsega strokovnega znanja oškodovanja ne more odkriti, razen če bi seveda odredil generalno revizijo. Generalna revizija je pa sredstvo, h kateremu se je zaradi koristi zadruge, zlasti zaradi njenega dobrega imena, zaradi zaupanju članov mogoče zateči le, kadar je že podan utemeljen sum.
Knjigovodska pomoč
Poleg revizij so imeli revizorji mnogo posla z vodstvom knjigovodskih in poslovnih tečajev, z vpeljevanjem novih moči, z inventiranjem, s sestavljanjem in pregledovanjem letnih sklepnih računov, z izpopolnjevanjem knjigovodstva. Vsa ta dela so bila izvršena v 115 primerih v pisarni Zveze in v S7 primerih na sedežu posameznih zadrug.
Zadružna šola
Zadružna šola z dvema letnikoma (I. in II.) se je vršila tudi v zimi 1. 1940-1941. S tem je zaključila že 27. tečaj. V I. letnik je bilo vpisanih 40 učencev, od tega 27 na predlog članic Zadružne zveze, v II. letnik je bilo vpisanih 20 absolventov 1. letnika, med temi 14 po predli
logu članic Zadružne zveze. Učni uspehi so bili zelo zadovoljivi. Honorarji in materialni izdatki za šolo so znašali 82.898 din, ki sta jih obe Zvezi pokrili v razmerju: Zadružna zveza dve tretjini. Zveza slovenskih zadrug eno tretjino. Zadružna zveza je poleg tega dajala svojim 41 podpirancem brezplačno stanovanje z razsvetljavo, kurjavo in perilom v zadružnem konviktu. Zraven je plačevala zanje vse šolske potrebščine. — Učencem šole je tudi še bivša banska uprava izplačala din 48.400.— podpor, v glavnem za hrano.
Poleg tega govori poročilo o pomenu šole za izobrazbo zadružnih delavcev, zlasti članov upravnega in nadzornega odbora. Zato opozarja zadruge, naj se zavedajo odgovornosti pri izberi ali priporočilu fantov za zadružno šolo, da bodo v prvi vrsti upoštevale kmečke sinove, ki ostanejo na domu, da morejo sodelovati pri zadrugah pozneje kot člani
upravnega ali nadzornega odbora.
0
rji v • •
lecaji
V zavesti, kako je živa beseda pomembna za širjenje zadružne misli in utrjevanje zadružne zavednosti, je Zveza tudi v prošli zimi 1940/41 prirejala dvodnevne tečaje in sicer skupno s kmetijskim oddelkom bivše banske uprave. Zadružna predavanja na teh tečajih so predvsem obravnavala predpise novega zadružnega zakona o članstvu, o sejah upravnega in nadzornega odbora in o skupščini, glede posameznih vrst zadrug pa so se predvsem obravnavale blagovne zadruge, zlasti zaradi njihovega poslovanja pri oskrbi ljudstva s hrano in s kmetijskimi gospodarskimi potrebščinami glede na vedno večji obseg dirigiranega gospodarstva. I ako so predavatelji
naši in Gospodarske zveze predavali na vseh 25 tečajih. Tvarina iz novega zadružnega zakona je tako važna, da bomo o tem morali še in še govoriti na tečajih. Praksa namreč kaže, koliko še manjka poznanje zakona, da bi se njegovi predpisi v celoti izvajali.
Poleg tega se je pa vršila vrsta knjigovodskih tečajev s posebnim pogledom na blagovno zadružništvo. Knjigovodski strokovnjaki in revizorji so namreč pripravili potrebne knjige in tiskovine za blagovne zadruge po dvostavnem knjigovodstvu, ki omogoča kontrolo poslovodstva. Izkušnja je namreč kazala, da zn blagovne zadruge enostavno knjigovodstvo ne zadostuje in da je v korist zadrug, kakor tudi v korist poslovodij samih, zlasti zaradi odgovornosti upravnih odborov treba uvesti dvostavno knjigovodstvo na način, da je dana vsa možnost kontrole celega poslovanja. Knjigovodski tečaji za to poslovanje so bili v Ljubljani, v Mariboru, Celju in Murski Soboti. Bili so tridnevni tečaji in povsod dobro obiskani, ker je bilo zanimanje za te tečaje veliko. In res so blagovne zadruge pri nas nasplošno sedaj že uvedle dvostavno knjigovodstvo z ameriškim žurnalom; izjemo tvorijo le one zadruge, kjer je kaka posebna kdrfet važnejša kakor pa korist zadruge.
Narodni gospodar
Tiskani zadružni izobrazbi in propagandi je služil naš list »Narodni Gospodar«, ki je v 1. 1940 zaključil že svoj 41. letnik. Ne služi pa samo izobrazbi in propagandi, ampak je obenem službeni organ Zveze in članic za službene objave, zlasti za občne zbore. Tiskali smo ga v 1350 izvodih. Vsaka zadruga dobiva en izvod brezplačno. Kot kaže ra-
čun zgube in dobička, obremenjuje Narodni Gospodar Zvezine stroške vsako leto s približno 20.000 din.
Po svoji dolgoletni tradiciji ni to poljuden list, ampak je namenjen funkcionarjem zadrug, zlasti članom upravnih in nadzornih odborov, da dobijo vsak mesec skupaj na kratko povedano vse, kar zadeva njihovo zadrugo in njeno poslovanje, pa naj bo z vidika gospodarstva, financ in zakonodaje.
Poročilo priporoča, naj bi člani upravnih in nadzornih odborov Narodni Gospodar vsaj pregledali. Zato naj bi pa zadruge naročale Narodni Gospodar za svoje člane upravnega in nadzornega odbora, da ga dobijo na dom.
Okrožnice
Zadeve, ki so nujne in ne morejo čakati na objavo v Narodnem Gospodarju, sporočamo zadrugam v okrožnicah. Poleg tega seveda tudi zadeve, ki so strogo poslovnega značaja. Tako smo v letu 1940. razposlali zadrugam 28 okrožnic, skupno v 7339 izvodih. Povprečno je bila torej vsaka okrožnica razposlana v 262 izvodih.
Statistika
Končno še statistika, ki izide vsako leto kot priloga Narodnega Gospodarja. Samo ena pola je, ali ogromno stolpcev s številkami je na tej poli in vse te številke so šele plod dolgega računanja. V tej poli je zato ogromno dragocenih podatkov za studij o poslovanju in razvoju našega zadružništva. In v zvezi s sta-tistikto naj pripomnim to, koliko dela in stroškov bi bilo Zvezi prihranjenih, če bi zadruge prav vse brez izjeme poslale ob pravem času sklepne račune, seveda tudi pravilno prepisane sklepne račune.
lako pa opominjamo in opominjamo in gredo ti opomini do sedemkrat. Pri izdelavi statistike pa je treba marsikateri zaključni račun popraviti, ker se je pokazalo, da je v njem pomota, ker je napačno prepisan.
Ravnateljstvo, tajništvo in pisarna
Važen del Zvezinega poslovanja predstavlja ravnateljstvo, tajništvo in pisarna. Skrbijo za živ stik med vsemi udi našega zadružnega organizma. Veliko je osebnega stika, ki je gotovo najbolj potreben in rodi najlepše sadove. Ustanovitev zadruge se n. pr. glede na predpise novega zakona težko izvrši brez navzočnosti Zvezinega odposlanca. Pa tudi zadrugarji sami čutijo potrebo, da ob raznih priložnostih obiščejo Zvezo in dobijo tako najtočnejša navodila in informacije pri viru. Veliko je pa tudi pisemskih stikov med Zvezo in njenimi zadrugami. Zadružni pouk v naši korespondenci je ogromen in gotovo zelo uspešen, ker je vedno konkreten in individualen. Seveda pa nalaga veliko dela in stroškov. O obsežnosti pisemskega stika z zadrugami pričajo številke o do-šlih in odposlanih dopisih:
došlih dopisov 12.538 ali povprečno 42 na delovni dan,
odposlanih dopisov 15.354 ali povprečno 51 na delovni dan.
Zato zasluži pohvalo in priznanje vse naše uradništvo, ki je obsežno delo vestno in požrtvovalno vršilo.
Poslovanje Zveze kot poslovne Zveze kreditnih zadrug
L. 1940. moramo v denarnem poslovanju označiti kot zelo neugodno. Ko je krog in krog gorelo, so vsi pričakovali, da se bo tudi pri nas vnelo. Zaradi tega
je pa previdnost narekovala vsem, ki so imeli prihranke, da ima jo kovčke in cule vedno pripravljene, v njih pa tudi denar. Tako so čakali od meseca do meseca in so jim razmere vedno dale prav, tako da so še novi in novi sledili njihovemu primeru. Blagajne denarnih zavodov so pa vse leto prav neprijetno občutile, da prihranki nič več ne pritekajo, temveč odtekajo. Kajti onih, ki so hoteli imeti culo in denar vedno pri rokah, je bilo tem več, čim napetejši je postajal zunanjepolitični položaj pri nas.
To stan je se zrcali tudi v naših sklepnih računih. Promet je n. pr. nazadoval
ZVEZINE
Nadzorstveni urad za zaščito štednje in dajanje posojil
V zadnji številki »Narodnega gospodarja« smo na kratko omenili odredbo, ki postavlja vse denarne zavode, torej tudi vse kreditne zadruge pod nadzorstvo tega urada. Med tem so že kreditne zadruge dobile okrožnico, ki podrobneje ureja nadzor. Ker mnoge posojilnice sprašujejo, če obstojajo kaki formularji, sporočamo, da bodo vse posojilnice pravočasno prejele tiskane obrazce za predlaganje dvomesečnega stanja, dočim bodo zadruge vse druge priobčitve opravljale na navadnem papirju, oziroma na sedanjih tiskovinah. Čim bo mogoče, bomo s posebno okrožnico razposlali obrazce za surovo bilanco.
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Ljubljani
je gotovo največja nabavna zadruga v pokrajini. 28. decembra je imela svoj redni občni zbor. Ker je ta zadruga ena-
proti 1. 1938., ki je bilo še normalno leto v miru, od 1.727,000.000 na 589,000.000, torej za polno 1.138,000.000.— ali 66%. Promet v 1. 1940. je torej znašal le še eno tretjino prometa v 1. 1938. To je tako silen padec, da že sam po sebi označuje težko kritično stanje. Zato je razumljivo, da so nazadovale tudi naložbe in sicer proti 1. 1938. od 176 milijonov na 141,8 milijonov za 34 milijonov ali za 19%%. Treba je pa takoj pristaviti, da bi bile naložbe nazadovale v tem razdobju v večji meri, ako bi bila Zveza mogla osvoboditi večji odstotek starih naložb, kar si je tudi želela.	(Konec prihodnjič.)
OBJAVE
ko kakor druge nabavljalne zadruge državnih uslužbencev pristopila v članstvo Zadružne zveze, na j v sledečem navedemo nekaj številk iz njenega poslovanja v letu 1940. Zadruga je imela ob koncu leta 1940. 8.483 članov, vsi iz vrst železniških uradnikov, delavcev, zvaničnikov in upokojencev. Zadruga ima svoje glasilo: mesečnik »Zadrugar«. Poleg tega je poklanjala vsako leto še svojim članom zadružni koledar. Za otroke svojih članov ima v Gozdu Martuljku mladinski dom, kjer otroci v zdravem zraku proti malenkostni oskrbnini prebijejo velik del počitnic. Drugo socialno delo zadruge je v tem, da upravni odbor vsako leto obdaruje za božič otroke članov. V 1. 1940. je bilo obdarovanih 740 otrok po 100 din, to je skupno 74.000 din. Zadruga je imela 184 uslužbencev. — Sedaj še nekaj številk iz sklepnih računov. Deleži znašajo 2,566.750 din, rezerve 7,927.225 din. Zadruga ima torej lastnih sredstev din 10,493.975. Poleg lastnih sredstev ima za
potrebe obrata še izposojilo od Saveza nabavnih zadrug v Beogradu 14 milijonov dinarjev. Potreba po obratnem kapitalu je velika glede na velik promet, ker zaradi velike zadružne zavednosti člani res vse kupujejo pri zadrugi. Tako je zadruga v letu 1940. dobavila svojim članom za 57,000.000 din raznega blaga. Zaloge morajo torej biti res velike. Konec leta 1940. so znašale 10,780.000 din, poleg tega mora zadruga glede na nizke plače prodajati članom tudi na kredit. Tako so konec leta 1940. člani dolgovali 4,898.000 din. Znatna sredstva ima zadruga v nepremičninah, ki po izvršenih odpisih predstavljajo 7,989.000 din, v premičninah pa 1,739.000 din. Zadruga je v 20 letih svojega obstanka pod poštenim in sposobnim vodstvom dokazala, da si morejo delavci in uradniki sami v zadružni skupnosti najugodneje nabavljali vse svoje življenjske potrebščine in ni treba, da bi za to delo plačevali desetino posredovalcem.
Zanimiv predlog Živinorejske zadruge
Živinorejska zadruga v Bevkah poroča o svojem poslovanju, kako uvaja postopoma poskušno molžo in kako člane prisili do tega, da plemenijo rodovniške krave le z zadružnim bikom. Na koncu dostavlja: »Poslednja najvažnejša točka našega delovnega načrta pa je ve-
zana na denarna sredstva. Živinorejci ne morejo vedno vzrejati telet za pleme, ker je tako tele treba dalje časa hraniti z mlekom kot pa tisto, ki je namenjeno za zakol. Zato rajši tele prodaja za zakol, da morejo mleko oddajati v mlekarno. Mislimo, da bi v takem primeru morala živinorejska zadruga nuditi rejcu denarno podporo za to, da tele vzredi.« — O tem predlogu bi bilo treba razpravljati. Vidimo pa tudi senčno stran mlekarskih zadrug, če ljudje kot dobri računarji rajši oddajajo mleko v mlekarno, kakor pa da bi redili plemensko živino.
Hrvatski zadružni svet
(Hrvatsko zadružno viječe) je bil osnovan na ustanovni skupščini hrvatskih zadružnih zvez 5. januarja tega leta v Zagrebu. V tem svetu so včlanjene vse revizijske zveze. V glavnem ima Hrvatski zadružni svet iste naloge, kakor jih je imela Glavna zadružna zveza za vse zadružne zveze na področju bivše Jugoslavije. V upravni odbor so bili na skupščini izvoljeni izmed znanih zadrugarjev tudi sledeči: dr. Avguštin Juretič, dr. Mijo M ari čič, Ivan Derežič, ing. Ivan Varga, ing. Stjepan Hršak, Mladen Vuk-mir, dr. Stojan Brajša, dr. Ante Ciko. Zadružni svet ima nalogo, da pospešuje hrvatsko zadružništvo, da spravlja v soglasje delo zadružnih ustanov in da izvršuje revizije.
VABILA NA
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta skupščina ob navedenem času ne bila sklepčna, se vrši pol ure kasneje na istem mestu In pri istem dnevnem redu druga skupščina, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Tudi velja pri vseh vabilih, pri katerih ni izrecno
SKUPŠČINE
drugače določeno, sledeči dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje skupščine. 2. Poročilo upravnega odbora. S. Poročilo nadzornega odbora. 4. Sklepanje o revizijskem poročilu. 5. Odobritev sklepnega računa. 6. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka, oziroma o pokritju poslovne zgube. 7. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 8.
Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 9. Volitev upravnega odbora In namestnikov. 10. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 11. Določitev skupne vsote: a) do katere se sme zadruga zadolžiti; b) hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) na j višjega zneska posojila ali kredita, ki ga sme zadruga dati posameznemu zadružniku. 12. Slučajnosti.
Redna letna skupščina Strojne zadruge na Brodu pri Novem mestu, z. z o. j., ibo v nedeljo 8. marca 1942 ob ipol 10. uri pri Fišerju (Zabret) v Kaindiji z običajniim dineivinim redom in s spremembo pravil §§ 1. im 8., Iki pride kot 11. točka na dnevni red. — Ako bi ta isikiuipščiina nei biila sklepčna, se virši čeiz 15 dni, to je 23. marca 1942 ■ob iiati uri, na istem kraju in z istim, dnevnim ledom druga skupščina, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.
XXXIV. redna skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice na Viču-Ljubljana, z. /. n. j., bo
v nedeljo 8. marca 1942 ob pol 10. dopoldne v poslovnih prostorih v župnišču na Viču.
Redna letna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge na Grosupljem, /.. z o. j., bo 22. februarju 1942 ob 10 dopoldne pri Koprivcu.
Redna letna skupščina Kmetijske strojne zadruge v Savljah, z. z o. j., bo v ncdeiljo 1. marca 1942 ob 2 popoldne v sobi Zadružnega doima v Savljah.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, z. z n. j., bo 15. marca 1942 ob pol 11 dopoldne v poisojilničnih prostorih.
Redna letna skupščina Ljudske hranilnice in posojilnice v Mirni peči, z. z n. j., bo v me-dciljo 1. marca 1942 po prvi sveti maši v hrani Inični sobi.
Redna skupščina »Doma«, stavbne in kreditne zadruge državnih uslužbencev v Ljubljani, z. z o. j., bo 28. februarja 1942 ob pol 17 v prostoru gostilne Ivan Usenik v Ljubljani. Borštnikov trg št. 2.
II. redna letna skupščina Kreditne zadruge združenih nameščencev v Ljubljani, z. z o. j., bo 25. februarja 1942 ob 16 popoldne v svojem poslovnem lokalu v palači Delavslke. zbornice na Miklošičevi ceste 22. B/I. nadstropje.
Redna skupščina Mlekarske in sirarske za-druge logaške v Dol. Logatcu, z. z o. j., bo v
nedeljo t. marca 1942 ob pol 5 popoldne v ljudski šoli v Dol. Logatcu.
Redna skupščina Mlekarske zadruge z o. j. na Vrhniki bo 8. marca 1942 ob 3 popoldne v spodnjih prostorih Rokodelskega doma na Vrhniki.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge z o. j., v Velikih Laščah bo 22. februarja 1942 ob pol 9 dopoldne v stari šoli.
Redna skupščina Pašne zadruge v Sodražici, z. z o. j., bo v medeiljo 22. marca 1942 ob 3 po-,poldne v občinski sejmi sobi v Sodražici.
Redna letna skupščina Lesne zadruge »Ljubljanski vrh« v Verdu, z. z o. j., bo v nedeljo 1. marca 1942 ob 2 popoldne v Rokodelskem domu na Vrhniki.
II. redna letna skupščina Nabavne in proizvajalne zadruge brivskih in frizerskih mojstrov v Ljubljani, z. z o. j., bo v nedeljo 1. marca 1942 ob 9 dopoldne v prostorih zadružnega lokala Združenja brivcev, frizerjev in kosmotikov \ Ljublajni, Šelenburgoiva ulica št. 6/1.
Redna letna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge z o. j. v Starem trgu pri Ložu bo 19. marca 1942 ob 9 dopoldne v prostorih Kmetijske hranilnice in posojilnice v Starem trgu.
Redna skupščina Nabavne in prodajne zadruge na Rakeku, z. z o. j., bo v nedeljo 8. marca 1942 ob 14. uri pri članu Pircu F ranem na Rakeku.
Redna skupščina Mlekarske zadruge z o. j. v Št. Lovrencu bo 25. marca 1942 ob 9 dopoldne v zadružnem ipitališču.
Redna skupščina Hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu, z. z n. j., bo 1. marca 1942 ob 9 dopoldne v šolskem poslopju v Št. Lovrencu.
Redna skupščina Živinorejske selekcijske zadruge z o. j. pri Sv. Gregorju bo v nedeljo .22. februarja 1942 ob 3 popoldne v šolski sobi pri Sv. Gregorju.
Redna skupščina Strojne zadruge na Ježici, z. i/. o. j., bo 22. februarja 1942 ob It dopoldne v Gasilskem domu na Ježici.
Redna letna skupščina Lesne zadruge v Begunjah pri Cerknici, z. z o. j., bo 22. februarja 1942 ob 9 dopoldne v Društvenem domu v Begunjah.
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno • Cena listu za naročnike 10 L na leto. O Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo e Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani • Odgovorni urednik dr. E. Ceferin v Ljubljani • Za Zadružno tiskarno M. Blejcev Ljubljani