PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v Abb. postale I gruppo joto««. Cena 60 ,jr Leto XXIV. Št. 149 (7042) TRST, sobota, 29. junija 1968 PO VČERAJŠNJEM STALIŠČU GROMIKA Ugodni ameriški odmevi na predlog zunanjega ministra SZ Predvidevajo so dvostranski razgovori o omejitvi atomske in o omejitvi raketne oborožitve med dvema velikima silama - Tudi londonska vlada je z zadovoljstvom sprejela stališče sovjetskega zunanjega ministra WASHINGTON, 28. — Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je na tiskovni konferenci potrdil, da je ameriška vlada stopila v stik s sovjetskimi oblastmi za določitev datuma in kraja, kjer naj bi se pričeli dvostranski razgovori o omejitvi atomske oborožitve med obema državama, ameriški pred- Jstočasno so stavniki tudi komentirali vče-rajšnio izjavo sovjetskega zunanjega ministra Gromika glede pogajanj o omejitvi raketne o-borožitve med obema državama. Amerikanci pravijo, da bodo ta pogajanja težavna in da bodo trajala najmanj tri do pet let, kot že obstaja tradicija podobnih pogajanj, med katerimi Sovjetska zveza je pristaja nakakršne koli pritiske. V tej zvezi pravijo v Washingtonu, da je prišlo do sporazumov na osnovi naslednjih zaključkov. V ponedeljek bodo ZDA, SZ in Velika Britanija podpisale spora-sum o nerazjiritvi atomske oborožitve, ki predstavlja zaključek dolgotrajnih in težavnih pogajanj. Neatomske države vztrajajo, da morajo tudi atomske sile pristati na omejitev svoje atomske oborožitve, če že zahtevajo, da preostali svet pristane na ukinitev te o-borožitve. V kolikor ne bi prišlo do podpisa te pogodbe, bi prišlo do logične posledice zaostritve, s čemer bi tudi prišlo do nevarnosti za svetovni mir. Končno je na zadnji seji senat * - ^I ZDA z veliko večino odobril finansiranje za izgradnjo protiraketnega sistema, ki naj bi predstavljal protiutež podobnemu sistemu, ki ga že sedaj gradijo v Sovjetski zvezi. Seveda obstajajo tudi druga zapletena vprašanja, saj v krogih a-meriške vlaae prevladuje mnenje, da bi se ta pogajanja omejila na sistem raketne oborožitve in da bi bila izključno v okviru dvostranskih razgovorov med ZDA in Sovjetsko zvezo in naj bi se torej razvijala izven okvirov razorožitvene konference. Londonska vlada je z zadovoljstvom sprejela vest, da je Sovjetska zveza pripravljena pričeti z izmenjavo mnenj z ZDA o omejitvi strateške raketne oborožitve. Glasnik zunanjega ministrstva je dejal, da lahko izjave sovjetskega zunanjega ministra z zadovoljstvom sprejme na znanje in da predstavljajo nadaljnjo možnost za koristna posvetovanja. TOKYO, 28. — Med protestno demonstracijo, ki jo je priredila ((Socialistična študentska zveza«, je prišlo danes v Osaki v zapadnem delu Japonske do hudih spopadov med levičarskimi študenti in poučijo. Okrog dvesto demonstrantov In stodevetindvajset agentov je bilo ranjenih. Policija je aretirala enaintrideset študentov. V torek obnovitev pogajanj med tiskarji in založniki dnevnikov RIM, 28. — Sindikalni predstavniki tiskarskih delavcev so izdali včeraj naslednje poročilo: ((Predstavniki založništev dnevnikov in sindikalnih organizaoij tiskarske stroke, včlanjenih v CGIL, CISL in UIL, so proučili položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj, ter so po pogovoru, katerega namen je bil ugotoviti sedanje stanje, prišli do prepričanja, da je moč prebroditi sporne točke ter da so nastali pogoji za koristno obnovitev pogajanj s proučitvijo nerešenih točk. Zato so sklenili, da se začnejo 4. julija ob 10. uri zopet pogajati v Rimu na sedežu združenja založnikov v Ulici Piemon-te 64.» .IZJAVE SEVERNOVIETNAMSKEGA PREDSTAVNIKA LONDON, 28. — Bivši privatni tajnik lorda Ruissella Ralph Schoen-man, katerega so pridržali na londonskem letališču, je bdi izgnan. Odpotoval je z letalom v Pariz. Schoenmana so aretirali sinoči zaradi kršitve odloka, ki mu prepoveduje bivanje v Veliki Britaniji. Iz Pariza bo odpotoval v Ne’.v York. POSVETOVANJA O SESTAVI VLADNEGA PROGRAMA Šele 18.-19. julija predvidena zaupnica Leonejevi vladi Sestava struj za kongres PSU - Napovedana stavka poldrzavnih uslužbencev Za Američane je evakuacija Ke Sanha eden dosedanjih najhujših udarcev Med evakuacijo so ameriške čete utrpele hude izgube - Vaje za pasivno obrambo v Sajgonu PARIZ, 28. — Predstavnik severnovietnamske delegacije v Parizu je na tiskovni konferenci izjavil, da je evakuacija Ke Sanha eden najhujših porazov za Američane tako s strateškega kakor s taktičnega vidika. Poudaril je, da so Američani mobilizirali ogromna sredstva za obrambo Ke Sanha, toda od januarja letos je bilo ubitih ali vrženih iz boja petnajst tisoč njihovih vojakov. Ameriško poveljstvo trdi sedaj, da je to oporišče postalo brezpredmetno, toda to spominja na basen o lisici in volku. Predstavnik je omenil zatem RIM 28. — Prihodnji petek bo predsednik vlade Leor.e predložil’ v poslanski zbornici in v senatu program svoje vlade, ki le sicer začasna, istočasno pa je urav od tega programa odvisna oblika podpore socialistov, ki je za Leonejevo vlado odločilnega pomena. Zelo je verjetno, da bodo razpravo nato ponovno odložili in da se bo pričela v ponedeljek 8 junija ter se bo nato nadaljevala dalj časa in predvidoma do 18. — 19. junija. Iz tega formalnega razloga so tudi morali odpovedati obisk predsednika republike Saragata v Veliki Britaniji, ki bi moral prispeti v London 16. julija. V teh dneh je Leone že pričel sestavljati program svoje vlade in menijo, da je že izdelal osnovne smerice, o katerih bo poročal na prihodnji seji ministrskega sveta. Med razpravo o vladi in o njenem programu pa sovpadajo tudi razprave o bližnjem zasedanju centralnega komiteja socialistične stranke, ki se bo sestal v prvih dneh julija v Rimu. V tem okviru se že začrtavajo obrisi različnih struj,ki se bodo predstavile na pri- Sovjetski zunanji minister Gromiko | hodnjem zasedanju centralnega ko- _______■■■■■.........m.................. SREDI JULIJA PLENARNA SEJA CK ZKJ Delo sindikalnega kongresa se nadaljuje v komisijah Med razpravo je prevladala vrsta vprašanj, ki so v zadnjem času postala najbolj pereča - O odnosih Jugoslavije s socialističnimi državami (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predsedstvo in izvršni komite CK ZKJ sta na današnji skupni seji sklenila, da bo 9. plenarna seja CK ZKJ 16. julija. Na tej seji bodo na dnevnem redu: poročilo predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ in program delovanja ZKJ; osnutek dokumenta o najvažnejših nalogah zveze komunistov na področju kadrovske politike; predlog bodoče strukture in organizacija vodilnih organov ZKJ; kriterij in način njihove izvolitve; predlog odloka o izvolitvi delegatov za 9. kongres. Sesti kongres zveze sindikatov Jugoslavije je danes, tretji dan zasedanja nadaljeval delo v komisijah. V razpravi v vseh petih komisijah so udeleženci kritizirali nedosledno in počasno reševanje mnogih važnih vprašanj socialistične graditve, poudarili zahtevo po pravičnejši razdelitvi dohodka in nujnost ureditve ne le gospodarskega temveč splošnega družbeno - političnega sistema in hitrejšega razvoja samoupravljanja. V razpravi je prevladala vrsta takih vprašanj, kot zahteva po poostritvi družbene odgovornosti od vrha navzdol, skrajšanje delovne dobe za pokojnine zmanjšanje razlik v osebnih dohodkih, prepoved honorarnega dela, onemogočenje neopravičenega bogatenja, radikalno zmanjšanje nezaposlenosti, skrb za delavce najnižjimi dohodki. Komisije so končale svoje delo s sprejemom resolucij, ki bodo predložene jutn na plenarni seji v odobritev. Na seji zunanjepolitičnega odbora 'zvezne skupščine so jugoslovanski diplomatski zastopniki v Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem, Poljskem v Romuniji, Madžarski, Bolgariji in Albaniji pri SEV poročali o stanju in razvoju odnosov Jugoslavije z omenjenimi sociali stičnimi državami. Člani odbora in drugi udeleženci v razpravi so do sedanje odnose Jugoslavije s socialističnimi državami ocenili glavnem pozitivno. Ugotovili pa so da ti odnosi niso enako plodni in dobri z vsemi državami. Na primer z Bolgarijo, kjer zadnje čase ponovno pogrevajo makedonsko vprašanje in netočno obveščajo javnost o notranjem razvoju Jugosla vije. V nekaterih drugih sociali stičnih državah se javljajo posku si diskreditiranja jugoslovanske po ti v socializem, posebno sistema samoupravi j amj a. Z druge strani je bilo ugotovljeno, da se dvostranski odnosi, posebno gospodarski, z vsemi socialističnimi državami dobro razvijajo. Kot uspešno so ocenil! tudi dosedanje delovanje Jugoslavije s so cialističnimi državami v borbi za ohranitev miru na svetu. V zvezi tem so ugotovili, da je politika konstruktivnega sodelovanja Jugoslavije s socialističnimi državami in drugimi miroljubnimi državami prispevala k popuščanju napetosti vzpostavitvi enakopravnih odnosov in širšega sodelovanja na mednarodnem področju. Izraženo je bilo mnenje, da konservativna pojmovanja, ki streme po politiki zat! ranja širšega enakopravnega in miroljubnega mednarodnega sodelovanja z izgovorom, da tako sode lovanje nosi v sebi nevarnost spodkopavanja notranje ureditve v samih socialističnih državah in v Evropi, lahko samo, škodujejo zavrejo krepitev socializma in njegove konstruktivne vloge v evropskem in mednarodnem sodelovanju. Okrožno sodišče v Beogradu je prepovedalo razpečevanje izredne številke 5 lista «študent», od 25. t.m., ki ga izdaja vseučiliščih odbor zveze študentov beograjskega vseučilišča. Uredništvo «študenta» ima pravico, da v treh dneh vloži pritožbo vrhovnemu sodišču Srbije. V obrazložitvi odloka okrožnega sodišča se ugotavlja, da nekateri članiki lahko povzročijo razburjenje prebivalstva ter zlonamerno in tendenciozno prikazujejo nekatera mišljenja in vesti. B. B. miteja PSU in ki bodo predložile resolucije, o katerih bo članstvo odločalo. Danes je Giolitti obrazložil osnutek resolucije, ki jo bo predložila skupina, ki se združuje okrog tega vidnejšega socialističnega predstavnika in v kateri je med drugimi osebnostmi tudi tajnik deželne federacije PSU Furla-nije-Julijske krajine odv. Fortuna, med širše znanimi imeni pa tudi Eugenio Scalfari. V tej resoluciji je rečeno, da predstavlja volilni poraz posledico izgube avtonomije partije, ki je postala »plen umerjenega dela levega centra«) Osnovno napako vidi ta skupina tako imenovani omejitvi večine proti komunistom, na kar so socialisti pristali na pritisk demokristjanov v izključni funkciji tako nazvane razširitve ((demokratičnega področja« v protikomunistični funkciji. V takem ozračju se je socialistična stranka znašla kot jetnik centrističnih sil. Vse se je še zaostrilo, ker je bil celotni sistem razširjen na lokalne uprave. V drugem delu govori resolucija o nekaterih konkretnih ukrepih, za katere bi se morali zavzeti socialisti in v tej zvezi govore o ((novem političnem obeležju«. Glede specifičnih političnih vprašanj je rečeno v resoluciji, da morajo socialisti izvajati svojo vlogo levičarske sile, ki pa je sposobna sprejeti vladne odgovornosti. Zato je čim prej treba končati s fikcijo poslovne vlade in mora KD sprejeti na znanje, da socialisti niso več pripravljeni prevzeti odgovornosti, ki so v nasprotju z njih prepričanjem. Združenje industrijcev Je izdalo uradno sporočilo, v katerem izraža pozdrav in čestitke novi vladi, pri čemer pravijo, da obstajajo številna vprašanja ((rednega upravnega značaja«, ki jih je treba obravnavati. V izjavi je rečeno, da obstaja nevarnost zvišanja proizvodnih stroškov zaradi delavskih demonstracij in da prihaja do teženj, da se delavski spori prenesejo na ulice. V bistvu torej osnovna orga nizacija velikih kapitalistov pričakuje od nove začasne vlade, da ne bo naredila ničesar razen običajnih upravnih zadev, odnosno da bo uporabila silo za zatiranje manifestacij, ki izražajo nezadovoljstvo prebivalstva. Jutri se sestane vsedržavno vod stvo PRI, na katerem bo poročal tajnik La Malla. Vsedržavne organizacije poldr-žavnih uradnikov CISL, CGIL in UIL so sklenile, da je treba uveljaviti načelo avtonomnega plačevanja na osnovi ukinitve zakon skega člena št. 722. Sindikalne organizacije so poslale telegram vladi, v katerem zahtevajo, da pride do razgovorov do 10. julija, kolikor pa do razgovorov ne bo prišlo, pa so že napovedali stavko, ki bo 12. in 13. julija in kateri bo sledila nova stavka od 18. do 20. julija. zaradi številnih stavk, ki so jih napovedale sindikalne organizacije, skoraj popolna zmešnjava. Stavka železničarjev, ki se je začela preteklo nedeljo, je povzročila ukinitev številnih vlakov v vseh železniških departmajih, znatno zmanjšanje števila vlakov londonske podzemske železnice ter ukinitev večine trajektov čez Rokavski preliv. V znamenje protesta proti odbitju nekaterih postavk delovne pogodbe sta najpomembnejša britanska železničarska sindikata naročila svojim pripadnikom, naj ne delajo niti minute preko časa, ki je predviden v pogodbi, ter naj se natančno držijo vseh določil železniškega pravilnika. Rezultat tega je bil ukinitev četrtine vseh britanskih vlakov ter zadrževanje vseh poslov. Vozniki vlakov podzemske železnice so na primer, potem ko so dali zapreti vrata, stopili iz vlaka in točno pregledali, ali so vsa vrata pravilno zaprta, šele nato pa so odpeljali. V teku je tudi stavka pilotov BOAC (British overseas airways Corporation). Vsa letala podjetja so ustavljena v hangarjih londonskega letališča, kar povzroča med drugim hude težave za parkiranje letal drugih družb. Ze več dni stavkajo tudi delavke, ki izdelujejo sedeže za avtomobile Ford. Stavka je praktično ustavila celotno produkcijo avtomobilov. Računajo, da je zaradi nekaj dni stavke tovarna izgubila naročila za izvoz v vrednosti okrog osem milijonov funtov šter-lingov. Te dni stavkajo tudi šoferji in nadzorniki avtomobilskih tovarn Austin, Rootes in drugih. Stavke manjših skupin delavcev, ponekod iz čisto internih razlogov, so delno ustavile produkcijo tovarn v Longbridgeu, Birminghamu in Liverpoolu MOSKVA, 28. — Posebni U Tan-tov predstavnik za Srednji vzhod Gunnar Jarring je prišel na obisk v Moskvo, kjer se je danes sestal s predsednikom vlade Kosiginoro Se prej se je pogovarjal s pomočnikom zunanjega ministra Kuznje-covom. BRUSELJ, 28. — Nova belgljsza vlada je dobila v poslanski zbornici zaupnico s 115 glasovi proti 86 pet poslancev se je vzdržalo. sestrelitev tritisočega letala nad Severnim Vietnamom in poudaril, da ameriško bombardiranje r.i moglo omajati morale sever-novietnamskega ljudstva in o-šibiti njegovega odpora. Govoril ie zatem o ameriškem bombardiranju Severnega Vietnama v treh' letih in je pripomnil, da je vsak prebivalec dobil v dar od ZDA 39 kilogramov bomb. Vsak kvadratni kilometer Severnega Vietnama je dobil štiri tone bomb. Severnovietnamska tiskovna agencija je javila da so ameriške čete utrpele hude izgube med evakuacijo oporišča Ke Sanha. Ameriške čete na umiku so bile podvržene hudemu ognju topništva in osvobodilne sile so jih v nekaterih kra jih napadle iz zasede General Westmoreland pa je trdil, da so načrt za avakuacijo o-porišča pripravili že pred dvema mesecema, ko je bil on še vrhovni poveljnik ameriških sil v Vietnamu. Dejal je, da je načrt «načelno odobril«, toda za njegovo izvedbo ni bil tedaj še določen datum. Vojaška dejavnost v Južnem Vietnamu je bila včeraj koncentrirana predvsem na sektorju severne fronte južno od demilitariziranega področja. Na področju Sajgona so strateški bombniki «B-52» nadaljevali bombardiranje položajev osvobodilne vojske. Ameriško letalstvo je na daljevalo tudi bombardiranje Severnega Vietnama. Ameriški vojaški predstavnik v Sajgonu je priznal, da so ZDA zgubile skupno 222.5 letal Kakor poročajo iz Hanoja, so bila včeraj sestreljena nad Severnim Vietnamom tri ameriška letala Iz Pnom Penha poročajo, da je prišel na vojaško letališče blizu Pnom Penha s helikopterjem neki poročnik južnovietnamskega letalstva in prosil za politično zatočišče. V Sajgonu bodo v soboto in nedeljo prvikrat od začetka vojne vaje za pasivno obrambo, da «se prebivalstvo udomači z metodami samoobrambe, ki se bodo uporabile v primeru napadov osvobodilnih sil z raketami ali z infiltracijami«. V južnovietnamski poslanski zbornici je bil včeraj oster incident, ko je neki poslanec izjavil. da ni izključeno, da je bilo šest južnovietnamskih visokih častnikov namenoma ubitih, ko jih je neki ameriški helikopter, ki je izstreljeval rakete proti osvobodilnih silam na področju Cholona «po pomoti« napadel. Poslanec je med protesti drugih poslancev izjavil, da je med prebivalstvom splošno mnenje, la je v teku ((politična likvidacija i namenom, da se utrdi oblast«. Poslanec je dodal, da so bili v okviru te operacije številni politiki, ki *o povezani s podpredsednikom Kan Kijem, razrešeni svojih nalog. Večina južnovietnamskih častnikov, ki so bili ubiti v Cholonu, so veljali za pristaše generala Kija. Čombe ALŽIR, 28. — V poučenih krogih pravijo, da namerava alžirska vlada uradno ali privatno predložiti primer čombeja konferenci organizacije afriške enotnosti na vrhu, ki bo sredi septembra v Alžiru. Kakor je znano, je Combe zaprt v Alžiriji že od lanskega junija, kamor je bil prispel z letalom. Kongo, kjer je bil Combe obsojen na smrt zaradi veleizdaje, je zahteval njegovo izročitev. Polk. SIFAR Rocca napravil samomor Vodil je ekonomski oddelek obveščevalne službe, ko je bil njen načelnik gen. De Lorenzo • Razlogi še neznani DOLGA SEJA V BRUSLJU Pridržki izvršne komisije EST do francoskih izrednih ukrepov Dokončno sodbo o ukrepih bodo izrekli na seji sveta ministrov, ki bo julija * Francoski vladi so izročili dokument o zaključkih komisije BRUSELJ 28. — Izvršna komisija evropske gospodarske skupnosti je preteklo noč ob treh zjutraj zaključila razpravo o vprašanjih, ki so ostala zaradi ukrepov francoske vlade, ki so povezani z gospodarsko krizo v Franciji. Danes je predsednik komisije — Jean Rey sporočil sklepe fran- V Angliji stavka raznih strok delavcev LONDON, 28. — Na področjih prevozov in avtomobilske industrije vlada te dni v Veliki Britaniji coskemu stalnemu predstavni ku. Izvršna komisija izraža bojazen, da gredo francoski ukrepi v zvezi z gospodarsko krizo dlje, kakor je potrebno, da se odpravijo trenutne težave, izvršna komisija se ni izrekla o zakonitosti ukrepov, temveč je s:.mo izrekla splošne pridržke. Dokončno se mora izreči svet ministrov, ki se mora sestati, da prouči, kakšne možnosti so za rešitev težav, s katerimi ima opravka Francija. V dokumentu, ki ga je predsednik komisije izročil francoskemu predstavniku, je med drugim rečeno, da se komisija boji, da ukrepi, k: jih je napovedala francoska vlada, že zaradi svojega obsega in trajanja presegajo nujno potreben obseg za odpravo nenadnih težav. Predstavnik komisije je prebral časnikarjem izjavo, v kateri je rečeno, da komisija ceni potrditev volje francoske vlade, da bo spoštovala zapadlost 1. julija, ter se zaveda naporov franooske vlade, da omeji ukrepe za zavarovanje svojega gospodarstva. Na drugi strani pa komisija dvomi, da bo francoska vlada mogla sama sprejeti vse ukrepe, ki jih je napovedala, in meni, da je treba brez odlašanja uporabiti postopek, ki ga določa skupnost. Zato Je komisija sklenila začeti posvetovanja. ki jih predvideva pariška pogodba. Datum seje sveta ministrov evropske skupnosti bo določen prihodnji teden; verjetno bo seja julija. Francoski stalni predstavnik pr! evropski skupnosti poslanik Boe-gner je govoril nocoj o ukrepih francoske vlade, ki bodo stopili v veljavo 1. julija. Izjavil je, da so ukrepi začasni in omejeni. Poudaril je tudi važnost, da je Francija spoštovala zapadlost 1. julija tako glede evropske skupnosti kakor do drugih držav, in to na podlagi sporazumov, ki so bili doseženi v Ženevi v okviru jx>godb Kennedyjeve runde. Sporočili so tudi, da bo Francija 1. julija obrazložila v okviru GATT razloge, zaradi katerih je odredila omejitvene ukrepe. V krogih francoskega stalnega predstavništva ugotavljajo, da je majska kriza nastala v trenutku, ko je tekmovanje med šestimi državami skupnega tržišča postalo ostrejše. Stavke so ustvarile praznino v francoski proizvodnji. Da bi preprečila, da se ta praznina Izpolni s pretiranim in nerednim povečanjem uvoza, je morala francoska vlada sprejeti ukrepe, katerih namen je zadržati na normalnem tiru dotok uvoza. Kar se tiče reakcije francoske vlade na stališče izvršne komisije, se je zvedelo, da francoska vlada sedaj proučuje dokument, ki ga je Rey izročil davi francoskemu predstavniku. Revija koncertov ob koprski obali KOPER, 28. — Kakor lani, bodo tudi letos v glavni turistični sezon! v letoviških krajih ob obali nastopali s promenadnimi koncerti nekateri pihalni orkestri iz Slovenije. Od 29. junija do 21. julija bo štirinajst promenadnih koncertov, na katerih bo nastopalo skupno 350 godbenikov: rudarska godba Vele- godba iz Mežice, mladinska rudarska godba iz Velenja, godbe iz Kranja, pihalni orkester ravenskih železarjev in piranske godbe. Prva serija promenadnih koncertov bo 29. junija, in sicer v Piranu, Portorožu, Izoli, Ankaranu in Kopru. Ostali koncerti pa se bodo vrstili v dneh 4., 6., 7., 13. in 21 julija. RIM, 28. — Bivši polkovnik italijanske vojske, 58-letni Renzo Rocca iz Albe pri Cuneu, je včeraj napravil samomor. Policija ga je našla mrtvega pri vhodu komercialnega urada, ki ga je bivši polkovnik vodil v Ul. Barberini. Ob truplu je policija našla revolver Beretta kal. 6,35 s katerim se je Rocca ustrelil v sence. Kot je pozneje ugotovila policija, je včeraj okrog 14. ure šofer pospremil Rocco v urad. Ob 17.30 je prišla v urad tudi tajnica Alu-retta Manzini, ki je pa ugotovila, da so bila vrata urada zaprta od znotraj. V zaskrbljenosti je tajnica obvestila vratarja stavbe, ki je poklical policijo. Agenti so vdrli v urad ter pri vratih našli mrtvega Rocco. Izvedenci inštituta za sodno me dicino in agenti znanstvenega oddelka so po pregledu trupla in po poskusu s parafinom ugotovili, da gre za samomor. Na polkovnikovi desni roki so namreč naši znake smodnika. Preiskava bo morala se daj ugotoviti vzroke samomora. Bivši polkovnik Rocca je v preteklosti več časa — baje več kot dvajset let — vodil ekonomski odsek SIFAR, italijanske obveščevalne službe, ki ji je bil na čelu general De Lorenzo. Zdi se, da je Rocca, čeprav ni bil formalno več v vojski, še vedno delal za SID, t.j. za ustanovo, ki je nadomestila SIFAR. Podeljene so mu bile posebne naloge: med drugim je moral najti razna «kritja», kot n. pr. urade, stanovanja in včasih tudi trgovine, za delovanje SID. Izvedelo se je tudi, da je bil Rocca pogostoma na službenih potovanjih, in da je bil njegov urad v Ul. Barberini večkrat prazen. Častnik, ki je imel dva sinova — oba sta univerzitetna študenta — je že vec časa živel ločen od že ne, ki stanuje v Ul. Nomentana. Zdi se, da je bil Rocca znan tudi pod imenom «dr. Pino Renzi«. Senator Raffaele Jannuzzi, eden od časnikarjev, ki so jih pred nekaj meseci obsodili zaradi obrekovanja v škodo generala De Lorenza, je danes predložil ministrskemu predsedniku in ministru za notranje zadeve vprašanje, «da bi poznal rezultate preiskave o smrti polkovnika SIFAR Renza Roc- ce, ubitega 26. junija ponoči od strela samokresa Beretta 6,35». Stiki med študenti obeh Nemeij BONN, 28. — Prvikrat po osmih letih je bil včeraj navezan z vzhodnim Berlinom stik med zahodno-nemško zvezo študentov, ki zdržu-je vse univerze Zahodne Nemčije, in organizacijo komunistične mladine Vzhodne Nemčije Na sestanku so razpravljali o ev-opski varnosti, o priznanju Vzhodne Nemčije in o razmerah, v katerih, živijo študenti v ČSSR in Franciji Zahodnonemška zveza študentov je povabila vzhodnonemške študente, naj pošljejo predstavnike na seminar o študentovskih vprašanjih, ki bo od 16. do 21. julija v Giessenu. Nov sestanek je predviden med svetovnim lestivalom mladine v Sofiji. V Nemčiji je že več dni stavka študentov zanodnonemških visokih tehničnih šol V Konstanzu je bil tudi spopad med študenti in policijo. o»toli tri tisoč šoudeniov jo priredilo mirne demonstracije proti politiki ministra za kulturo Hanna za deželo Baden VVurtemberg. Davi v prvih jutranjih urah je policija izgnala iz univerze v zahodnem Beninu okoli 60 študentov, ki niso noteli zapustiti univerze. Popoldne so študenti zasedli fakulteto za socialne vede. ker so oblasti odklonile novi statut, ki bi o-mogočii večj<> avtonomijo zavodov za politične vede. Zvečer so študenti zapustili fakulteto. ...................... SESTANEK ITALIJANSKO-NEMŠKEGA GOSPODARSKEGA ODBORA Razpravljali so tudi tržaškem pristanišču Italijanska delegacija je pozvala Zapadne Nemce, da favorizirajo investicije v Trstu RIM, 28. — Vse državne sindikalne organizacije so sklenile, da bodo uslužbenci italijanskega rdečega križa stavkali eri 4. do 16. julija. Uslužbenci protestirajo, ker po 31 mesecih odobritve organika še ni prišlo do ureditve položaja celotnega osebja s čemer se je vodstvo Rdečega križa izognilo številnim obveznostim. BONN, 28. — V Hamburgu se je zaključil sedmi sestanek itali-jansko-nemškega mešanega odbora za ekonomsko sodelovanje. Italijansko delegacijo je vodil opolno-močeni minister Cesidio Guazzaro-ni, na čelu zahodnonemške delegacije pa je bil generalni ravnatelj zveznega ministrstva za ekonomijo Sehiettinger. Na dnevnem redu so bila številna vprašanja ekonomskega in trgovinskega značaja. Trgovinske probleme je obravnavala posebna komisija, ki je med drugim proučila nov nemški zakonski osnutek o vinih ter razpravljala o težavah, na katere je naletela ZRN pri uvažanju poljedelskih izdelkov v Italijo. Mešani odbor je proučil ekonomski položaj v obeh državah. Predsedniki obeh delegaciji so v glav- nje, godba Milice iz Ljubljane.)nem pozitivno ocenili ekonomski potek bodisi v ZRN kot v Italiji. Razpravljali so tudi o medsebojnih trgovinskih izmenjavah, ki so v sedanjem trenutku zadovoljive. V tej zvezi so italijanski predstavniki poudarili važnost, ki jo nalagajo na svobodno izmenjavo delovne sile. Odbor je vzel v pretres tudi nove težnje komercialne politike nasproti državam zapadnega bloka. Zadnji del sestanka je bil posve-čan problemom na področju prevozov. V tej zvezi je bilo tudi govora o razvoju tržaškega pristanišča. Italijanska delegacija je pozvala nemško, naj z večjo vnemo sodeluje pri reševanju tega problema ter naj v prvi vrsti favorizira nemške investicije v Trstu. Dela odbora so potekala v prijateljskem vzdušju ter so pripomogla k razjasnitvi gledanj obeh držav na najbolj pereče probleme. Nerudi na Kitajskem HONG KONO, 28. - HongkonšM listi poročajo, da je bilo v preteklih tednih na Kitajskem ubitih preko dva tisoč pripadnikov skupine ((rdeča zastava«. Kot so izjavili potniki, ki so prihajali iz Kantona, so bili delavci, rdeče straže, kmetje in drugi revolucionarji ubiti od pripadnikov skupine ((vzhodnega vetra«. Električna centrala v Kantonu in fakulteta za fiziko univerze v Chungshanu sta bili sioraj popolnoma uničeni od požarov. Do spopadov med nasprotujočimi si skupinami je baje prišlo tudi v mestih Wuchow med pokrajinama Kwangtung in Kwangsi, Liucho in Kweilin. Isti viri poročajo, da plava po rekah okrog Chlangmena in Toishana, v pokrajini Kwangtung, od petsto do šeststo človeških trupel. Nekatera od trupel imajo zvezane roke in noge. List «Fai Po« piše z druge strani, da je bilo več sto ljudi ubitin zaradi poplav, ki so zajele pokrajine Kaoyaba in Kantona. Ameriški dezerterji na Švedskem STOCKHOLM, 28 — Na Švedskem so danes dovolili politično zatočišče desetim ameriškim vojakom, ki so bili dezertirali iz protesta proti vojni v Vietnamu. Med njimi Je črnski vojak, ki pravi, da ga je osebno odlikoval predsednik Johnson v neki vojaški bolnišnici v Južnem Vietnamu. Sest od teh vojakov je prišlo na Švedsko 25 maja iz Vietnama, potem ko so bili nekaj časa v Moskvi, kjer m> obsodili vietnamsko vojno. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ PIllItOČNI ZBORNIK Razprava o volilnih izidih delu kulturne in ostalih komisij ter študijskem centru Odbor je imenoval za novega načelnika u-pravno-politične komisije dr. Karla Siškoviča V petek se je sestal izvršni od- Načelnik je obširneje govoril o bor Slovenske kulturno gospodar- potrebi ustanovitve študijskega ske zveze, Id je najpreje obravna- centra, glede česar so obstajali do-vail splošne zaključke političnih in ločeni predlogi. deželnih volitev Predsednik Boris Race se je pri tem omejil na analizo ugotovitev izidov samo glede neposrednih interesov Slovencev in je dejal, da je bilo na kandidatnih listah tokrat predloženih razmeroma veliko število slovenskih kandidatov. Po volitvah je SKGZ poslala izvoljenim deželnim svetovalcem in izvoljenemu poslancu pozdravno pasmo, v katerem je izrazila svojo pripravljenost, da jim pomaga pri njih težkem in odgovornem delu. Predsednik Race je nato ugotovil, da žal ni bito izvoljeno toliko svetovalcev v deželni svet, kot bi bilo po najbolj realističnih računih upravičeno glede številčne moči slovenskega prebivalstva. V deželi bi moralo biti najmanj 4-5 slovenskih svetovalcev in od tega 2 v Trstu, 1 v Gorici in 1 v Slovenski Benečiji. S tem bi bila tudi geografsko pravična razdelitev izvoljenih predstavnikov. Pri tem je tudi vprašanje politične razdelitve in je škoda, da PSU nima svojega svetovalca, kot je tudi pomembna pomanjkljivost, da ni bil nihče izvoljen iz Slovenske Benečije. Na volitvah so se številni kandidati pomembno uveljavili z visokim številom preferenc, tako d3 bodo imeli večjo težo v strankah in skupinah, kjer so nastopili. Predsednik Race je zaključil, da je tudi za bodočnost zelo važno da bomo imeli Slovenci poslanca v rimskem parlamentu, želeti, pa bi bilo, da bi se glede tega vprašanja ustvarila širša enotnost, saj postaja očito, da je možnost izvo. litve samo na listi KPI, da pa je treba istočasno ustvariti pogoje, da bo kandidat sprejemljiv za čim širši krog Slovencev. V dokaj obsežni razpravi so se člani izvršnega odbora predvsem zanimali za položaj v Beneški Sloveniji, kjer ie priš'o na teh volitvah do bistvenih premikov, čeprav niso privedli do konkretne izvolitve. Podpredsedik Predan je pojasnil položaj posameznih kandidatov demokristjana Speccgne, komunista Petričiča in psiupovca Cumerja. V diskusijo so nato še posegli Bole, Oblak, Vesel, Kont Tedoldi, Be-nedetič, Škrlj in Race. Načelnik komisije za kulturna vprašanja Edvin Švab je orisal delo komisije v preteklem letu, ko je šlo najprej za napore, da se označijo pristojnosti komisije in ko se je razvila širša debata o slovenski kulturni politiki na splošno. V tej zvezi so člani komisije izdelali pismene prealoge in je prišlo do obsežnih razprav. Komisija ie poleg tega začrtala program svojega dela in je do sedaj razpravljala o enotnosti slovenskega kulturnega prostora,_ o odnosih med SKGZ in njenimi članicami, o Slovenski prosvetni zve- * 1 2 V razpravo so posegli številni člani izvršnega odbora, ki so bili soglasni, da je nujna ustanovitev študijskega centra ne samo z vidika kulturnih potreb, temveč potreb temeljitih raziskav pravnega, gospodarskega in socialnega značaja, s čimer se ukvarjajo tudi druge komisije zveze. Zato je izvršni odbor sklenil, da se študijski center nemudoma u-stanovi, da pa se poveri predsedstvu, da na razširjeni seji razpravlja o končni organizacijski obliki in da se prepusti nadaljnjemu razvoju vprašanje odnosov z Narodno in študijsko knjižnico ter ureditve odnosov z že obstoječim arhivom pri SKGZ. Tajnik Zveze Bogo Samsa je okvirno poročal o delu posameznih komisij in ugotovil, da so komisije sicer opravile pomembno delo, da pa obstajajo istočasno še vedno tudi resne pomanjkljivosti. Tako je navedel izrazito vrzel, k) obstaja v upravno - politični komisiji, ki je nedvomno odraz neobstoja primernega študijskega organa, kot tudi dejstva, da je načelnik prezaposlen z raznimi funkcijami. Navedel je delo gospodarske komisije, komisije za šolstvo, komisije za odraščajočo mladino in komisije za mladino in šport, še zlasti pa je zaskrbljujoče premajhno delovanje komisije za tisk ‘n komisije za Beneško Slovenijo. Tudi v tej zvezi je izvršni odbor sprejel nekatere sklepe. Tako je ugotovil, da je treba za prihodnjo sejo pripraviti predloge za izboljšanje dela nekaterih komisij, da se premosti kriza v šolski komisiji, obnovi delovanje komisij za Beneško Slovenijo in za tisk. Konkretno pa je izvršni odbor po. segel na področje upravno-politične komisije in je sklenil, da se koop-tira v izvršni odbor dr. Karel Sl-škovič in da se imenjuje za načelnika te komisije, s čimer postane tudi član predsedstva SKGZ. V zvezi z razširitvijo izvršnega odbora je bil sprejet tudi sklep, da se kooptira žg prejšnji član Samo Pahor in da se koop tira za člana Milan Bolčič. Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole je v zaključku orisal uspešno delo te pomembne gospodarske organizaci je, ki je v zadnjem razdobju šlo v treh smereh: 1. Da se Slovenci čim bolj vključimo v deželi v splošna dogajanja, za kar so predstavniki združenja sodelovali na številnih za-sedanjih gospodarskega značaja. 2. Za akcijo združenja, da se urede odnosi s sorodnimi italijanskimi gospodarskimi organizacijami, kar je rodilo zelo pozitivne rezultate. 3 Uspelo je angažirati tudi tržaško trgovinsko zbornico za koordinirano akcijo za reševanje nekaterih bistvenih gospodarskih vprašanj ita zi in o Narodni študijski knjižnici. ..........».........................*“ VPRAŠANJA IN ODGOVOIU Odbitki pokojnin upokojencem, ki delnjo ”“k°“ “ bo'»' *“ d“ K pokojninami se nes dveh vprašanj. BIVŠI AVSTRO OG RSKI VOJAKI Radi bi opozorili predvsem tiste, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni, na nove zakonske določbe, ki so izšle marca letos in ki so njim v prid. Predvsem bi poudarili, čeprav smo o tem v našer dnevniku že pisali, da pntiči vsem italijanskim državljanom, ki so med prvo sve-tovno vojno vili v avstro-ogrski voj-ski, letno nakazilo (10.000 lir. To, da so se s ten zakonom razširile pravice, ki so jih imeli ostali državljani v Italiji, tudi na našo deželo, ki je pred prve svetovno voj-no spadala pod Avstrijo, ima še dve važni posledici, ki zadevajo po-kojnine- . . .. 1. — Priznava se vsem bivšim avstro-ogrskin, vojakom pravica do vojaške invalidske pokojnine enako kot ostalim državljanom, ki so služili vojaški rok v italijanski vojski. 2. — Doba odsluženega vojaškega roka pa se pri ugotavljanju višine pokojnine šteje med tako imenovane simbolične dajatve. To pomeni, da imajo še živi upokojenci za vsako leto odsluženega vojaškega roka v avstro-ogv^ii vojski pravico do poviška pokojnine v znesku 450 lir na mesec. ODBITKI UPOKOJENCEM, KI DELAJO Odgovorili bomo čitatelju C.S. iz Nabrežine, Ki si žel. jasnejših podatkov glede odvzema pokojnin tistim upokojencem, k: nadaljujejo z delovnim razmerjem Njegov primer je naslednji: Januarja letos je dopolnil 60. leto in začel dobivati tudi ustrezno starostno pokojnino v višini 52.000 lir na mesec. Ker je pokojnina precej nizka, je nadaljeval z delovnim razmerjem, da bi z je delodajalec odvzel skoro polovico mesečne plače Predvsem naj poudarimo, da so sindikati vložili priziv na ustavno sodišče, kjer zagovarjajo stališče, da je kakršenkoli odvzem pokojnin tistim, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, protiustavno in protizakonito dejanje. Kar se tiče gornjega primera, naj povemo, da ima čitatelj C.S. po novem pokojninskem zakonu pravico do 15.600 lir mesečne pokojnine. O-stalih 34.400 lir pa ss deli s 26 (toliko se predvideva delovnih dni na mesec). Šteirlo 1330. ki ga dobimo, pa je znesek, ki ga mora delodajalec odbiti za vsak delovni dan, ko upokojenec res efektivno dela. Če bo n.pr. upokojenec delal iz raznih razlogov le 20 dni m mesec, mu ne bo delodajalec odbil 34.400 lir na mesec, temveč le 26.420 lir. Ta primer velja za vse tiste, ki so šli v pokoj pred 1. majem letos. Upokojencem pa, ki so dosegli pravico do pokojnine po 1. maju 1968 in ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, se ne daje niti osnovna pokojnina 15.600 lir ne glede na to, če se jim pokojnina zaračuna po novem ali po starem sistemu. Enostavno se jim odvzame vsa pokojnina, če delajo vse-, 26 dni. Če bo upokojenec delal le 13 dni, ima pravico do polovice celotne pokojnine. Isto velja za upokojence, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem in ki prejemajo pokojnino za dovršeno delovno dobo (pensione di an-zianita). Upokojenec vnovči pokojnino, delodajalec pa mu jo odbije na plači, sorazmerno s številom delovnih dni. Odbite zneske pa nato delodajalec vrača na INPS! Pri tem pa naj dodamo, kar ja zelo važno za upokojence, ki nadaljujejo z delovnim razmerjem, da zakon ne predvideva odvzema 13. pokojnine, tudi če zavarovanec prej- dodatnimi socialnimi dajatvami pri-1 me na delovnem mestu 13. plačo. lijansko - jugoslovanskega sodelovanja v obojestransko korist. Pri vseh teh naporih se je Slovensko gospodarsko združenje pomembno uveljavilo v korist svojega članstva in v splošno korist lokalnega gospodarstva. Izvršni odbor je v tej zvezi sklenil, da bo ena izmed prihodnjih sej posvečena gospodarskim vprašanjem, talko da se seznani tudi širši krog z napori, ki jih je opravilo Slovensko gospodarsko združenje in da se ti napori še v čim širši obliki okrepe. če neka knjiga govori o vzgoji otrok, pa o obvarovanju pred boleznimi, o varstvu pri delu in tehnologiji živil, o dietni prehrani in kuhinjski opremi, o živalih v stanovanju, tekstilnih surovinah, o-snovah vezenja in kemičnem čiščenju oblačil, o plinu, domačih popravilih in varnosti v prometu, je seveda nemogoče, da bi celotno knjigo kdorkoli strokovno ocenil. Vsak strokovnjak bo sicer za svoje področje lahko pripomnil kaj k posameznim poglavjem. Zato tudi ni naš namen, da bi ocenjevali novo, priročno knjigo, ki se je pojavila na našem trgu, temveč je naš namen predvsem opozoriti na izdajo, kakršne sicer najdemo v tujih jezikih, kakršne pa v slovenščini doslej nismo imeli. Gre za knjigo ZA DRUŽINO IN DOM, za knjigo, ki jo je izdala Državna založba Slovenije, uredil širši uredniški odbor pod vodstvom glavne urednice Andreje Grum, za knjigo, ki so jo napisali številni slovenski strokovnjaki z raznih področij — vseh jih je kar 62 — ilustrirala pa Irina Kralj. Pred vojno smo Kamping v Luciji pri Portorožu je skozi vse poletje poln tujih gostov. Ob nedeljah pa pride sem na odmor tudi mnogo Tržačanov, da se spočijejo in kopajo na, lepo urejeni plaži Za družino in dom 'Lk GRADNJO NOVIH AVTOCEST Tarife na avtocestah ustanove IRI povišane za 15 odst s 7. julijem Nezadovoljstvo med avtoprevozniki . V zadnjih desetih letih so se zelo povišale vse prevozne storitve, telefonske, poštne in telegrafske tarife RIM, 28. —- Z ministrskim dekretom od 21. t.m. so bile določene nove tarife na italijanskih avtocestah, ki pripadajo skupini IRI. Povišanje tarif, ki bo v glavnem stopilo v veljavo 1. julija letos, znaša za sedaj 15 odst., za nadaljnjih 5 odst. pa se bodo tarife povišale 1. julija 1971 in 1. julija 1973. To .pomeni, da se bodo tarife na avtocestah IRI od 1. Julija letos do 1. Julija 1973. leta povišale za 25 odst. To povišanje, je rečeno v obrazložitvi ministrskega dekreta, so narekovale potrebe novega načrta za avtoceste. Kot je bilo že sporočeno, nameravajo zgraditi v prihodnjih letih nadaljnjih 666 km novih avtocest, 85 km avtocest pa bodo razširili ali zgradili še štiri nove steze. Na osnovi omenjenega dekreta, bodo morali sedaj sestaviti nove tarife za posamezne vrste avtomobilov, kakor tudi za razne avtoceste (ravninske, hribovske, zaprtega ali odprtega značaja). Kot smo že omenili, bodo povišane tarife začele veljati na nekaterih avtocestah že s"T '"julijem letos. Do 22. Julija pa bodo nove tarife veljale na naslednjih avtocestah: Milan - Rim - Neapelj, Milan - Bologna - Ricdone, Bologna - Ferrara, Neapelj - Avellino in Canosa - Bari. Naknadno bodo povišali tarife še na avtocestah Milan - Jezera, Firence - Tirensko morje, Rim - Civitavecchia, Milan -Brescia, Genova - Sestri, Savona -Genova in Genova - Serravaile. že prvo sporočilo o povišanju tarif na avtocestah Je povzročilo odločne proteste avtomobilskih prevoznikov, ki trdijo, da bodo sedaj primorani povišati prevozne tarife. Tu gre predvsem za tovornjake, ki prevažajo po avtocestah zlasti lahko pokvarljivo blago. Velik del tovornjakov pa se izogiba avtocest, češ da se jim ne izplača voziti po njih zaradi previsokih tarif. Po drugi strani pa je družba «Autostrade» napravila zanimivo primerjavo glede spremembe tarif na področju prevozov In komunikacij, ki so nastale od leta 1958 do danes, se pravi od leta, ko so bile zadnjič določene avtocestne tarife. Družba Je ugotovila, da so bile v primerjavi s 15 odst. povišanjem tarif na avtocestah, železniške tarife povišane za 33,5 odst., tarife zasebnih avtobusnih prog za 43,6 odst., izvenmestnih filobusnih in tramvajskih progah za 69,5 odst. in mestnih progah za 58,5 odst. Poleg tega pa so se telefonske tarife v zadnjih desetih letih povišale za 270 odst., poštne za 100 odst. in telegrafske za 166 odst. življenjski stroški pa so se od leta 1958 do danes povišali za 38,3 odst. Z avtomobilom od Aljaske do Ognjene zemlje MILAN, 28. — Dva Milančana, Nino Cirani, star 37 let in Rlno Paootto, star 35 let, sta se namenila, da bosta s posebnim avtomobilom privozila ves ameriški kontinent, od Aljaske do Ognjene zemlje. Zračunala sta, da bosta čez Skalne gore, po ameriških avtocestah, skozi panamske pragozdove In Ande prevozila od odhoda do cilja 60.000 km. Milančana predvidevata, da bosta pot napravila v enem letu In pol. Na poti bosta šla skoei 20 držav ter se nameravata ustaviti povsod, kjer bosta srečala italijanske izseljence. Pot, ki jo doslej še ni napravil nobeden Italijan, ne bo lahka, zlasti še zaradi pomanjkanja prometnih zvez med Panamo in Kolumbijo. Cirani je izjavil, da sta se s prijateljem odločila za to težavno potovanje predvsem za to, da spoznata nove kraje, nova ljudstva in da se seznanita z različnimi civilizacijami. Hkrati pa jih druži tudi ljubezen do fotografiranja. Dodal je, da bosta po povratku napisala nekaj knjig o zgodovinskem in zemljepisnem značaju dežel, ki jih bosta obiskala. Popotnika bosta odpotovala iz Genove 2. julija z ladjo Michelangelo. Potovanje z avtomobilom bosta začela v New Yorku 15. julija letos in predvidevata, da ga bosta zaključila na Ognjeni zemlji proti koncu prihodnjega leta. Cirani je že veteran podobnih potovanj. Leta 1965 je prevozil z avtomobilom 52.000 km od Capetowna do Sredozemskega morja. Tedaj je bil z njim Vittorio Parigi. imiiimiiiniiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiimifiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SUŽNJI ZA BRAZILSKE FAZENDEIROSE Trgovci s «človeškim blagom» __vjeveniovzlio(lai Braziliji Kobilice grozijo državi Mali Policija je aretirala nekaj elanov'" mreže, ki oskrbuje veleposestnike z brezplačno delovno silo RIO DE JANEIRG 28. — Agenti maria Penalosan. Srce so vzeii nezvezne policije so v kraju Currais kernu moškemu, ki je umrl za rakom Novos v državi Natal ustavili to- na možganih, vorni avtomobil, ki je vozil okrog 30 moških, ki so jih pobrali, da bi jih nato prodali raznim veleposestnikom na področju Minas Gerais in Goias. Policijske oblasti poročajo, da jim je bilo povedano, da so videli v tej pokrajini še štiri tovornjake s «človeškim blagom* za veleposestnike, ki jih iščejo. Policija je z zaplenitvijo tovornjaka aretirala tudi tri trgovec s «sužnji», ki pripadajo obširni mreži trgovine «s človeškim blagom*, ki deluje v se-vernovzhodnih pokrajinah Brazilije. Nekateri «sužnji», ki so zbežali iz veleposestev, kamor so jih prisilno zaposlili, so povedali, da jim «trgovci» obljubljajo velike plače; ko pa pridejo na delovno mesto, morajo delati samo za revno hrano, kot so to delali sužnji pred sto leti. Veleposestniki jim ne dajo niti vinarja za plačo. Nekatere «suž-nje»„ ki so skušali zbežati, so oborožene straže ubile. V Montrealu in Santiagu (Čile) dve presaditvi srca MONTREAL, 28. — Skupina kirurgov je tu v bolnišnici Heart Institut začela danes ob 14.30 po italijanskem času presajo srca na 49-letnemu elektrotehniku Gaetanu Parsoju. Srce so vzeli nekemu mladeniču staremu 23 let po imenu Ivan Bastten, ki je umrl pri avtomobilski nesreči. Ravnatelj inštituta za kardiologijo v Montrealu dr. Paul David je izjavil, da sta presaditev srca opravila Plerre Grondin in Gilles Lepagen, se pravi kirurga, ki sta preteklega maja opravila prvo presaditev srca v zgodovini Kanade in ki na žalost ni uspela. Tudi v Santiagu del Chile je kirurg Jorge Kaplann presadil srce neki mladi ženski po imenu Anna- BAMAKO, 28. — V glavnem mestu afriške države Mali so vse mednarodne ustanove za kmetijstvo v skrbeh zaradi ogromnega oblaka kobilic, ki se v dolžini 150 in v širini 90 km pomika proti tej deželi. Kobilice so ugledali v pokrajini Dkldal in ugotovili, da se ogromen oblak, ki je zakril sonce, pomika iž vzhoda proti jugozahodu vzdolž doline reke Niger, ki je najbolj kmetijsko bogata pokrajina države Mali. Ministrski svet se je nemudoma sestal in je s sodelovanjem dveh strokovnih mednarodnih organizacij za borbo proti žuželkam, naročil odhod posebnih letal, s katerimi bodo skušali uničiti kobilice. Kot je znano, tolikšno število kobilic lahko v nekaj minutah popolnoma uniči velika obdelana področja. Dva mrtva pri prometni nesreči v Padovi PADOVA, 28. — Danes je prišlo v predmestju Padove do prometne nesreče pri kateri sta bili dve osebi mrtvi in ena ranjena. Romeo Ruf-fato, star 29 let iz Loreggia Je vozil z avtom fiat 600 po neki ulici in je nenadoma trčil v fiat 850, ki ga Je vozil 30-letni Sergio Sacohet iz Padove. Z Ruffatom je bil tudi neki njegov prijatelj, katerega ime še niso dognali. Po prvih ugotovitvah prometne policije, je šofer manjšega avtomobila spregledal «stop» na križišču in zavozil naravnost ter s tem povzročil nesrečo. Ruffato in njegov prijatelj sta bila na mestu mrtva, medtem ko bo Sacohet okreval v tednu dni. Velike poplave v v/hodni Indiji 1 ovir na Elan, znana po svojih kvalitetnih športnih rekvizitih, razstavlja v lesnem paviljonu elegante čoln KALKUTA, 28. — Tu so uradno sporočili, da je bilo zaradi velikih poplav, ki so nastal,, v dolini As-sama v vzhodni Indiji, trinajst mrtvih; velike število ljudi pa pogrešajo. Iz poluradnih virov se je zvedelo, da je ostalo brez strehe 1.300.000 ljudi. Poplava je uničila veliko število stanovanj in ves pridelek, kar je povzročilo ogromno škodo. V centre za prvo pomoč, ki so jih pripravile vladne oblasti, prihaja vsak dan na tisoče ljudi, ki so izgubili streho. Poročajo da raven rek še vedno narašča in da voda poplavlja nova področja, kar še bolj ovira delo reševalcev, HUDA NESREČA V REGGIO CAIABRIJI Pri udoru doslej dva terase mrtva Domnevajo, da so pod ruševinami še druge žrtve REGGIO CALABRIA, 28. — Na | nesreča. Zidarji, ki so obležali pod Korzu Garibaldi se je nenadoma u-drla terasa, na kater, so bili štirje upokojenci, ki so igrali karte. Naknadno so ugotovili da je eden od štirih upokojencev malo prod nesrečo zapustil teraso in šel v bar naročiti štiri kave. Ko je vstopil v bar je nenadoma zaslišal ropot in videl kako se je terasa zrušila z njegovimi tovariši vred. Ruševine in trije možje so padli na nekatere zidarje, ki so spodaj delali. Udor je seveda povzročil med mimoidočimi veliko paniko, ker so mislili, da gre za potres. Po prvih trenutkih preplaha pa se je nekdo le znašel in telefoniral gasilcem in policiji. Medtem so nekateri moški takoj začeli pomagati ponesrečencem. Ko so odkopavali ruševine so prvega rešili 73-lefriega Salvatora Curinotto, ki je še dihal ko so ga odkopali. Položili so ga v rešilni avtomobil, ki ga je odpeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli ha zdravljenje. Curinotta je zelo hudo ranjen in se zdravniki bojijo za njegovo življenje Kmalu nato so pripeljali v bolnišnico že mrtvega zidarja Ippolita Laterassija, starega 53 let. Nesrečnež je izdihnil na poti v bolnišnico. Domnevajo, da so pod ruševinami be drugi ljudje, in sicer dva upokojenca in nekaj zidarjev, ki jih niso našli po nesreči. Gasilci se trudijo da bi čimprej izpokali ruševine. Po prvih ugotovitvah domnevajo, da je prišlo do vdora zaradi kopanja temeljev za gradnjo nove zgradbe, ki naj bi zrasla zraven nove hiše, kjer se je zgodila ruševinami, se niso udeležili stavke, ki jo je proglasil sindikat zidarjev danes Razvoj teiex službi; v Ualiji RIM, 28. — Ministrstvo za in telekomunikacije sporoča, da je bilo konec tega meseca 53 velikih mest povezanih s telex službo z Rimom, in sicer: Alessandria, Turn, Brescia, Como, Milan, Trident, Padova, Benetke, Verona, Vicenza, Trst, Genova, Imperia, La Spezia. Bologna, Ford, Piacenza. Massa Carrara, Arezzo, Firenze, Grjssoio, Livorno, Lucca, Piša, Pištola, S'ena, Ancona, Perugia, Temi, Frosinone, Latina, Rieti, Viterbo, Campobas-so, Chieti, L'Aquila, Pescara, Tera-mo, Neapelj, Salerno, Bari, Poten-za Catanzaro, Cosenza, Reggio Ca-labria, Agrigento, Catania, Palermo. Siracusa, Trapani, Cagldari, Sassari in Savona. Poleg tega deluje telex služba tudi z mnogimi drugimi manjšimi mesti, in sicer za skupno okrog 3,5 milijona naročnikov. • BORDEAUX, 28. — V središču Bordeauxa je nenadoma počila zračnica velikega avtobusa, ko je privozil zraven avtobusnega posta-lišča, kjer je čakalo več ljudi. Močan pritisk zraka, ki ga je povzročila eksplozija, je vrgel kos železa proti neki ženski in jo obglavil. Več oseb je bilo ranjenih. Turistični delavci v Riccionc imajo mnogo fantazije in si znajo delati dobro reklamo. Tudi letos so izbrali v Nemčiji deset najlepših deklet, ki so jih potem dlje časa, gostili v najboljših hotelih. Brhke Nemkinije so bile deležne med domačimi in tujimi gosti izredne pozornosti. Kaj bi ne, če so bile več ali manj vse tako nežne, kot je Cindy Fiscer iz Miinchna, id jo vidimo na sliki sicer imeli tudi v slovenščini podobno knjigo, čeprav znatno skromnejšo. Po vojni smo dobivali nekaj poljudno strokovnih knjig z raznih področij, knjig, ki obravnavajo zdravstvene probleme, vzgojo otrok, priročnike, ki govore o opremi stanovanj, popravilih doma, knjižic o kozmetiki in podobnem. Nismo pa doslej imeli knjige, k; bi vso to obširno snov obravnavala v neki zaokroženi obliki, v sestavkih napisanih po nekem enotnem konceptu in enem samem priročniku, vsak čas dostopnemu našim ljudem. Zato J* bila pobuda za izdajo priročnika, pobuda, ki se je rodila pred tremi leti vredna vse hvale, uredniški odbor In založba pa vsega priznanja. Kajti že sestava takega priročnika za družino in dom. knjige, ki obsega nič manj kot 890 strani leksikonskega formata v dvoko-lonskem, sorazmeroma dobrem tisku, ni bila lahka stvar. Zbiranje gradiva, sortiranje, urejanje pa nič manj. Kajti konec koncev gre le za knjigo, id je namenjena našim ljudem, ki naj bi posamezne probleme obravnavala z naših stališč, ki bi bila napisana strokovno neoporečno, pa vendar zanimivo, moderno in sodobno in ki naj bi slovenskim ljudem koristila kot najboljši priročnik glede najrazličnejših vprašanj. če si ogledamo vsebino priročnika za dom in družino bomo našli najprej uvodni del, ki govori o vlogi družine v socialistični Jugoslaviji. Razdeljen je na vrsto naslovov. Sledi drugi razdelek o vzgoji otrok in mladine. Avtorjev, ki pišejo o tem je cela vrsta, poglavij prav tako. Najprej je poglavje o vzgoji v sodobni družini, sledi poglavje o stopnji otrokovega razvoja in vzgoji, poglavje o predšolskem otroku, o otrocih med 1 in 11 letom, o šolanju otrok do pubertete ln tako naprej. Naj naštejemo še nekaj naslovov poglavij, ki so razdeljene še na nadaljnje naslove: Puberteta in adolescenca, Pokliono usmerjanje. Pomen telesne vzgoje. Estetska vzgoja, Malo bontona. Naslednji razdelek Je posvečen skrbi za naše zdravje. Je Izrecno obsežen saj obsega kar trinajst poglavij, ki govore o sodobni medicini, preprečevanju bolezni, preprečevanju nezgod, o negi bolnika, o zdravstvenem varstvu pri delu, o nasvetih zdravnika za otroške bolezni, o nasvetih ginekologa, pa o pomoči starejšim osebam in kozmetiki. Naslednji razdelek knjige nosi naslov Prehrana. Prehrana ln zdravje, živila, zdravilne diete, sladkorna bolezen, tehnologija predelave živil, družabna srečanja in kulturne navade pri mizi, to je samo nekaj paslo-. vqy ppgiavij. Kako obsežen je ta razdelek knjige kaže že dejstvo, da obsega ta del več kot 150 strani knjige. Naslednji razdelek knjige Je posvečen domu in stanovanju. Govor je o vsem, kar je z domom in stanovanjem v zvezi-Posebej zanimivo bo poglavje o zgodovinskem razvoju pohištvenih oblik, pa poglavje o oblikovanju Posebej zanimivo Je poglavje o pseh, mačkah in drugih živalih v stanovanju, o sobnih rastlinah, pa o gramofonih, televizorjih, ogrevanju, poglavje o elektriki v gospodinjstvu. Tekstil in moderno oblačenje, to je naslov razdelka, ki obsega sedem poglavij, govorečih o najrazličnejšem, kar je Kakorkoli v zvezi z modo, oblačenjem in tekstilom sploh. Nekaj sodobnega, nekaj kar stari priročnik) sodobne vsebine niso poznali, predstavlja vsekakor del knjige, ld govori o ekonomiki v gospodinjstvu. Tu je govor o osnovah ekonomike v gospodinjstvu, o racionalizaciji gospodinjskega dela. Zadnji del knjige prinaša v treh obsežnih poglavjih mnogo koristnih napotkov za šivanje, vezenje, pletenje, kvačkanje ter navodil za domača popravila. Za konec j? dodano še poglavje o prometni varnosti, močno koristno za današnji Čas motorizacije. Tako se bodo bralci seznanili z varstvom družine kot družbeno dejavnostjo, o zdravju in zdravi prehrani, o kultiviranju družinskega življenja. Spoznali bomo kakšen naj bo prijeten dom, Kakšno naj bo moderno gospodinjstvo ih kako naj koristno združimo s prijetnim razvedrilom. Bralec do torej opazil, da je snov sistematično razporejena ln da s* poglavja slede od vzgojno teoretičnih, zdravstvenih razpravljanj do povsem praktičnih nasvetov. Knjiga postaja torej od poglavja do poglavja bolj praktičen in poljuden priročnik, kar kaže tudi način pisanja in poljudnost sestavkov. Prav zato seveda knjiga ni enotna In je v nekaterih poglavjih preresna ln preveč teoretična, drugod pa kar se da preprosta. Seveda se temu glede na številnost avtorjev ni bilo mogoče izogniti. Nekatera poglavja so Pa sicer tudi vse preveč teoretična, toda v določenih poglavjih se teoriji ni bilo mogoče izogniti. Bralec bo našel v knjigi pač vsakega nekaj za svoje potrebe in svoj okus. Morda bi bilo v tak priročnik, ki je po svoji osnovi tako širok, vključiti tudi nekaj najosnovnejših pravnih nasvetov, ki bi bili za današnje življenje prav tako koristni. (Na primer kako sestavimo kupnoprodajno pogodbo za avtomobil, kako sestavimo oporoko, kakšna so sodišča in za kaj so pristojna, kakšna so načela dednega prava, osnove rodbinske zakonodaje itd.) če izvzamemo, da so nekatere podobe malce staromodne, smo s tem povedali nekaj pripomb na račun zbornika, ki pa bo kot veliko delo več kot koristno opravil svoje poslanstvo zlasti pri naših ženah, katerim je v prvi vrsti namenjen, želeti bi bilo, da bi ga dobila vsaka družina, zlasti še, ker imena slovenskih strokovnjakov z vseh področij jamčijo za neoporečno vsebino. Sl. Ku. IZ BELGIJE Do jeseni odložena Kriza če bi sodili po epitetlh, id jih dajejo novi belgijski vladi premierja Eyskensa, nedavno sestavljeni po 132 dneh krize, bi moral! imeti občutek in reči, da so možnosti njenega obstanka kaj tnalo rožnate. Med drugim jo imenujejo «vlado strahu, odstopanj in resignacije«. Sestavljena je bila predvsem na osnovi flamsko-va-lonskega Jezikovnega ravnotežja, pri čemer se v pogledu izbora ljudi n' vodilo računa tako naj se režim izvleče iz krize, ki še naprej traja. Tudi belgijski tisk ni najugodneje sprejel nove vlade 65-let,ne-ga profesorja politične ekonomije, krščanskega soclalca Eyskensa, ki Je že nekajkrat bil premier in ki so ga socialisti svoj čas — kot tvorca katanške secesije in podpornika čombeja — močno napadali. Zdaj so na to pozabili in skupno sestavili koalicijski kabinet krščanskih socialcev in socialistov. V njem je 14 Valoncev in enako število Flamcev, ne računajoč predsednika vlade. Nova vlada Je sprejela kompromisni program bivšega premierja Boey-nantsa, ki pa niso nanj pristali vsi Valonci in tudi ne vsi Flamci. Pri njeni sestavi je, kot rečeno, bilo spoštovano jezikovno načelo, po strankarski pripadnosti pa je v njej 15 krščanskih socialcev in 14 socialistov. Tudi v tem pogledu je bilo treba pristati na Izenačenje. Takšen kompromis je bil potreben, ker je Eyskensenu uspelo sestaviti svoj kabinet šele po neuspehu svojega predhodnika Boey-nantsa, da bi združil vse tri velike tradicionalne stranke. To je tudi razlog, spričo katerega obstoji mnenje, da ima nova vlada le začasni značaj, tako da se ho na jesen skušala sestaviti širša formacija, ki bodo v njej tudi liberalci. Vse tri tradicionalne stranke so na volitvah marca izgubile na svoji moči v prid federalističnih teženj različnih grupacij, kar Je občutiti tako v njihovem okrilju kot izven njega. Krščanski social-oi so s svojimi (19 mandati v parlamentu še vedno najmočnejši, kljub temu pa preslabotni, da bi storili kakršenkoli pomembnejši korak glede reševanja znatnih gospodarskih težkoč in zaostrenega spora med Flamci in Valonci, ki ne sodelujejo na enakopravni o-»novi v gospodarsko - družbeni strukturi dežele. Zaradi tega so od marčnih volitev vse do pred nedavnim tudi stremeli za tem, da bi ustvarili koalicijsko vlado, v kateri naj bi na vsak način bile vse tri velike tradicionalne stranke. V tem primeru bi si vsekakor laže zagotovili dvetretjinsko večino v parlamentu, predvsem v zvezi z neobhodno reformo ustave, ki Jih čaka. In, seveda, ne bi bili povsem odvisni od socialistov. Toda s takšno koalicijo se niso strinjali socialisti in tako je moral Boeynants odstopiti, Eyskensu pa ni preostalo drugega kot se povezati s socialisti, ki so ga 1. 1261 po dokaj ostrem spopadu zrušili kot premiera. Sedanja koalicija je, potemtakem, očitno zelo trhla. Položaj in perspektive nove belgijske vlade so zasenčeni tudi zaradi nesloge in razcepljenosti v samih strankah, ki jo sestavljajo. Prva težkoča, ki bo premier Ey-skens nanjo naletel, bo nedvomno odsotnost bruseljskih socialistov, ki so odrekli pomoč vladi «zaradi jezikovnega obroča, ri od leta 1963 preprečuje širjenje glavnega mesta na ozemlje, ki ga imajo za flamsko«. V njihovem imenu je poslanec Simonet opozoril Ey-skensa, da je «nevarno vladati Belgiji brez Bruslja ali proti njemu«. Tudi več valonskih socialističnih federacij Je glasovalo proti novi vladi. Eyskensov kabinet, poletn-takem, v parlamentu ne bo imel niti vseh socialističnih glasov. Vrhu tega so se mnoge vidne osebnosti — zaradi različnih tenuenc in razcepljenosti tako med samimi socialisti kot krščanskimi socialcl — odpovedali ministrskim stolčkom, ki so bili potem dodeljeni manj znanim oseoam. Izhoda, torej, ni bilo moč najti: treba Je bilo sestaviti vlado ali razpisati ponovne volitve, ki b’ — tako kot marčne — ne prinesle ničesar novega. Eyskens se je odločil za prvo. S tem Je bila obvladana Viadna praznina, toda kriza režima ne. Parlament je zdaj na Poletnih počitnicah in nevšečnosti, verjetno, do Jesenskih zasedanj ne bo Najpoprej pa se bo takrat . tolikšnimi težkočami sestavljena sedanja vlada znova znašla v poiltič-n.h škripcih. D. JANEKOVlč IZ UMETJNOSTJNIH UALEKIJ Ottone Griselli v «Občinski» in o monografiji A. Miniatija Katalou sedanje razstave v občinski galeriji Otiona Grisellija navaja med drugim, da se je letos udeležil tudi razstave tržaških slikarjev v Pittsburghu, znanem središču železarstva Združenih se-veroameriških držav Tako se vedno bolj širi razstavno torišče tega domačega pokrajinarja in ma-rinista, ki svoj realizem bogati z impresionističnimi prijemi gostejših barvnih namazov. Na prejšnjih razstavah se in Griselli omejeval pretežno na prikazovanje slik z morji ali pa samo čistih pokrajin. Na tej po je oboje v skladnem ravnovesju, čeprav sta le dve sliki s pusto, v nevihti razburkano morsko planjavo. Obi-lujejo pa obalni razgledi, ki se razprostirajo od Gradeža tja daleč proti jugu do otoka Cresa, s svojimi malimi ribiškimi pristani, kjer se leno zibljejo jadrnice pred večernim lovom. Griselli rad prikazuje ladje tudi na viharnem morju. Morska motivika mu je v teh slikah spremenila barvno lestvico v sivejše odtenke morskih megla in lagunske vlage, v katerih se utaplja obalno zelenje. 0-pažamo v teh podobah, da se vedno bolj polnijo z ladjami, stavbami, kočami in ljudmi, ki jih išče tudi po ribiških krčmah. Vsebinsko je torej ta razstava zelo enotna, kljub nekaterim pokrajinam iz notranjosti dežele, kot je to slika gradiča v vinorodnih Brdih in uspelim tihožitjem, ki ju dopolnjujeta sliki ženskega akta in križanja. Grisellijeva dela kažejo vedno resničen napredek, kjer izstopa vztrajno prizadevanje po utrditvi pridobljenih likovnih uspehov. V slikah prevladuje snovni in ilustrativni element, stvarno podajanje predmetnosti domačega okolja, ki ga prekriva rahla idealizacija in romantični navdih življenja preprostih ljudi, ribičev m kmetovalcev, ki vedno znova oživlja pred nami njihovo prirod-nost. >m Arnaldo Miniati je znano ime v umetniškem svetu Toskane. Zastopan je z olji v milanski pinakoteki Brera in kab-.vetu grafik v Firencah, kjer stalno živi. Zmagal je tudi na raznih, natečajih za okrase cerkva in arugih stavb s kipi in reliefi v keramiki, ki jih sam žge v lastni peči. Ta skoro šestdesetletni umetnik je torej zelo mnogostranski. Objasnjuje nam pa to bolje njegova najnovejša monografija z mnogimi barvnimi slikami. Založila jo je florentinska galerija Gonelli t,Ov MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM 21. JUNIJA - 5. JULIJA 1968 VELIKA IZBIRA KAKOVOSTNIH PROIZVODOV ZA DELAVNICO, URAD, DOM, REKREACIJO IN UPORABO «PROSTEGA ČASA», ZA VSAKO DEJAVNOST IN VSAKO IZKUŠNJO UDOBNOSTI, GOSPODARNOSTI IN PRAKTIČNOSTI. RAZSTAVE IN SPECIALIZIRANE MANIFESTACIJE V PANOGAH LESA, POHIŠTVA IN KAVE. ATRAKCIJE IN PRIREDITVE. VSAKODNEVNO ŽREBANJE NAGRAD MED OBISKOVALCI IN KONČNO IZŽREBANJE AVTOMOBILA «FIAT 500». 0*rrrm*l TOVARNA POHIŠTVA Selva MONFALCONE - TRŽIČ UL. VALENTINIS 19 ODPRTO TUDI OB NEDELJAH lino «1KIS» PBO§EK predvaja danes, 29. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni — briljantni film: II lungo, il corto, il gatto (DOLGI, KRATKI, MAČEK) Igrajo: FRANCO FRANCHI — CICCIO INGRASSIA Himna min predvaja danes, 29. t. m. ob 16. uri film: VOHUN, lasffli CHE NON HCE RiToRNO I KI r NI VRNIL V jugoslovanskem paviljonu TRŽAŠKEGA VELESEJMA je pripravila bogato razstavo najbolj reprezentativnih knjig slovenskega in sploh jugoslovanskega založništva Zastopane so naslednje slovenske založbe: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana CANKARJEVA ZALOBŽA, Ljubljana * .. . ZALOŽBA OBZORJA, Maribor ZALOŽBA LIPA, Koper ZALOžBA «BOREC*, Ljubljana * SLOVENSKA MATICA, Ljubljana PREŠERNOVA DRUŽBA, Ljubljana MOHORJEVA DRUŽBA, Celje «SOČA», Nova Gorica POMURSKI TISK, Murska Sobota TEHNIŠKA ZALOŽBA, Ljubljana SLOVENSKA IZVIRNA DELA ODLIČNI PREVODI IZ ITALIJANSKE KNJIŽEVNOSTI MED OBISKOVALCI SEJMA BODO MOREBITNI NAROČNIKI KNJIG UŽIVALI POSEBNE UGODNOSTI! NA SVIDENJE NA VELESEJMU! Tiskovna konferenca o festivalu znanstveno fantastičnega filma Včeraj popoldne so v časnikarskem krožku predstavili le točni i festival znanstveno fantastičnega filma, ki slavi letos svojo šesto obletnico. Letošnja prireditev je bolj bogata kot prejšnje, predvsem pa je pomembno, da letos lahko tekmuje tudi s celovečernimi filmi, in da je s tem dosegla raven seveda v omenjeni stroki, vseh najvažnejših evropskih festivalov. Prvič bo torej potrebovala mednarodno žirijo, katere predsednik bo verjetno Mario Soldati in prvič bosta poleg filmov nagrajena tudi najboljši igralec in najboljša igralka. Na letošnji festival se je vpisalo rekordno število kar 12. držav. Največ filmov sta poslali ZDA in Z. Nemčija, druge pa Italija, Velika Britanija, Jugoslavija, Japonska, Belgija, Poljska, Sovjetska zveza, Francija, Češkoslovaška in Madžarska. Festival, ki se bo pričel 6. julija, bo tudi letos razdeljen na dva dela. Popoldne bodo predvajali klasike te stroke, zvečer pa nove filme, ki bodo tekmovali za razpisane nagrade. Ne bodo pa letos razstavljali slikarji in kiparji, je v Časnikarskem krožku bodo med festivalom priredili nekaj razprav Za letošnji festival vlada veliko zanimanje po vsej Evropi. Tako je na primer nemška televizija obvestila, da bo med festivalom samim poslala skupino svojih tehnikov, ki bodo posneli o njem kratkometraž-ni film. Mnogo režiserjev in filmskih igralcev je zagotovilo svojo udeležbo, med temi večina režiser jev tekmujočih filmov. Nagrade bodo: zlati asteroid za najboljši celovečerni film, zlati pečat za najboljši kratkometražn! film, srebrna asteroida za najboljšega igralca in najboljšo igralko na festivalu in pa posebna nagrada za najboljše delo. uk Poletni tečaji lahke atletike in športa Poletni tečaji lahke atletike, košarke, odbojke in tenisa, ki jih prireja šolsko skrbništvo za dijake in dijakinje srednjih šol naše pokrajine, se bodo začeli v ponedeljek 1. julija na šolskem igrišču v Kolonji, Ul. Commerciale 165. Isti dan bodo prireditelji in tečajniki skupno določili datume in urnike posameznih tečajev. Starši u-deležencev, ki bi to želeli, bodo lahko prisostvovali tečajem. Nadaljnje prijave bodo sprejemali na omenjenem igrišču. Sprejemi na županstvu V občinski palači je včeraj tržaški podžupan prof. Lucio Lonza sprejel skupino lastnikov žag iz Avstrije, ki so prišli v naše mesto ob velesejmu. Prof. Lonza je gostom izrazil svoje zadovoljstvo za obisk ter poudaril dolgoletno tržaško tradicijo na področju lesne industrije. Omenil je tudi, da se Avstrija, ki je važen proizvajalec lesa, poslužuje v prvi vrsti tržaškega pristanišča za svoje trgovske odnose z deželami onkraj morja. Tržaški podžupan je včeraj sprejel tudi udeležence kongresa zastopnikov avtomobilskih podjetij, ki se vrši te dni v našem mestu. Avdicije za mlade igralce Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine sporoča, da je pripravilo tri avdicije za mlade igralce in igralke, ki bi radi pokazali svojo veščino pred začetkom sezone 1968-69. Prizadeti lahko pridejo od 11. do 13 in od 17. do 20. ure 29 julija, 26. avgusta in 16. septembra v Avditorij, kjer bo ugotovila njihove sposobnosti posebna Komisija. Goriško-beneški dnevnik OBČINA ODGOVARJA SKUPINI MEŠČANOV Most v Stražicah bodo usposobili za enosmerni promet osebnih vozil V začetku septembra bodo v Stražicah odprli nov poštni urad Pred časom se je prebivalstvo iz Stražic obrnilo na občinsko upravo, da bi odprla poštni urad ter popravila most čez Sočo. Občinska uprava je napravila prošnjo za odprtje poštnega urada, vendar se je postopek zataknil pri osrednji komisiji za krajevne finance. Dokler ta komisija, ki jo je občinska uprava že večkrat zaprosila, naj pohiti z delom, ne bo prošnje o-dobrila, toliko časa ni mogoče skleniti sporazuma med občino in poštno upravo za odprtje novega poštnega urada. Pokrajinsko ravnateljstvo pošte je sporočilo, da bo urad odprt v začetku septembra. Kar pa se tiče mosta je znano, da ga občina namerava razširiti in utrditi. Na mostu bodo napravili enosmerno pot za osebna vozila ter dva pločnika. Občinska u-prava je že napravila vse potrebno, da bi dosegla prispevek za to delo, katerega strošek bo znašal 36 milijonov lir. Prošnja z vsem potrebnim gradivom je na pokrajinskem ravnateljstvu deželnega od-bomištva za javna dela, ki mora izdati svoje mnenje. Takoj po njeni ugodni rešitvi bo občinska u-prava najela posojilo ter dela oddala na dražbi. Protesti sindikatov zaradi Solvaya Včeraj opoldne je bilo pred vhodom v tovarno Solvay zborovanje treh kemičnih sindikatov CGIL, CI SL in UIL na katerem so obsodili dejstvo, da niso bili povabljeni na razgovore s predstavniki vodstva Solvay na ministrstvu v Rimu tudi predstavniki kemičnih sindikatov. Tajništvo CISL je v tem smislu zainteresiralo tudi svoje vodstvo v Rimu. Jutri in v ponedeljek pa bodo delavci Solvay izvedli 48-urno stavko iz protesta zaradi zavlačevanja rešitve pioblema te tovarne. V ponedeljek bodo med stavko organizirali tudi protestno povorko z avtomobi i po mestu in sosednjih občinah. Koncert solistov in zbora Scjjhizzi nika Alda Pellizzonaja, ki je pred časom podal ostavko ter prevzel predsedstvo splošne bolnišnice v Tržiču, Govorijo, da bo na njegovo mesto (odborništvo za finance) izvoljen sedanji načelnik de-mokristjanske skupine cav. Matteo Versace. Na dnevnem redu je nadalje najem treh posojil. 100 milijonov bodo potrošili za četrto fazo popravil 13 občinskih poti, 40 milijonov lir bodo uporabili za razširitev cestnega podvoza v Ul. Plinio, 90 mi lijonov pa za izgradnjo peči, v kateri bodo sežigali smeti. Natečaj za pokrajinske otroške negovalke čaj za 26 mest otroških negovalk 4. razreda, za poskusno službo v pokrajinskem sestavu. Podrobnejše informacije daje tajništvo odbora v pokrajinski palači na Korzu Ita-lia 55-II v Gorici med uradnimi u-rami. IZ DOBERDOBA Danes zaključek čipkarske razstave Danes se v Doberdobu zaključi razstava ročnih del čiipkars-ke šole, ki jo v Doberdobu vodi profesorica Marija Ongaro, Dela so razstavili v osnovni šoli ter so bila na ogled tudi včeraj in predvčerajšnjim. Letošnja proizvodnja do berdobske čipkarske šole je nadvse zanimiva tako po kakovosti kot Odbor za zaščito matere in o-1 tudi po kvaliteti, saj so dekleta za troka v Gorici sporoča, da je cen- svoj trud prejela tudi visoka priz-tralni sedež razpisal javni nate- nanja. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Dodatno razdeljevanje krmil po neurju prizudetim kmetom Deželna uprava je v ta namen nakazala 31 milijonov lir prispevka - V ponedeljek, 15. julija bo seja pokrajinskega sveta Pokrajinski odbor je na svoji seji dne 27. t. m. sklenil, da bodo sklicali sejo pokrajinskega sveta za ponedeljek la. julija, za katero se je nabralo že nekaj točk, ki se tičejo normalne uprave. Posamezni svetovalci so stavili na seji številne predloge za ukrepe na svojih področjih; med njimi naj omenimo Dissetla, Bottegara, VValtritscha in Pecorarija. Proučili so tudi posebne probleme pokrajinske umobolnice v zvezi z aplikacijo novega zar.ona o bolnišnicah. Odbornik za kmetijstvo Vezil je sporočil, da so pred kratkim zaključili s pripravami za izredno brezplačno razdeljevanje umetnih krmil za živino tistih kmetij, ki so bile oškodovane zaradi vremenskih neprilik po nekaterih občinah. V tej akciji je bila pokrajinska uprava deležna pomoči dežele, ker je deželni odbornik za kmetijstvo prispeval v ta namen najprej 27 in potem še 4. milijone lir. S tem I je bilo omogočeno, da bodo vsa- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiii NA CESTI PRI GORIŠKEM LETALIŠČU Kolesar je našel smrt na cesti ker je brez znaka zavil na levo Še eden mrtev in dva ranjena pri nesreči na cesti blizu Mariana Prihodnjo soboto 6. Junija ob 21.30 bo v mali dvorani UGG v Gorici koncert opernih solistov in zbora Seghazza Nastopili bodo sopranistka Rita Lantieri Marega, tenorist Luciano Mazzaria in basist Nino Compara; spremljala jih oo pianistka Radia Trst prof, Livia DtAndrea RomaneUi. Pevski zbor Seghizzi bo vodil Franc Valentinčič; pel bo polifonske, folklorne in planinske pesmi. Koncert prireja svobodna vsedržavna zveza pohabljencev in civilnih invalidov Prva izmena kolonije v Nabrežini i Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da se prične prvi turnus obmorske kolonije v Nabrežini v torek 2. julija. Zato naj bodo deklice za 15.30 na sedežu društva v Ul Machiavelli 22 I od koder bo odhod. IritiJttuJGGfvas ttofitiu MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT DIREKCIJA: KOPER Pristaniški trg 3 TELEFON: 21-830 TtrLEX: 34-117 • carinjenja blaga • transportno zavarovanje blaga • kontrola transportnih dokumentov • dodajanje ledu in vskladiščenje blaga SPECIALIZACIJA * redni zbirni Promet iz eviopskih centrov • čezmejni prevozi z lastnim kamionskim parkom • aifent organizacije LATA • blagovni tranzit preko pristanišč Rijeka in Koper • sejemska špedicija na sejmih in razstavah doma in v tujini Poslovne enote v vseh republiških središčih, v vseh jugoslovanskih pristaniščih in na vseh obmejnih prehodih. ZAUPAJTE TRANSPORTE VAŠEGA BLAGA INTEREUROPI KOPER Razdeljevanje zaščitnega znaka briškega vinskega konzorcija Konzorcij za zaščito ter pravilno poimenovanje briških vin sporoča vinogradnikom, da je podaljšal ros za prijavo vinskih zalog najkasneje do 12. julija letos, da bi omogočil čim večjemu številu vinograd nikov pridobitev zaščitnega znaka. Konzorcij je rok za prijavo podaljšal tudi zaradi preobremenitve kmetov s sezonskim delom. Tirad konzorcija v Ul, Morelli 43 — drugo nadstropje — je odprt vsak dan razen ob sobotah in praznikih. Zamenjava odbornika občine Tržič Tržiškd občinski svet se sestane v ponedeljek zvečer. Najprej bodo izvolili novega odbornika, nasled- Včeraj dopoldne so pred okrožnim sodiščem v Gorici obravnavali dve prometni nesreči, pri katerih sta bili poleg ranjenih tudi dve smrtni žrtvi. Pri prvi je sedel na zatožni klopi zahodnonemškj državljan 27-letni Horst Becker iz Hamburga, ki se je dne 12. avgusta lani okrog 11.30 peljal z avtom volsksvvagen po cesti od Rupe proti Gorici. Blizu go-riškega letališča pa je zadel ob kolesarja, 16-letnega Luciana Piemonta iz Gorice, na Rafutu št. 31 ter ga s kolesom vred podrl. Piemont! je dobil pri tem hude poškodbe ter med prevozom v sploš-i)o..Mišnico umri........... , Cestni policiji in pri včerajšnji razpravi pred sodiščem je Beaker Izjavil, da se je takrat peljal iz Trsta s hitrostjo kakih 80 km na uro. Ko je prešel ovinek pri mirenskem bloku, je opazil kakih 200 metrov pred seboj dva kolesarja, ki sta vozila v isti smeri drug za drugim. Dal je znak, da jih namerava prehiteti, ravno ko je prihajal iz nasprotne strani avto simca. Ko je bil volkswagen že čisto blizu obeh kolesarjev, ki sta medtem zavozila eden poleg drugega, je Piemont! nenadoma in ne ,da bi na to opozoril, zavil s kolesom na levo. kot da bi hotel obrniti. Becker je pritisnil na zavore, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Obenem je obtoženec izjavil, da policijski zapisnik ni povsem točen zaradi pomanjkljivega prevajanja. Ker sta Priči Antenore Cattonaro in njegova žena Clara, ki sta se vozila v avtu simca. v glavnem potrdila tak potek dogodkov, je sodišče oprostilo obtoženca s polno formulo, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Obtoženca je branil odv. Cossa, družino umrlega pa je zastopal odv. De-vetag. Drugi obtoženec je bil 30-letni uradnik Karel Rapotec iz Boršta št. 138 v občini Dolina pri Trstu. Nesreča, v katero je bil zapleten, se je pripetila dne 26. novembra 1966 ob 18. uri na cesti med Zagrajeni in Marianom. Rapotec se Je peljal z avtom Mini rninor od Za-graja proti Marianu in sicer za avtobusom v razdalji kakih 15 metrov. Ker je bil na tistem kraju na cesti ovinek, sta tako avtobus kot avto vozila bolj proti sredini ceste. Tam sta se srečala z avtom prinz, ki je prihajal iz nasprotne strani ter ga je vozil 36-letni Er-vino Pini iz Tržiča Ul. Ceriani 14, s katerim je bila v vozilu tudi njegova žena Annamaria. Družino umrlega pa Je zastopal odv. Pascoli. Drž, tož. dr, La Greca; preds. sodišča dr. Cenlsi, sodnika Man-cusa in Bassi. Dočim je avtobus srečno prešel ovinek, pa sta oba avtomobila trčila in pri tem so bili ranjeni vsi trije potniki, se pravi Pini, njegova žena in Rapotec. Takoj so jih od-premili v splošno bolnišnico v Gorici, toda že med potjo je Pini podlegel poškodbam. Njegova žena in Rapotec pa sta ostala v bolnišnici s prognozo 20 dni vsak. Na osnovi izpovedi prič, med ka-terifni je bil tudi šofer pulmana 34-letni Italo Fabbris iz Nem, ter deloma na osnovi zapisnika cestne policije, so ugotovili, da Rapotec ni zakrivil nesreče, ki 'je bila bolj sad nesrečnega naključja. Državni ■tožilec*• je zato predlagal- • njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodišče pa ga je popolnoma oprostilo, ker.ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. Luzzatto. Illlllllliiliii>llilllillllllllllllllllllllillilll|llililllllllliliiuilimiiiillilliliilllllillllilllllllll„„„|„||||imi|||||||a V KRATKEM BO ZNAN IZID NATEČAJA Za deželno palačo v Ul. Roma predložili 6 idejnih osnutkov V poslopju bo sadež deželnih uradov in avditorij za okoli 500 oseb Kmet iz Jazbin se je ranil s kosilnico Včeraj okrog 15 ure se je odpravil 81-letni Emil Komjanc iz Jazbin št. 17 z motorno kosilnico na polje, da bi nakosil nekaj trave. Ko se ,ie peljal je sedel na rezilo kosilnice, ki se je premaknilo in mu odrezalo kos mesa na zadnji plati. Domači so takoj poklicali rešijni voz Zelenega križa, ki je moža odpeljat v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Komisija za izgradnjo deželne palače v Ul. Roma je prejela šest osnutkov goriških gradbenih strokovnjakov, ki jih bodo v prihodnjih dneh pregledali ter sklenili, kateremu naj podelijo prvo me sto. Možno je tudi, da se komisija ne bo ogrela za nobenega izmed predloženih idejnih osnutkov, ampak bo zaupala deželni upravi, da si sama naroči načrt. Ker smo imeli priliko videti makete, ki so jih ravnokar vzeli iz škatel, v katerih so bile tudi ostale nadrobnosti, ki jih predvideva natečaj, smo mogli iz bežnega pregleda ugotoviti, da so vsa dela solidnega značaja. Nihče pa nima pretirano modemih Unij in arhitektonskih rešitev, ker so načrtovalci ob upoštevanju sestave komisije verjetno hoteli biti gotovi, da bo idejni osnutek ustrezal okusu večine članov komisije. Iz vseh maket je moč izluščiti predvsem osrednje poslopje in pa avditorij. Obe poslopji skupaj morata po predpisih natečaja obsegati okoli 24.000 kub m ter ne smeta biti višji od 20' metrov; to- liko namreč za tisto področje predpisuje splošni regulacijski načrt Parcela v Ul. Roma meri 4.000 kv metrov ter je na vsakem kvadratnem metru moč zgraditi po šest kub. m. V osrednji zgradbi bodo vsi uradi deželne uprave na Goriškem, avditorij bo razpolagal z okoli 500 sedeži, približno tisoč kv. metrov parkirnega prostora bo na prostem, prav toliko pa v podzemlju. Komisija za izgradnjo deželne palače se bo sestala v torek ter bo predvidoma že v prihodnjem tednu sprejela odločitev. Mladenič iz Doberdoba je padel z motociklom Včeraj so nudili prvo pomoč v tr-žiški bolnišnici 18-lememu Mariu Vi-sintinu iz Doberdoba Goriška cesta 9, ki je padel z motociklom. Pri tem se je ranil na levem kolenu in opekel na desni nogi. Okreval bo v 7 dneh. kemu prizadetemu kmetovalcu lahko razdelili po 50 k? umetne krme za vsako govedo. To razdeljevanje je dodatek k prejšnjemu, ki ga je deželna uprava iz\edla v enaki meri preko pokrajinskega kmetijskega nadzovništva V najkrajšem času bodo javili prizadetim kmetovalcem, kdaj bodo začeli z razdeljevanjem, ter jim bodo v ta namen preko občinskih pooblaščencev dostavili odgovarjajoča nakazila. Računajo, da bodo lahko začeli z razdeljevanjem že 3. julija ter ga zaključili tekom meseca. -------------- Izidi male mature in prestopnega izpita na slovenskih šolah v Gorici Izidi zaključnih Izpitov enotne nižje srednje šole v Gorici: III. A RAZRED — izdelali so: Alojz černic, Kazimir Doles, Jordan Figheli, Saša Kramberger, Peter Lovišček, Diego Marvin, Marijan Puše, Pavel Predan, Marko Rojec. Jožef Semolič, Stanislav Radlkon; 6 dijakov Ima popravne izpite, en dijak je bil zavrnjen. III. B RAZRED — Izdelali so: Helena Budal, Calligaris Rosana, Tamara Kont, Devetak Silvana, Harjet Dornik, Marija Jerkič, Marjeta Kranner, Lucija MiSkot, Tatjana Mizerit, Dolores Peteani, Lidija Peteani, Darija Podveršič, A. Marija Visintini, Janka Zavadlav, A. Marija Bratuž; 6 dijakov ima popravne izpite. HI. C RAZRED —• izdelali so: Stanislav Cljan, Darin Devetak, Vladimir Klanjšček, Nikolaj Kocjančič, Danila Florenln. Lidija Jarc, Ema Koncut, Eda Miklus, Nadja Petejan, Marija Princi, Anna Tom-masini, Ivan Klanjšček; 8 dijakov Ima popravne izpite, 2 dijaka 6ta bila zavrnjena. Izpit čez V. gimnazijo so opravili: Lučana Budal, Franka Ferletič, Silva Hvala, Marjeta Klanjšček, Nanut Nadja: popravne izpite ima ena dijakinja, en dijak je bil zavrnjen. Gorica VERDI. 15.15-22: «Preparati la bara>, Terence Hill; ameriški kinema-skopski barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. CORSO. 14.30—22: uLa religiosa«, Anna Karina In Liselotte Pulver, italijansko-francoski barvni khW maskopski film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 15.30-22: «11 nu-do e il mortoi), Aldo Ray in Barbara Nichols. Ameriški kine-maskopski film. VITTORIA. 16.30-20: «1 dieci co-mandamenti», Yul Brynner in Ann Beter; barvni film. CENTRALE. 15.30-21.30: «Io ti amo», Dalida in Alberto Lupo. Italijanski kinemaskopski film. / ržič AZZURRO. 16-22.30: «Johny U ba-stardo», J. Richardson. EXCELSIOR. 14—22.30: KUna don-na sposata«, Ph. Leroy. Barvni film. PRINCIPE. 16—22,15: «Improv- visamente« 1’estate scorsa«, E. Taylor m M. Clift. Barvni film. S.MICHELE. 14—22: «Le sette pištole dl Mc Gregor«, A. Wood in F Sancho. Barvni film. Sledi slikanica. H trnke EXCELSIOR. 16—22: «Nel sole«, Albano in R. Power. Barvni film. RIO. 16—22: «Cenerentola», Walt Disneyeva barvna slikanica. Avto je zgorel V Krminu blizu gostilne Felchero se je dopoldne vžgal avto fiat 1100-103, ki je bil Im st Savine Sfiligoj iz Dobrovega. Poklicali so go-riške gasilce, ki so ogenj sicer pogasili, vendar je avto utrpel za okrog 300 tisoč lir škode. Vzrok za požar je bil plamen, ki je buhnil iz motorja ter zažgal bencin v rezervoarju. Avto je imel jugoslovansko evidenčno tablico iz Nove Gorice. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan tn ponoči Je odprta lekarna «Cristofoletti», Travnik, tel, 29-72. TRŽIČ Danes Je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo« dr. Olivetti, via I. Maggio 94, tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna AU’An-gelo — Sergio Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019. PROSVETNO priredi dne 29., DRUŠTVO 30. junija in DEŽURNA CVETLIČARNA GORICA Danes je odprta v Gorici cvetličarna Jožef Bandelj, Travnik, tel. 54-42. SOVODNJE 1. julija Učenci otroškega vrtca in slovenske osnovne šole v Ul. Randaccio v Gorici so včeraj zaključili tridnevno razstavo svojih ročnih izdelkov, ki so jo pripravili v prostorih otroškega vrtca *a svoje star- še in prijatelje. Na niej so prikazali precej zanimivih izdelkov in tudi risb, kakoi je razvidno tudi na naši sliki. Zato so bil' mali umetniki deležni pohvale vseh tistih, ki so si to razstavo ogledali. Preteklo nedeljo pa so imeli v vrtcu v Ul. Marconi skupno razstavo vseh občinskih otroških vrtcev, ki je bila deležna lepega o-biska. VESELICO S PLESOM na športnem igrišču v SOVODNJAH Program: Vse tri dni ples od 21. do 1. ure po polnoči V nedeljo: ob 16. uri tekma v briškoli; prva nagrada dva domača pršuta; druga nagrada 1 pršut; 3. nagrada 50 litrov vina itd. V ponedeljek: zvečer tekma v valčku v narodnih nošah. Deloval bo dobro založen bife s čevapčiči, domačimi klobasami, dobrim domačim vinom itd. Parkirni prostor Je zagotovljen. — V primeru slabega vremena se prireditev preloži za teden dni. K številni udeležbi vabi odbor! TOUR DE FRANCE: 1. ETAPA Zadovoljujoča vožnja Italijanov in nova zmaga Francoza Grosskosta Na ekipni lestvici 1. Francija, 2. Italija - Zilioli si zapravil zmago v zadnjih metrih Francoz Charlie Grosskost, Član nacionalne B ekipe je zmagal na I. etapi mednarodne kolesarske dirke Tour de France. 189 km dolgo pot od Vibtela do Esch sur Alzette Je prevozil v 4 34’51". V njegovem času so prispeli na cilj še naslednji 4 vozači: 2. Zilioli (It.) 3. Van Springel (Belg. A) 4 Samyn (Fr. A) 5. B. Guyot (Fr. A) 6 Chiappano (It.) z zaost. 6” 7. Raymond (Fr. A) 10” 8. Vianen (Niz.) 17” 9. Pintens (Belg A) 22” 10. Godefroot (Belg. B) 47” II. Janssen (Niz.) 1’3” zaostanka, nakar Je sledila v njegovem času glavnina. 110 kolesarjev je zapustilo Vit-tel v lepem, sončnem vremenu. Vožnja je bila že v začetku precej hitra, vendar se je glavnina držala v enotni skupini V prvi uri so tekmovalci opravili skoraj 42 km poti. Mnogi kolesarji so se morali ustaviti zaradi preluknjanih zračnic. Vožnja je bila dokaj razgibana, sunki v ospredje so si sledili drug drugemu. Do odločilnega pa je prišlo šele pri 154. km. Ušel je Van Springel, kateremu se je pridružilo še osem drugih tekmoval- cev. Deveterica si je priborila dobro minuto naskoka pred glavnino in si je nato razdelila najboljša mesta na cilju. Italijani so zelo uspešno prestali napore prve etape. Italo Zilioli je bil med glavnimi pobudniki vseh nevarnejših akcij in je tudi prispel na cilj kot drugi. Na stadion tega malega luksemburškega mesteca je privozil celo prvi in če bi v poslednjih desetinah metrov nekoliko bolj pozorno nadzoroval nevarnega Francoza, bi mu gotovo ne ušla etapna zmaga. Tako se je pa moral zadovoljiti le z 10” sekundami odbitka, medtem, ko so jih zmagovalcu odšteli 20”. Glavnina je prispela na cilj z enominutno zamudo v skoraj enotni skupini, v kateri so bili praktično vsi najboljši razen Švicarja Hag-manna, ki je bil na zadnji dirki po Švici med glavnimi protagonisti. Na cilj je prispel z zaostankom 17’ in so ga podvrgli pregledu proti dopingu. Po prvi etapi je Zilioli na lestvici po točkah na 2. mestu: Grosskost 30, Zilioli 16. točk. Na lestvici za «kombinacijo» (združeni lestvici: skupna in za veliko gorsko nagrado) je pa Zilioli celo prvi pred Francozom Guyotom Na moštveni lestvici je v vodstvu Francija s časom 14.10'59”, 2. pa je Italija s časom 14.12'08”. Današnja 2. etapa od Arlona do Foresta bo merila 205 km. SKUPNA LESTVICA 1. Grosskost (Fr. B) 4.42’58” 2. Van Springel (Belg. A) 38” 3. Zilioli (It.) 40” 4. B. Guyot (Fr. A) 44” 5. Samyn (Fr. A) 45” 6. Havmond (Fr. A) 101” 7. Vianen (Niz.) 1’03” 8. Chiappano (It.) 1’89” 9. Janssen (Niz.) 1'25” 10. Poulidor (Fr. A) 1’28” 11. Godefroot (Belg. B) 1’29” 12. Bitossi (It.) Pintens (Belg. A) 1’36” 14. Bellone (Fr. B) Bračke (Belg. B) 1’37” mmmmm Kally Vzhodnih Alp Jutri oto 22. url bo v Vidmu start 4. mednarodnega avtomobilskega rallya Vzhodnih Alp. Udeležilo se ga bo nad 70 posadk. Proga bo tekmovalce vodila skozi Slovenijo, Koroško in Julijsko krajino. Merila bo skupno 823 km. Cilj bo v Vidmu, prvi tekmovalci pa bodo tekmovanje zaključili v nedeljo, približno Ob 15. uri. Nov evropski rekord na progi 100 m prosto Madžarka Judith Turoczy je postavila v Budimpešti nov evropski rekord na progi 100 metrov prosto ženske z odličnim časom 1’00”4. S tem je izboljšala svo) lastni dosedanji kontinentalni rekord, ki ga je postavila Turoczyjeva lani, za 4 desetinke sekunde. Na tekmovanju «Sedem gričev» več zelo dobrih rezultatov Na mednarodnem plavalnem mitingu za nagrado »Sedem gričev,) lllllllllllllllflllllllimilMlllllllimilll|lll|||l|l||IIIMI|11||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMD'MIIIIIIIIUIII|||||||1||||||||||| MOTOCIKLIZEM srečanja Jutri popoldne pod Ljubeljem svetovno prvenstvo v motokrosu Startalo bo 47 dirkačev iz 19 držav - Na sporedu tudi jugoslovansko prvenstvo v isti disciplini Pod Ljubeljem je vse pripravljeno za nedeljsko deseto vožnjo, veljavno za svetovno prvenstvo v motokrosu kategorije 250 ccm. Prvi tekmovalci so že prispeli v Tržič in preskušajo progo. Med prvimi so prispeli Angleža Bickers in Mayes, Belgijec Robert, Finec Storm, Irec Matthews in drugi. Poleg Davida Bickersa in Joela Roberta bosta nastopila na tej dirki še dva svetovna prvaka: Šved Torsten Hallman in vojak sovjetske armade Viktor Arbekov. Vseh vozačev bo kar 47, zastopali pa bodo 19 držav. Svoje predstavnike so prijavile: Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, MOŠKA PROMOCIJSKA USA Openskemu Poletu manjkajo izkušnje Še ena slika z nedeljskega prijateljskega nogometnega med enajstericama špetra iz Beneške Slovenije in Vevč. Obe ekipi sta se za spomin slikali skupno. Jutri bodo odigrali v špetru povratno tekmo ................................................................................................... Odbojkarski turnir mladink danes v Št. Petru ob Soči Danes bo v št. Petru ob Soči zanimiv ženski odbojkarski turnir za mladinke. Tekmovanje bo letos izredno kakovostno, saj se ga bodo udeležile res izvrstne ekipe. Predvsem bo nastopila tudi šesterka Partizana z Reke, ki je pred dnevi osvojila naslov republiškega prvaka Hrvaške in je torej med najmočnejšimi jugoslovanskimi mladinskimi ekipami. Dalje bo nastopil Bor, ki je letos zasedel drugo mesto v Italiji in je torej državni podprvak, zelo močna ekipa gori-škega AGI, nabrežinski Sokol in domači Corridoni, ki je tudi organizator prireditve. Borovke bodo verjetno nastopile nekoliko nepopolne. Nekatere igralke so namreč že odšle na počitnice, druge so tik pred Izpitom mature, Pemarčičeva pa je na skupnih pripravah kandidatk za državno mladinsko reprezentanco v Miljah. Razen tega pa so Tržačanke prenehale že pred časom z rednimi treningi, tako, da njihova forma ni zadovoljiva. Zato vse kaže, da se bo glavna bitka za prvo mesto bila med Rečankami in Goričankami. LIBERTAS — POLET 3:1 (15:8, 10:15, 15:4, 15:6) POLET: Peterlin, Križnič, Hrovatin, Sosič I. in A., Suhadolc, Gregorič, Sancin, Kapelj. Sodnik: Maroon; zapisnikar: Cat-taruzza. V okviru moške promocijske odbojkarske lige je ekipa openskega Poleta odigrala včeraj svojo drugo letošnjo prvenstveno tekmo. Nasprotnik Opencev je bil miljsai Li-bertas, proti kateremu je Polet zopet doživel poraz. Izid tekme 3:1 ne sme varati. Openci so bili vsekakor Miljčanom enakovreden nasprotnik, z nekoliko več izkušenj pa bi gotovo tudi zmagali. Polet je še mlado društvo In njegova odbojkarska ekipa nima velikih izkušenj. Moštvo pa je Izredno obetajoče in bi lahko v bodočnosti doseglo velike uspehe, vendar pa seveda le pod pogojem, da bi imelo dobrega trenerja, ki bi znal šesterko učinkovito izpopolniti in uigrati. Šesterka Poleta je v sinočnjem srečanju zaigrala učinkovito le v nekaterih trenutkih. Tedaj je pokazala svoje realne možnosti, sicer pa so bili igralci premalo borbeni in brez izrazitih refleksov. Drugače si res ne moremo razlagati poraza, zlasti če upoštevamo realno moč obeh ekip. V openski šesterki sta, kot običajno, dobro zaigrala Peterlin in Kapelj. Poleg njiju pa se je izkazal tudi mali Adrijan Sosič (12 leti), ki je povsem zadovoljil in dobro opravil zaupano mu nalogo. Preveč živčno je zaigral Sancin, ki je delno zatajil in Je le tu in tam pokazal, da je sposoben tudi dobre igre. Močno pa sta razočarala običajno tako zanesljiva Križnič in Suhadolc. Bila sta prepočasna in negotova. Med Miljčani Je najbolj igral izvrstni tolkač Morway, ostali pa so pokazali le poprečno igro z zelo pomanjkljivo osebno tehniko. Ekipa sama je negotova in jo rešujejo le podvigi posameznikov. Openski Polet mora odigrati še eno zaostalo tekmo z miljskim Li-bertasom. Odigral jo bo na Opčinah v sredo ob 18.30. Danska, Finska, Sovjetska zveza, Švedska, Švica, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Nizozemska, Irska, Italija, Madžarska, Romunija, Poljska, Švedska in seveda Jugoslavija, ki bo imela na tej dirki dva svoja predstavnika. To bosta domačin Janez Rotar in pa Matija Stevanovič iz Prištine. Trenutno sta glavna kandidata za zmago na skupni lestvici Belgijec Robert in Šved Hallman. Po zadnji (deveti) vožnji v Moskvi, kjer so vozači nastopili preteklo nedeljo, je v vodstvu belgijski mehanik Robert, ki vozi trenutno na motorju CZ. Svetovni prvak je bil leta 1964, lani pa je bil drugi. Letos je zmagal na kar petih vožnjah in sicer v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Veliki Britaniji in Poljski. V Švici je bil drugi, v Italiji tretji, v Španiji peti. Njegov najnevarnejši nasprotnik v Podljubelju bo jutri švedski inženir agronomije Hallman, ki vozi na stroju Husquarna. Na 250 kubičnih motorjih je bil doslej kar štirikrat svetovni prvak in sicer v letih 1962, 1963, 1966 In 1967. Letos je bil prvi v Sovjetski zvezi, Španiji in Luksemburgu, na Nizozemskem in v Zahodni Nemčiji je bil drugi, smolo pa je imel na Češkoslovaškem in v Franciji, kjer ni dobil nobene točke. Po zadnji vožnji v Moskvi Je 18, 18, lestvica veljavna za svetovno prvenstvo v motokrosu 250 kubične kategorije naslednja: 1. Robert (Bel., CZ) 50 točk, 2. Hallman (Šved. Husquarna) 33, 3. Geboers (Bel., CZ) 26, 4. Andersson (Šved., Husq.) 5. Petterson (Šved., Suzuki) 6. Konečni (CSSR, CZ) 17, 7. Bickers (VB, CZ) 15, 8. Arbekov (SZ, CZ) 8, 9. Mosejev (SZ, CZ) 8, 10. Weil (Z. Nem.), Maico 6, itd. Tekmovanje za svetovno prvenstvo v motokrosu se bo začelo v Podljubelju pri Tržiču jutri ob 16.30. Istočasno s svetovnim, bo na isti progi tudi jugoslovansko državno prvenstvo v tej disciplini. Za to tekmovanje so se prijavili vsi najboljši jugoslovanski vozači. Na startu se jih bo zbralo 25. Smrt na tribuni Med preteklo pokalno nogometno tekmo Milan-Inter v Milanu sta na tribunah stadiona San Siro umrla dva gledalca. Ruggero Bec-cari (57) in Oreste Sala (64) sta se preveč razburila zaradi napetih dogodkov na igrišču in ju je zadela srčna kap. Prvi je izdihnil že na tribuni, drugi pa nekaj kasneje v bolnišnici, kamor so ga takoj prepeljali. Tekaču so pritrdili žarnice na razne dele telesa in ga fotografirali s posebno kamero med tekom. Rezultat poskusa, je ta slika. v Rimu je postavil Jugoslovan Kur-banovič nov državni rekord na progi 200 metrov prsno s časom 2’38”5. Rekord je postavil kljub temu, da se je uvrstil v svoji skupini komaj na 4. mesto. Zmagovalec te skupine, Poljak Klubovski je preplaval progo v 2’35”8. Na tej prireditvi so nastopili tudi nekateri tržaški plavalci, ki so se dobro odrezali. Franco del Čampo od Triestine je zmagal na progi 100 metrov hrbtno v svoji skupini s časom 1’02”7. Pierpaolo Spangaro, ki plava trenutno za Padovo, je bil na 100 metrov metuljček v svoji skupini 4. s časom 1T’6, medtem, ko se je na 5. mesto uvrstil Jugoslovan Kuridja s' časom 1’02”7. Na progi 400 metrov mešano je postavil Michele Doppido nov italijanski rekord s časom 5’06”1. l=~ ~v= lit j ^ = F 1 [j | ^ 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi j 1 X 2 12 1 2 X ODBOJKA MOŠKA D LIGA Danes v Zgoniku tekma med Krasom in Borom B Bor bi si v primeru zmage zagotovil obstanek v ligi Moško odbojkarsko prvenstvo D lige se s hitrimi koraki bliža k svojemu zaključku. Udeleženci prvenstva bodo nastopili danes in Jutri. Prihodnjo nedeljo bo tako na sporedu zadnje kolo. Zgonlškd Kras se je ob zaključku prvega dela prvenstva uvrstil na lestvici presenetljivo visoko. V prvem srečanju povratnega dela prvenstva pa so krasovci zgubili tekmo na domačem igrišču proti močni šesterki OSI Friuli. Od tedaj Kras ni gojil več nobenih ambicij, tako, da je bilo nadaljevanje prvenstva za krasovce le gola formalnost. Ne smejo nas zato presečati nekateri negativni nastopi te še-sterke, zaradi katerih je zdrknila s prvih mest lestvice. V drugem povratnem kolu so gostovali v Zgoniku Gasilci Iz Trsta In kazalo je, da bo domačinom zopet uspel zmagoviti podvig. Pri stanju 1:1 v setih ln pri 6:3 v točkah v tretjem nizu v korist domačinov se je ulila ploha. Tekmo so prekinili in odgodili na čas po zaključku prvenstva. V naslednjem kolu Je Kras gostoval v Gorici pri šesterki AGI in je v obsoškem mestu zaigral zelo slabo. Tekmo je gladko zgubil s 3:0. Tri dni kasneje je Kras zopet gostoval v Gorloi m je podlegel tudi elripi tamkajšnjih Gasilcev, čeprav je bil tokrat izid tesnejši 3:2. Prejšnjo nedeljo pa so Zgoničani zabeležili sedmo zmago v tem prvenstvu in sicer na račun skromne Torriane iz Gradiške, katero so premagali s 3:1. Danes ob 10. uri bo v Zgoniku iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinniHiinHinnnnuum ATLETIKA Sedanja italijanska atletika odličen vrh s slabimi temelji Italijanska atletika ne more ln ne more dobiti drugačne podobe. Vsa njena udarna moč sloni že dolgo na redkih odličnih posameznikih, ki so v svoji panogi daleč pred ostalimi in le nekaj panog je takih, kjer je vrhu blizu tudi solidno zaledje. Precej je tudi takih panog, ki so v klavrnem stanju, na isti ravni že leta in leta in v velikanski zamudi z ostalimi atletsko razvitimi državami. Vzrok takega stanja sta v bistvu dva. šibak tehnični in organizacijski kader ter starinski sistem telesne vzgoje na šolah. Navedli bomo nekaj primerov, kjer sl «asi» želijo le nastopiti v tujini, da bi res tekmovali, ne pa samo nastopili za zmago in rezultat. Teka čez ovire na 110 in 400 m sta panogi, kjer so Italijani dosegli v zadnjih letih izredne uspehe. Na 400 m je na primer Morale evropski rekorder, njegovo mesto evropskega prvaka pa je prevzel Fri-nolli. Na progi 110 m z ovirami je Ottoz trenutno daleč najboljši v Evropi in edini resen nasprotnik Američanov. Ovire, ki so bile do pred kratkim najmočnejše italijansko orožje začenjajo zdaj povzročati skrbi. Ottoz Je že naveličan zmag in časov med 13”5 In 13”8, Liani, tekač št. 2, pa ni več v taki formi kot prejšnja leta, čeprav se nad njim še ni treba preveč pritoževati. Kaj pa za tema dvema tekačema? Zelo, zelo daleč so zasledovalci s časi 14”5 (v najboljšem primeru!) in navzgor. Prejšnja leta je bilo bolje. Tekače kot Mazza In Comacchia nj zamenjal nihče Mnogo slabše je na progi 400 m. če izvzamemo Frlnollija dobimo sliko slabe tehnične ravni z normalnimi časi od 53” navzgor. Tudi tu je bila razlika v prejšnjih letih manjša. Naslednji primer imamo v skoku s palico. Odlični Dionisi misli po zadnjih uspehih nad 510 cm že na višje cilje in povsem zadovoljiv je tudi Rlghi (4,90). Za tretjega Ma-jianija je 460 že uspeh, za ostale pa so skrivnost celo skoki 440 in manj. Ni mogoče trditi, da v Italiji primanjkuje palic iz «fiberglasa». Nasprotno! Palico iz umetne mase imajo že dečki in naraščajniki, primanjkujejo pa trenerji, ki bi mladim razložili zakaj je človek ustvaril palico iz fiberglasa, namesto, da bi še naprej skakal z kovinsko. Omeniti moramo, da drugod po Evropi skačejo že mladinci dokaj redno 470 cm visoko. Lep primer imamo tudi v metu diska. Videmčan Simeon meče čez 60 m in spada med boljše v Evropi, za njim pa se še vedno ostali trudijo okoli 52-53 m in slavni Con-solini je zanje še vedno nedosegljiv cilj. Asta, ki je še lani mnogo obetal s 55 m je menda že sprijaznil s slabšimi rezultati. Medtem zabeležimo po Evropi celo serijo metov nad 60 in 57 m dosegajo tudi nekateri mladinci. V troskoku je Gentlle skakaiec evropskega razdela, drugo mesto v državi pa pripada Gattiju, atletu, kt se že io let drži na vrhu. Za ostalo konkurenco pa je skok nad 15 m pravo doživetje. -lin- povratni slovenski derbi med Krasom in Borom B, ki se krčevito bori za obstanek v ligi. Za domačine bo današnje srečanje le prestižnega pomena, medtem, ko bi sl Borovci v primeru zmage skoraj gotovo zagotovili obstanek v D ligi. Jutri pa bo na sporedu predzadnje kolo tega prvenstva in Kras bo gostoval v Turjaku, kjer se bo skušala tamkajšnja šesterka Liber-tasa oddolžiti za poraz, ki ga j« utope! a v Zgoniku v prvem delu prvenstva. Ta tekma se bo začel* ob 10. url. -bs- DOMAČI ŠPORT DANES 28. junija ODBOJKA Moška, D liga Ob 10. uri v Zgoniku KRAS — BOR * * • Ob 10.30 v Trstu GASILCI TS - OLIMPIJA JUTRI 30. junija ODBOJKA Moška D liga Ob 8.30 v Gorici OLIMPIJA — BOR • • * Ob 10. uri v Turjaku LIBERTAS — KRAS • * * Ob 10. uri v Gorici GASILCI — BOR • • * Moška promocijska lig* Ob 10. uri v Miljah ACEGAT — POLET * * • Ob 10. url v Dolini GASILCI TS — BREG OBVESTILA Kot vsako leto, bo tudi letos v Rovinju poletni odbojkarski tečaj za člane slovenskih zamejskih odbojkarskih odsekov. Predstavniki društev, ki bi radi poslali na tečaj svoje člane, naj se zbero v torek 2. julija ob 20.30 na stadionu «1. maj» v Trstu. S seboj naj prineso točno število kandidatov za tečaj. Tečaj bo predvidoma v prvi polovici avgusta in bo trajal približ* no 10 dni. * * * Na mitingu katerega bo športno združenje BOR priredilo danes popoldne na šolskem stadionu v Kolonji bodo nastopile naslednje atletinje Bora: Rebula Tanja, Valič Helena, Kralj Loredana. Cunja živa, Hrovatin Dragica, Sosič Irena, Milkovič Lida, Malalan Tanja, Krevatin Patricija Marc Nada, Grgič Vera, Križmana. Tamara, Vrše Lilijana, Jeza Evelina, Metlika Saška, Pernarčič Sonja, Švagelj Anamarija, Kalar. Ingrid, Čok Iris, Kuferzin Anica in Lukač Sonja. Vse atletinje naj se zbero najkasneje ob 16. uri na šolskem stadionu v Koloniji. Prisotnost je za vse obvezna. • • • Tajništvo glavnega odbora SZ Bor sporoča, da bo odborova seja v četrtek 4. julija ob 20.30 na društvenem sedežu v Trstu, Vrdelska cesta 77. STEFAN OLIVIER liri NO VI ŠEF Tega mora biti konec, je pomislil, tega ne morem več vzdržati. Lotil sem se dela, ki mu nisem kos. Odstopil bom. In to takoj. Sam bom Drosil. Začel bom z majhno prakso, kjerkoli, daleč od tod. V letu ali dveh se bom vpeljal, potem pa bom živel v miru. Morda v severni Nemčiji, v primorju ali pa na Bavarskem, blizu planin. Spet je pomislil na Gino. Gina. Moral ji bom povedati resnico. O vsem se morava pomeniti še nocoj. Da, nocoj bova šla v gledališče. Po predstavi bova šla v najin klub in tam ji bom vse povedal. Vse boš razumela, Gina. Zmečkal je cigareto in vstal. V mislih na Gino se je vsaj nekoliko zbral. Ko je šel skozi tajništvo, je pomahal gospodični Rieck kot po navadi. «Bom v privatnem krilu. Tja kličite, če se kaj zgodi. Toda samo, če bo kaj važnega. V redu?.. «Da, doktor,., je tiho rekla gospodična Rieck. Ko je prišel domov, je bilo že pozno. Gina je bila že oblečena. Pri toaletni mizici si je šminkala ustnice. Sklonil se je in jo poljubil na sence. «Dober večer, dragica... «Dober večer, Willi. Pozno je že, pohiteti boš moral.» «Takoj bom pripravljen... Hitro se je preoblekel. Kritično si je še ogledala temen lak na nohtih, potem je stopila predenj. «Ali je v redu?.. Gledal jo je z mešanico poželenja in žalosti, ((čudovito,., je rekel. Pogladila ga je po čelu. «Spet si strašno utrujen, ali ne? Preveč delaš, to je vse.» Obrnil se je k ogledalu in si popravil kravato. «Ne morem pomagati Gina. Prav bi bilo, da bi imel zate več časa.» Ali ni sedaj priložnost, da ji vse odkrito pove? »Včasih mislim,» je nadaljeval, «da bi bilo bolje...» «Willi, spomladi bova šla na lepe, dolge počitnice — o, kje sem pustila prstane?.. Stekla je v kopalnico. Oblekel si je plašč. Pozneje, Je pomislil, po predstavi. Stopila je k vratom. «Willi, sedaj morava iti.» Na stopnicah ga je prijela za roko. ((Predstave se zelo veselim, Willi. čudno, da grem tako rada v gledališče. Zlasti s teboj. Ti tudi?« «Seveda. Kdo ne bi šel rad z žensko, kakršna si tl, in to v gledališče?.. Zasmejala se Je in mu stisnila roko. Drama je bila moderna, tuja zasedba dobra, igra živahna, jedka. Obravnavala je staranje ljudi. Med odmorom sta se sprehajala po foyerju. Izmenjala sta mnogo pozdravov. Gina je bila dobro razpoložena, z vsemi prijazna, ves čas je vneto govorila. ((Izredna igra, ali ne? Zelo spretna. Zanima me, kako se bo končalo... »Konec bo nesrečen,» je odvrnil Feldhusen, «ali tega ne vidiš? Mož čuti, da se bliža starost. Noče pa tega priznati, noče se s tem sprijazniti. To pelje k nesrečnemu koncu,.. «Ali bi popila kozarec šampanjca?.. «Seveda, lahko... Odšla sta k baru. Ko sta čakala na pijačo, je mislil: potem ji bom povedal, vse ji bom povedal. Ko se je obrnil z dvema kozarcema šampanjca, je stala pred njim Vera Manders, njegova prva privatna pacientka. «Lepo, da vas tokrat ne vidim v ordinaciji,» se je zasmejala. Nasmehnil se ji Je. «Dober večer, gospa Manders. Kako je kaj s tenisom?.. «Odlično,» opazila je dva kozarca, «za koga je pa ta?.. «Za mojo ženo... «Res? Ali me ne bi predstavili?.. Radovednost je iz njenih zelenih oči kar žarela. Oh, tega pa ne, je pomislil, vsaj nocoj ne. Toda Gina je že stopila k njima. «Vaša žena?., je vprašala Vera Manders. Opazil je, da je presenečena, in v trenutku je postal zadovoljen. ((Seveda, da.» Ni minila sekunda in Vera Manders se je zbrala. Navdušeno je pozdravila Gino. «Kaj vendar misli vaš mož, da vas nam ne pokaže? 2e večkrat sem rekla možu: zelo rada bi videla, kakšna je dr. Feldhusnova žena. On pa: uspešni zdravniki imajo uspešne, srečne žene... že misli na vabilo, je pomislil Feldhusen; Gina pa je sprejela njene besede z neprizadetim nasmehom. «Dr. Feldhusen,.. se je spet oglasila Vera Manders, «ali se še spominjate na moje povabilo? Takrat ste odgovorili: Ko bo moja žena tukaj. No in zdaj je tu. V začetku novembra bomo imeli majhno zabavo. Ali boste prišli?.. Potem se je obrnila k Gini. «Možu in meni bi bilo to zelo ljubo.» «Prav rada,., je odvrnila Gina. Feldhusen je molčal. Vera Manders je nato do konca odmora ostala pri Gini. Njen mož je sedel s poslovnimi prijatelji v kadilni sobi; kot je kazalo, ga Vera Manders ni preveč pogrešala. Ko je pozvonilo, je prijela Gino za obe roki. «Ali vam lahko kdaj telefoniram, gospa Feldhusen? Zares morate... Imamo majhno žensko družbo... Vsekakor pa vas bomo pozdravih v naši hiši v prvih dneh novembra?.. Ko se je dotaknila še Feldhusnove roke, se je pomešala med gledalce. Ko sta bila spet na svojih sedežih, se je Gina obrnila k Feldhusnu: »Manders — ali je to znana firma?.. «Da.» ((Koliko milijonov?.. Nasmehnil se je. «Ne vem.» ((Zanimiva je. Moj tip. In ko sem te o njej vpraševala, si rekel, da ne veš, ali je čedna ali ne. Ni čedna, lepa je. »Ti si lepša.., je zašepetal. ((Upajmo. Vsekakor bo večer v njihovi hiši prijeten. Takrat moraš biti prost.» Luči so ugasnile in zavesa se je dvignila. O, Gina, je razmišljal Feldhusen, kaj te zanima ta ženska? Odidiva v lepo, majhno vas, kjer bova v miru živela. Nobenih lepih milijonarskih žena ne potrebujem, potrebujem le tebe. Konec drame je bil nesrečen, tak, kakor je rekel Feldhusen. Po dolgem ploskanju se je občinstvo nagnetlo ob garderobah. Predstavo so eni hvalili, drugi kritizirali. Potem sta se odpeljala v restavracijo, kjer sta prvič skupaj večerjala in kamor sta potem šla še večkrat. Lastnik ju je pozdravil zelo prijazno, natakarji so se globoko priklanjali. Miza v ločenem kotu, kjer sta največkrat sedela, je bila prosta. Gorele so sveče, kot vedno. Gini je bilo to všeč. «Hvala, doktor... seveda, milostljiva... ali spet mozelčana 1949, doktor?.. Gina se je dobro počutila. «Cudno, kaj pomeni, če si šef zdravnik. Ce bi bil samo gospod Feldhusen, poslovni človek, recimo, ali pa morda član šolskega odbora, ne bi bili tako pozorni, tudi name ne.» «To bi bilo odvisno od moje denarnice... «Ne povsem. Sef zdravnik je res nekaj, škoda, da nisi Še profesor, profesor Feldhusen... «Gina, ali na te, tako nepomembne stvari res toliko daš?.. Natakar je prinesel vino, ga nekoliko nalil v kozarec in napeto čakal, da ga je Feldhusen pokusil. Ko je prikimal, je nalil oba kozarca in odšel. »Ali res tako misliš?.. »Kaj?.. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 44-638 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SVi FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -, četrtletna 2.250 Ur, poUfitna 4.400. Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka * tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 601-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 160, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4n lir beseda — Oglasi’za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin TtaUje pri «Soeletk Pubblicitk Ttaliana.. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst