Natisov 15.000« .Jlajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin."£a celo leto; za Nemčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se nčuni naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne 5iev.seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za »/i strani K 32, za 7, strani K 16, za •/• strani K 8, za >/m strani K 4, za */»« strani K 2, za >/«» strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena priserBO zniža. Stev. 22. I V Ptuju v nedeljo dne 29. maja 1910. XI. letnik. Volitve v občino okolica Celje. V kratkem se vršijo občinske volitve v občini celjska okolica in na vseh straneh divja že najhujši politični boj. Vse stranke se pripravljajo, da nastopijo z vsemi močmi. Mi pa izražamo že zanaprej upanje, da bodejo tisti zmagali, ki hočejo gospodarski položaj v občini zboljšati, ne pa tisti, ki širijo le prvaško hujskarijo in zagrizeno dohtarsko politiko. Kakor znano, bila je ta občina še pred 3 desetletji v rokah naprednih, Nemcem prijaznih mož. Ali nakrat so pričeli prvaški klerikalci hudo gonjo in so tudi pri volitvah zmagali. Medtem pa se je v občini celjska okolica mnogo spremenilo. Napredno in nemško prebivalstvo se je z zgradbo mnogo novih hiš in z nemško industrijo povečalo. Tako se že lahko reče, da so naprednjaki, ki ne odobrujejo gonje proti nem-•io-Kemei sami v veliki večini proti prvaštvn. Prihodnje volitve bodejo dokazale, kje je moč. Gre se z a vlado v največji ^slovenski" občini na Štajerskem! Že leta 1906 je bilo vse prepričano, da bodejo v tej občini naprednjaki nad prvaki zmagali. Ali takrat so prvaki ednostavno postavo prelomili in so naprednjakom onemogočili, popraviti napačne volilne liste potom reklamacij. P r-iški zagrizene i, ki vladajo da-js v tej občini, zamogli sol. 1906 s sleparijo, le s preziranjem jstave zmagati. Mislimo, da „zmaga", ki je pridobljena s sleparijo, ni mnogo vredna. Letos se je oblastva prav odločno opozorilo, naj ne dopustijo zopet ednakih sleparij. Vsled napredne kontrole so se preddela za občinske volitve doslej tudi še precej redno izvršila, čeprav so prvaki že nekaj nKnnststiickelnov" poskusili. Naprednjaki so vložili proti 70 reklamacij. 50 teh reklamacij je tozadevna komisija re-šla, ostale pa se nahajajo na rekurzni poti pri ekrajnemn. glavarstvu v Celju; skoraj gotovo je, da bode oblast tudi te reklamacije ugodno rešila. Kar se volitev tiče, smemo trdno pričakovati, da bodejo v 1. in 2. razredu kandidati Nemcev ter Nemcem prijaznih naprednih kmetov zmagali. Kajti ne samo med nemškim prebivalstvom, marveč tudi med Nemcem prijaznimi kmeti v občini vlada velikansko razburjenje nad sedanjim gospodarstvom v občini Celje okolica. Sedanji občinski predstojnik G1 i n š e k je preslaboten, da bi mogel svoji volji ugoditi. Zato so kmetje | milosti in nemilosti mogočnega občinskega žri-barja Per ca izročeni. Ta Pere je zagrizen pr-Stranke, ki nemško govorijo, sploh ne posluša. Napredne kmete šikanira in trpinči ter jih neprijazno odganja. Zlasti pa ne dovoli nikdar nobenemu naprednemu krčmarju prošnje e gostilniške ure pri posebnih prilikah. Na-! predni kmetje so priredili že več shodov, na katerih so glasno svojo nevoljo nad grdim tem ravnanjem in nad slabim gospodarstvom v občini izrazili. Preteklo nedeljo vršila se je v go- stilni „zurPost" zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 volilcev 2. in 3. razreda. Razni kmetski govorniki so ostali in protestirali, da bi se dosedanje gospodarstvo v občini nadaljevalo, da se vkljub visokim občinskim dokladam za prebivalstvo ničesar ne s t o* i, da so veliki deli občine brez vsake dobre ceste in da nikdo ne ve, kako stoji stvar z občinskimi računi . . . Vse to so stvari, ki nimajo z narodnostno politiko prav ničesar za opraviti. Kmetje so sploh siti in ne pustijo, da bi prvaški hujskači v „imenu narodnosti" njih denarje zapravljali ! Prvaki razširjajo seveda vse mogoče laži in obrekovanja. Tako lažejo, da bi Nemci, ako bi pri volitvah zmagali, doklade zvišali. To je seveda nesramna laž! Ko je bila občina še v nemških rokah, znašale so občinske doklade samo 20%. Danes pa znašajo 507« 11! In kaj se za teh 507» stori ? Kaj so prvaki s tem denarjem napravili?-Kaj imajo prebivalci od teh velikih plačil? lilci sedanje mo- gotce pomedli, potem bode za ta denar kaj gospodarskega dela izvršenega. Potem ne bode več en Pere gospodaril! Danes izgleda stvar ravno tako, kakor da bi se plačevalo visoke občinske doklade edino zato, da dobivajo posamezni občinski svetovalci pri komisijah prav mastne s vote denarja . . . Prvaki lažejo tudi, da bi Nemci, ako bi zmagali, takoj dolgove napravili, kakor v Celju. Tudi tej laži ne veruje noben pametni volilec. Za navadne izdatke vendar nobeni občini ni treba dolgov delati. Dolgove se dela le pri izrednih potrebščinah, katerih pa v občini celjska okolica ni. Najnesramnejša laž prvakov pa je, da hočejo Nemci kos za kosom te občine odtrgati in s Celjem združiti. Razni kmetje sami so rekli, da je ta prvaška laž pre-neumna. Kajti kaj tacega se more le tedaj zgoditi, ako so dotični posestniki s tem zadovoljni. Neki celjski govornik je tudi povedal, da mesto sploh ne more imeti namena, pridobiti drugih zemljišč te občine (razven „Studentenheima", Maximilian-posesti in vile Jarmer); kajti sosedni deli Gabcrja imajo večidel prvaško nahujskane Slovence in soc. dem. delavce kot prebivalce. Nemci torej nimajo prav nobenega interesa, da bi na ta način število prvakov v Celju zvišali. Omenjena posestva pa se hočejo samo zaradi tega z mestom združiti, ker bi se zamoglo le na ta način podaljšanje „Gartengasse" k državni cesti ugodno uresničiti. In to podaljšanje omenjene ceste leži v interesu slovenskega prebivalstva v Gaberjih in Unterkottingu. Ti prebivalci bi imeli potem redni dohod k postaji. Kateri pametni človek bi tajil, da bi bilo skupno gospodarsko delovanje mesta in občine celjske okolice pravi blagor za vse prebivalstvo? Danes vladajo v tem oziru zelo žalostne razmere. Sedanji prvaški zastop občine celjska okolica je vsako pošteno skupno delovanje odločno odklonil. Kmetje v občini uvidevajo veliko škodo, ki izvira iz tega razmerja za obe občini. Kmetje zahtevajo tudi, da se tej prvaški hnjskariji konec napravi! Med Nemci v mestu in med slovenskimi kmetje, ki niso in se ne pustijo od prvakov nahujskati, vlada že danes tako lepo, zaupljivo razmerje, da se lahko popolnoma mirno bodoče volitve pričakuje. Ti nenahujskani kmetje so na mnogih shodih dobili prepričanje, da jih nemški meščani v volilnem boju v ničesar ne silijo, in da so zlasti primerne kandidate kmetje sami izbrali. Pri prvaških hujskačih v Celju pa hočejo dohtarški šribarji davek plačujočem kmetom komandirati! To pa se ne sme in se ne bode zgodilo! Kmetje! Volilci v celjski okolici! Ne pustite se od nikogar na napačno pot zapeljati. Proč s tisto nesrečno politiko, ki širi le sovraštvo in nemir! Kako prvaki gospodarijo, to so dokazali v celjskem okrajnem za-stopu, kjer so pustili skozi leta prvaškemu tajniku Kozemo krasti, tako da je bilo na tisoče in tisoče kmetskega denarja ukradenega! Kako prvaki gospodarijo, to so tudi v vaši občini dokazali! Saj so tnkaj vendar račune skrivali, saj pobirajo 50°/» doklade in ne storijo prav n i r"■ . . . Kdor hoče, tla bode občina do pametnega gospodarstva prišla, ta bode prvakom hrbet obrnil in naše kandidate izvolil! pre«' Zopet nove milijone zahteval bode baje proračun naše vojne mornarice. Listi poročajo, da se bode za vojne parnike 22 do 26 milijonev več kakor lani zahtevalo. Vbogi davkoplačevalci! Protiklerikalne demonstracije. Na Reki so socialisti med birmanjem otrok udrli v cerkev in izvršili velikansko demonstracijo proti škofu. V cerkvi je bilo nad 3000 otrok, od katerih jih je bilo v drenanju mnogo ranjenih. Škof je padel v omedlevico. Irredenta deluje še vedno. V Trstu je policija zopet celo vrsto teh laških ,neodrešencev" zaprla. Našla je pri njih mnogo zelo obtežilnega materijala. Velikanski proces na Ruskem se bode te dni pred vojnim sodiščem v Kijevu pričel. Toženih je 227 oseb, prič pa je čez 800. Obtožence se dolži, da so napravili oboroženo ustajo, da so napadli mesto Hasenpoht in proglasili republiko. Ako bodejo obsojeni, potem čaka vseh 227 smrtna kazen. V Belgiji so končale zbornične volitve zopet z zmago klerikalcev. Volilni red je namreč tako slab, da ljudska volja ne more prodreti. Duhov-ništvo pa je mnogoštevilno, kakor nikjer drugod. Pomisliti se mora, da Je v Belgiji čez 40.000 menihov in nun, medtem ko ima ta država le 38.000 vojakov. Pač lepe razmere! Pogreb angleškega kralja se je izvršil oh velikanski udeležbi ljudstva. Krsto so peljali mornarji na lafeti. Za krsto se nosili kraljevo zastavo ter peljali njegovega konja. Potem so prišli na konjih novi angleški kralj Jurij, poleg njega nemški cesar in vojvoda iz Connaught. Njim so sledili na konjih kralji od Norveške, Grške, Španske, Bulgarske, Danske, Portugala, turški prestolonaslednik, belgijski kralj, nadvojvoda Franc Ferdinand (kot avstrijski zastopnik,) japonski princ Fushimi, ruski veliki knez Mihajl ■i itd. itd. Za njimi prišlo je 12 vozov. V prvem je sedela kraljica-vdova Aleksandra, carica-mati ruska in dve princesinji, v ostalih pa razne kraljice. Kralja so pokopali v Windsora. Pri pogrebu se je tudi mnogo nesreč zgodilo. Španska kraljica porodila je te dni mrtvega dečka. Kraljica je še dovolj zdrava. Volilni boj na Ogrskem se nadaljuje z največjim nasiljem. V mestu Marjinen sta bili 2 osebi ustreljeni. In tako tudi v raznih drugih krajih. Na ta način delajo vitežki Madžarom volitve . . . Predsednik republike Brazilija odpotoval je za več mesecev v Švico. Premoženje Obrenovičev. Bivša srbska kraljica Natalija prodala je vse premoženje Obrenovičev, ki so bili tako grdo umorjeni, neki francoski družbi za 1 milijon frankov. Anarhisti na Španskem. V Madridu se je te dni pred nekim spomenikom bomba razpočila. Storilec, ki je bržkone anarhist in je hotel izvršiti • napad, se je ustrelil. Ime mu je Jose Carengia Tosozelli. Dopisi. Iz Ptujske gore. Ljubi „Štajerc", ker si nam že toliko svinjarij iz narodnjaškega tabora na Ptujski gori razložil, naj še bo nekaj dostavljeno : Pred par leti je kupil znani G o j-kovic z nekim tukajšnim posestnikom hišo pod sledečimi pogoji: da mu izplača pri kon-traktu ostalo kupnino čez intabalirane dolgove. Ko se je kupljena pogodba naredila in podpisala, pravi Gojkovič: ostalo kupnino ti izplačam, kadar bodo dolgovi iz zemljišča izbrisani! S tem mu je Gojkovič pripomogel do naprejšnih stroškov po štiristo kron !! ! Tako se drži ta čedni prvak dane besede! Nekega dneva ga prosi prodajalec, da mu naj vendar da samo 30 goldinarjev na. kupnino, ker silno potrebuje. Gojkovič reče: ja, ako mi daš pobotnico za 40 gl.! Ker je bil prodajalec v sili, je moral dati za sprejetih 30 gold, pobotnico za 40 goldinarjev! Vprašamo oblast, ali ni to navadno ode-ruštvo? Taki so „značaji" narodnjaške stranke na Ptujski gori! „Gliha vkup štriha" ; v to stranko spadajo Kupčič, Klemenčič in Jur-ček Topolovec. Ja s takimi sredstvi se gorski baroni bogatijo ... Ni čuda, da vbogo ljudstvo te bande ne mara! Hoče. Kaplan Krajnc se že zopet hvali in hlini. V zadnji nStraži" se vika „prečastitega" semtertja, ter našteva svoje ogromne zasluge za kraj in vso kristjanstvo, nam natančno razlaga kako neznansko ga farani častijo in ljubijo. Saj pravim, ker ga dragi nočejo se pač sam hvali in v deveta nebesa vzdiguje. Mi bi pa le radi spoznali, koga pravzaprav hoče s takimi ostudnimi lažmi za nos voditi. No sicer se ta namere njegova drugače že zvoha. Bi li ordinarijatn ali knezoškofu se rad prikupil, bi li rad svoj pre-pereli hočki prestol nekaj trdneje si ga postavil? Bog ve! No pa mi vemo, da ga itak poznajo tudi njegovi pristaši, ter da se črez njegovo ostudno farbarijo jezijo in smejijo. Ne zameri Kranjček, če ti v lice povemo, da vse sknpaj, da vsa tvoja jezujitovska zvijača ne bo nič pomagala, nič — zapomni si jo! Črni gospodek se je podpisal pod svoj farbarijski članek — „Veliko hočkih faranov" — Dušica zlata, daj nam jih vendar našteti,, koliko hoških faranov poznaš, da bi tebe spoštovali ali ljubili. Prstov samo ene roke jih je preveč! V drugem članku iste »Straže" se podpiše „Vladimir". V tem članku grozno lasa hočke nemškutarje, katere smatra kot privandravce, prisiljence, kot nepotrebno ban do. Da se je pa Krajnc pritepel k nam, brez da bi ga bila kaka mačka primijavkala, tega pa nič ne omeni. Res je, da so St. Peter-čanje, od katerih je k nam privandral, se britko jokali pri odhodu Krajnčevem, tako britko, da je po obilo prelitih solz narasla Drava in dva broda odnesla. Kaj ne Krajnček, tam so te še globokeje ljubili od nas? V članka se hndo pritoži, da so mu grdi hoški lopovi šipe njegovega okna razbili. Glej, zlato srce moje, to so utrinki tiste globoke ljubezni faranov do tebe, o kateri se šopiriš v „Straži". Praviš, da ljudje, ki razbita okna vidijo, revolver in nož potegnejo ter iz roparskik Hoč nemudomo zbežijo. Kranjček, to spet ni res in to ti čisto gotovo nobeden, „Stražarec" ne verjame. Besnica pa je, da jih hodi mnogo domačih in tujih ljudi mimo slovitega okna, ga pogledajo in — no, grenke solze se jim zlijejo! Zadnjo nedeljo je g. dekan, ki drugač vsikdar rano mašo bere, se odpeljal bil v St. Janž na D. p., kjer je bila birma. Tega farani niso vedli. A ko stopi namesto dekana kaplan Krajnc k oltarji, se povsod vzdignejo možje in žene ter cerkev zapustijo. To spet ni res Krajnček? Bodeš spet tajil in se hvalil in belil? Seveda, to je tvoja navada,' lagati in far-bati se. Glej Krajnček, čudna je vendar le taka ljubezen in>tako spoštovanje .zaetran tvojih faranov: iz cerkve ti uidejo, če stopiš ti vanjo. No in kaj se zgodi če greš ti na spoved ? Vsaj sam itak vse dobro veš — no zdaj se pa le spet fein farbaj; mi te pa bomo za lepšega zopet fein obrili. Ti ne bo treba pomoči tvojega hočkega brivca. Bodimiren. Loperšice. Pred kratkim umrl je v naši občini vrli napreden mladenič Martin Babic. Stariši hoteli so mu že posestvo prepodati, ko ga je nemila smrt pokosila. Umrli bil je pri vseh priljubljen in vesten pristaš „Štajerske" stranke. Kako ga je vse čislalo, razvidlo se je posebno iz lepega sprevoda, katerega se je ude- Našim čitateljem bode znano, da so se v bavarskem kraju Oberammergau že od nekdaj prirejale velikanske gledališke igre, ki so predstavljale Jezusovo življenje in trpljenje. Iz vseh krajev sveta so prihajali ljudje te velikanske igre opazovati. Letos se bodejo po 10 letnem odmoru te igre zopet pričele. Te pa-sionske igre izvirajo iz leta 1633. V vasi Oberammergau je namreč takrat kuga divjala. Vsled tega je napravila občina obljubo, da bode trpljenje Jesusovo predstavljala, ako bolezen poneha. Zdaj se vršijo te igre vsakih 10 let. Pri igrah sodeluje nad 800 oseb. Gledališče se nahaja na nekem Igre v Oberammergau. DieAmmerqauer Passions-Fesripiele travniku pred vasjo z griči in pašniki v ozadju. Samoumevno, da prihajajo gledalci iz vsega sveta in da napravi ta igra na vsakogar velikanski vtis. Naša slika kaže zgoraj kraj prestav in spodaj velikanski gledališki oder. V sredini pa vidimo glavne igralce, ki so vzeti iz domačega priprostega ljudstva. Na levi strani je podoba Otilrje Zwink, ki predstavlja Mati Božjo, v sredi Anton Lang, ki predstavlja Jezusa in na desni strani Andrej Lang, ki predstavlja sv. Petra. Za igro se delajo že zdaj velikanske priprave. >, v uap rW- -1____ ležilo hum8ko bojno društvo z godbo in kanska množica domačega in sosednega h> (okoli 500 ljudi). Pri domu in na milod1 zapele so mu domače deklice žalostne slovi pevke in skoraj ni bilo očesa, ki se ne bi so! Naj v miru počiva! Globoko pri Brežicah. Slišal sem, da j ski svet Globoko v zadnji seje sklenil, da še slovensko uraduje in slovenske dopise 8 me. Neslovenski dopisi se bodejo takoj za* Kake pripombe tukaj ni treba; vsakdo bo hI: ko vedel, pod katero komando ti ljudj So res lepi šolski očetje! Vemo potem tudi, koB so vredni in kako se proti Šolskem progi držijo. Seveda „ Slovenski Gospodar" piše naj si še drugi v vzgled vzemejo. Črno in tej pa ja nič nemškega, to je njih cilj. Koliko odide od doma, ki pravijo, da bi se radi nI ški naučili, a tega ti možje ne vidijo opisani šolski svet se pač malo briga za napi nost, pač pa za hujskače. Res žalostno! Od nekje. Potovanje po državni cesti B| strica-Maribor je res zelo zanimivo, samo zato, ker je tamkaj natura bogato i jena, ampak ako poslušaš kmete, kateri narodnjaški politiki razgovarjajo. Neki kmet ni je v gostilni pravil, da so v Dobravcah odhod krčmarja Sešnika; ob tej priliki je di učitelj Turšak daljši govor, med katerim lagal okoliščine v Št. Ilju slov. gor. z beseda: da so že tam vse zmagali (?) Kdo bi se tal bedastim besedam ne smejal, ko vemo skozi „los" je prišel narodnjak na krmilo!? lahko, bo prvo- in zadnjokrat. Kaj pa je Tn: o Rusih govoril, da bi mi naj pod Ruse st je preveč. Hoče nas spraviti pod ruski korobai pravil kozakov. Pa ne bo, gospodine Turšič! Akoi vam na Ruskem bolj dopade ko pri nas pa odiditl na Rusko, da vas carski hlapci pošljejo v Šibi rijo v rudokope! Nas pa ne nadlegujte s j neumnostjo, ker si mi želimo prosti kmeti obrtniki ostati. Še nakaj bi vam rad povedal:^ Cirkovški kaplan Melhior Sorko se je tudi podlj na Slivnico, da bi tam sejal prepir. V ta naimj se je združil z nekim kmetom, ali kmet m so že pravi, da se pri-enem glažku vinca lažjo pol« avstrij žira. Zato ga vabi v gostilno Gojčič, ali kaplm Ista s mu potrdi, da v tako gostilno ne grč, kjer ji prebiv nemški napis. Raji grema k soseda; kmet m: grižen zopet pravi, da je pri sosedu Lešnig tudi nemS mašče napis. To je smola, mora kaplan nazaj v CSr- še ni kovce, brez da bi vžival „ sladko trsovno". h Bobrii pa vam tukaj povem, da imata ta dva krčmaiji prišel, zelo dobro »trsovno" in je meni kaj dobro pnj raču leglo. Iz tega se vidi, da nekateri duhovni ruskih napeljujejo kmete k „bojkotu". Kaj si le mon da av gostilničar od takih duhovnikov misliti, ako tat Bukov reči izve? Ja, vera peša in zakaj? Na Slim odsekt so mirni in pravični duhovniki in to Melhioi ni prav. Zato se iz Cirkovec v Slivnico potradj da bi sejal prepir. Raje naj bi doma s svoji farani stopil v bližno zvezo, da bi ga spoštoval kar ne morejo, ker tudi doma se postavlja kor petelin na gnoju. Zato ga Cirkovijani to ne marajo. Jaz kot popotnik pa pravim, gospodar po napisi ne more spoznati, je-li ti fici -p kristjan ali ne; je treba se o temu prepričati njenim Kaj ko bi Melhior potoval proti Gradcu in a ki so k videl same-nemške napise? Ali on misli da tair- obdolže kaj ni kristjanov? Oj Melhior, kaj se spodtika *mo *« nad napisi,- ker je pa kristus rekel svojim ap: Te dni steljnom: idite in učite vse narode, da posedej godca nebeško kraljestvo; otroci tega naroda pa so vi še par ženivzunajno temo,kjer bo jok in škripanje s, zobni, govorin Brežice na Savi. Brežki posilisrbi so zdi I mirni, ja še laški Jožek je zdaj miren. Misli i menda, da bi mu slabo šla, če bi se gesli „svoji k svojim" uresničilo; te bi samo lasa zidarji pri njemu kupovali in to bi za „ posili slovenca" britko bilo. Žalibog da bodo posilisrbi kmalu začeli v rudečih srajcih rogoviliti in po H beralnem domu razsajati, kakor so lani. Zdrw ženi so tukaj klerikalci in liberalci, in se naj bolj na spomlad iz zimskega spanja kakor mravlji novski vzdigujejo. Imeli so lani v jesen v liberalneH'^d'e7; domu shod in so neki dobro znani gospodje se .'ij^bezr veda tudi nekaj Kranjcev kričali, naj ljudje pri jenje v Slovencih kupujejo, ako ravno dražji, samo mi tretji lj pri „nemčurjih". Seveda z drugo kožo boriti j* oblast dobro i pa naj bi potem hujskarji rekli če bi edet «?tnike^ ali drugi v nič prišel, ali bi mu hujskarji vjjj^s Naumoi fica 1 svojo 1 kar zn svojih pripravi leč, da za sluč veliko s vati. Te zapisal Velikanska nevihta. — Toča in po vodenj. — 11 mrtvih. V polnoči od 20. na 21. maja divjala je v okraju W e i z na Štajerskem grozovita nevihta, katera se niti popisati ne da. IV« ure je bilo, kakor da bi se nebo odprlo. Toča je padala, da so še drugi dan točino zrnje v 1 meter visokih kupih videli. Najmanjši potoki postali so hipoma deroče reke, ki so vzele vse seboj, kar so valo-vi dosegli. Neštevilno hlevov z živino, šnp, gospodarskih poslopij, gozdov, paš, njiv, cest, potov. mostov in hiš je uničenih splavalo po velikanski vodi. Vsa pokrajina je kakor v razvalinah. Najhujše je pa, da je pri Rabklammi tndi 11 oseb svoje življenje izgubilo. Bili so delavci, ki so spali v baraki, ko je prišla voda in jih potegnila v svoj mokri grob. 10 auličov so drugi dan najdli, enega pa ne. Kmetje so obupani! 2 leta naprej so vsa posestva uničena. Epizode iz te velikanske nesreče so nepopisne. Na strehah so čepeli ljudje in se bali, da jih voda vsak hip yzame. Mnogo oseb je vsled strahu zbolelo. Škode je za več milijonov kron. Ustanovil se je že pomožni odbor, ki nabira sredstva, da pomaga prizadetemu ljudstvu. Tudi v drugih krajih na Štajerskem so te dni hude nevihte s točo in strelo divjale. Mura je bila velikanska in tudi Drava je hudo narasla. Saggau-dolina je bila hudo od toče prizadeta. Na spodnjem Štajerskem — tako se nam iz raznih krajev poroča — je padala tudi huda toča. Vendar pa k sreči doslej še ni napravila mnogo škode. Dal Bog, da bi tega tudi v naprej ne bilo! Novice. Rusi, Čehi in slovenski prvaki. V proračunskem odseku državne zbornice omenilo se je pred kratkem neko nevarno gibanje, ki se v zadnjem času v Bukovini razširja. Kakor znano, so že svoj čas nekateri poslanci hoteli tudi v aistrijski državni zbornici udomačiti ruski jezik. Ista stranka širi zdaj v Bukovini med rusinskim prebivalstvom protiavstrijsko politiko. Ruski za-griženci to seveda odobrujejo, kajti misel na maščevanje nad Avstrijo zaradi aneksije Bozne še ni izumrla. Saj je šele pred kratkem grof Bobrinski v ruski dumi izjavil, da bode čas prišel, ko bodejo Rusi z Avstrijo obračunali zaradi Bozne. To je stališče raskih politikov napram naši državi. Naravno, da avstrijska oblastva tako rusko agitacijo v Enkovini zasledujejo. In glejte, v proračunskem odseku na Dunaju je ostal nakrat češki voditelj dr. Kramar in je z vznesenimi besedami bra- nil ruske v e 1 6 i z d a j n i k e. Pomisliti se mora, da je Kramar duša vseslovenske stranke. Nobeden slovenskih poslancev tudi ni usta odprl, da bi branil avstrijsko državo pred napadi ruskih agentov. Slovenski poslanci so molčali, ker se jim je v srcu pač dopadlo, kar je Kramar govoril ... Ali ostal je nemški štajerski poslanec vrli M a r c k h 1 in je Kramarju pošteno levite bral. Slovenski poslanci pa so ploskali ruskemu romarju Kramarju, ne pa našemu Marckhlnu, ki je branil Avstrijo ... In zdaj vprašamo: Ali ni vsa prvaška politika protiav-strijska in proticesarska ? Prvaški hujskači bi se zvezali z Rusi, ako bi ti Avstrijo napadli, kakor so se bratih s Srbi v trenutku vojne nevarnosti! Iz Spodnje-Stajerskega. Zasedanja deželnega zbora ne bo! Imeli smo še upanje, da bode vlada štajerski deželni zbor tekom junija meseca h kratkemu zasedanju sklicala. To upanje je bilo zamanj! Poroča se iz popolnoma zanesljivih virov, da deželni zbor sedaj ne bode sklican. S tem se je torej zopet vse tako nujno in potrebno delo zopet do jeseni zavleklo. Zdaj delajo prvaški poslanci lahko do jeseni „obstrukcijo", — nesrečni volilci in davkoplačevalci pa plačujejo račune za prvaško politiko. Regulacijska dela pri Dravi in Pesnici so torej zdaj zanesljivo do jeseni ustavljena. Milijoni denarja so izgubljeni! In vse to edino zaradi — prvaške obstrukcije. Davkoplačevalci, povejte slovenskim poslancem svoje mnenje, kadar se vam bodejo zopet prilizovati prišli . . . Zopet prvaški napad. V ptujski okolici se zdaj napadi podivjanih prvaških tolovajev hudo množijo. Predpreteklo nedeljo peljala sta se dva uradnika mestnega urada v Ptuju z družinami od nekega izleta proti domu. Kar nakrat ustreli neznani tolovaj konjem pod noge. Ranil ni nikogar, ali konji so se splašili in vrgli voz v jarek. K sreči ni bil nikdo težko poškodovan. Ali zgodila bi se lahko velika nesreča. Kajti pomisliti se mora, da-!jte bilo tudi mnogo otrok na vozu. Tako podivjane napade izvršujejo torej od prvaškega časopisja nahujskani fantalini. Oblast, kje si ? Žalostno je tudi dejstvo, da ima danes že vsak smrkavec revolver. Prvaki pa so lahko zadovoljni s svojo „ vzgojo". Kmalu bodejo pri nas take razmere, kakor na — Balkanu. Na štacijontl v Ptuju vladajo še vedno iste neverjetne razmere. Zloglasni Reichl, ki zna tako dobro poštene ljudi denuncirati, pričenja zdaj svoje nesramne infamije tudi proti drugim ljudem uganjati. Doslej je ta Reichl le svoje uslužbence in železniške nastavljence do krvi Tarnovska obsojena. Skozi tedne se je vtiila v Benetkah velika porotna obravnava proti grofici Tarnovski in njenim pomagačem, ki so bili vsi umora obdolženi. Poročali smo že o tej stvari in tudi prinesli slike. Te dni pa je padla sodoa in zato naj še par besed izpre-govorimo. Kakor znano, znala je grofica Tarnovska s svojo lepoto moške kar znoreti. Enega svojih ljubimcev je pripravila tako da-lei, da se je pustil za slučaj smrti za veliko svoto zavarovati. To svoto pa je zapisal grofici Tarnovski. Le-ta pa je medtem druzega na-hcjskala, da naj iz »ljubezni« do nje prvega umori. Tako bi dobila premoženje v roke. Pri tej strupeni nakani pa ji je še pomagal tretji ljubimec. Umor se je tudi resnično izvršil. Ali oblast je posegla vmes in postavila vse tri pred porotnike. Današnja naša slika kaže na levi strani grofico Tarnovsko, kakor je sedela pred sodnijo. Na levi strani vidimo pravega morilca Prilukova in sokrivega advokata Naumova, med katerima sedi stražnik. V sredini pa vi- aildcr vosTi /nordproz.essTarnowsKa ihVenedig. dimo sliko predsednika sodnije, deželnega svetnika Fusinaro. Sodba v tem procesu, ki je skozi mesece vso javnost vznemirila, se je tako-le glasila : Pravi morilec Prilukov je dobil 10 let ječe. Grofica Tarnovska, ki ga je k umoru nahujskala, je bila obsojena na 8 let in 4 mesecev ječe. Njen pomagač na 3 leta ječe. Kakor se vidi, ni sodba prehuda. preganjal. Zdaj pa hoče tudi vsakega človeka, ki ima slučajno na kolodvoru opraviti, zasramo-vati, ter mu pokazati svoje snltanake navade. Za danes naj omenimo le tri slučaje: Te dni enkrat pripeljal se je neki vbogi hrvatski delavec v Ptuju. Mož se je bil zamudil od svoje partije in je prišel vsled tega brez karte. V Ptuju so ga ostavili. Ravno tedaj prišel je Reichl s svojo ženo iz oštarije. In pričel je na delavca vpiti ter tuliti kakor divja žival. Grozil mu je tudi s palico. Reichl imel je gotovo pravico, delavca ostaviti in ga sodniji naznaniti. Ali te pravice pa tudi ta denuncijantovski Reichl nima, da bi ljudi sramotil, nanje vpil in jim s palico grozil. Tako se postopa z ljudmi na Turškem, ne pa pri nas! Sicer se trdi, da je bil Reichl rnalo vinjen, kar se pri njemu sploh večkrat zgodi. Ali tako pijan pa menda le ni bil, da bi ne vedel, kaj da dela ... A naprej! Neki gospod dobil je pred kratkem po-šiljatev, ki je bila poškodovana. Šel je vsled tega na kolodvor in rekel, da bode odškodnino zahteval. In ta impertinentni Reichl je dejal: „Da werden's lhna nix herausfetzen!" To je rekel Reichl poštenemu obrtniku. Kaj ko bi mu ta eno okoli ušes pripeljal ? Ali misli Reichl, da je vsakdo slepar? Taka predrznost je odveč! Sicer pa ima Reichl sploh čudne navade, občevati s pasažirji. Svoj čas enkrat so na kolodvoru svinje nalagali. Reichl je to opazoval in govoril z nekim gospodom. Medtem pride neka malo bolj debela gospa in stopi v voz. Reichl pa se obrne k preje omenjenemu gospodu in pravi: „Vidite, ako se o svinjah govori, pa že pride ena." Gospo je torej ta Reichl imenoval svinjo! Menda je bil pri tej nesramnosti zopet pijan. Ali na vsak način mora južna železnica temu škandalu na ptujskem kolodvoru konec napraviti. Kajti pri takemu obnašanju se zna pripetiti, da si kdo sam pravice poišče. Proč s tem Reichlnom! ..Narodni" oštarijaš Mahorič v Ptuju ima smolo. Mož se je sicer že večkrat pri sodniji izmuznil, kadar se je šlo zaradi prepovedanega kvartanja. V njegovi oštariji se namreč taki ljudje zbirajo, kateri radi hazardirajo. Mahorič pa tudi drugač postav ne pozna. Pred kratkem je bil zaradi tega na 10 kron globe obsojen. Cujemo pa; da vkljub temu ni odnehal od svojega protipostavnega postopanja (brez pravice prenočuje namreč goste) in da teče proti njemu zopet sodnijska preiskava. Oj ti smola! Znani VVresnik, uradnik pri davkariji v Ptuju, ki je veduo v polhovki svojo prvaško zagrizenost kazal, je zdaj vendar iz Ptuja v Kozje prestavljen. Kozje smatrajo uradniki za nekaki „Straf-station". Skrajni čas je pač bil, da je oblast ptujsko mesto od tega rogovileža rešila. Zadnjič pa je praznoval Wresnik svojo poroko. To je seveda njegova stvar. Ali to praznovanje se je zgodilo v hiši šoštarja Pavhniča. Gostje so pri temu tako vpili in nočni mir kalili, da jih je moral stražnik na postavo opozoriti. Kako pridejo sosedi do tega, da bi zaradi pijane prvaške gospode ne spali! Baje se je pri temu posebno znani Lašič odlikoval. Ta fantič sploh misli, da bo celi Ptuj strahoval, pa se ga niti petelin na gnoju ne boji. Lašič se je baje tudi vmešaval v policajevo intervencijo. Enkrat si bode že prste opekel. Tudi znana Komljanka ne zna svojega jezika za zobmi držati. Ta gostobesedna ženska je v zadnjem času sploh malo preveč nervozna. Mi jo bodemo kmalu ozdravili, zlasti ker ravno ona nima posebne pravice, soditi o treznosti in o moritli drugih ljudi. Komljanka naj le na-se gleda, naj le pred svojim pragom pometa. Saj nas menda razume, ako je trezna. Na vsak način pa se bodemo pričenjali natančneje s ptujskimi prvaki pečati! Dr. Kari Verstovšek je torej klerikalni kandidat, ki se poteguje za državnozborski mandat po pokojnemu poslancu Ježovniku. Čudno je le to, da klerikalna „kmetska zveza" ne more naj-deti kmetskega poslanca, marveč da mora vzeti tega profesorja iz Maribora. Ali so kmetje tako malo vredni? Čudno je pa tudi, da kandidirajo klerikalci ravno tega profesorja dr. Verstovšeka, ko je vendar znano, da je ta mož šele pred kratkem „klerikalec" postal, medtem ko je bil preje prav hud liberalec. Za nas pa je to važno, da smo prepričani, da je ravno dr. Verstovšek glavni povzročitelj _ 4 — zločinske obstrukcije v štajerskem deželnem zboru. Človek, ki je slovenske kmete s to svojo politiko za milijone oškodoval, upa se zdaj potegovati za državno-zborski mandat. Bržkone bode tudi izvoljen. Ali izvoljena bi bila tudi brezova metlja, ako bi jo klerikalci kandidirali. Kdaj se bode ljudstvo na spodnjem Štajerskem predramilo? Kdaj bode pričelo z lastnimi možganimi misliti ? Bogve, — za sedaj voli to vbogo ljudstvo še vedno liberalne klerikalce dr. Verstovšekove vrste . . . Grozovito smešno vlogo igrajo pri nadomestni volitvi za Ježovnikov mandat Spindlerjevi „ narodnjaki" ... To naj bi bila resna politična stranka! Še kandidatov nima! Klerikalci prirejajo že volilne shode na vseh krajih in koncih, narodnjakarji pa sedijo za pečjo in jokajo grenke solzice nad lastno svojo nezmožnostjo. Oj ti žalostna gospoda ti! Kako so se ti frakarji svoj čas bahali, ko so s pomočjo štajercijanskih glasov Robleku in Ježovniku do zmage pripomogli. In zdaj? Zdaj jokajo! Vse jih zapušča .. . Veste kje je krivda, gospodje v Celju ? Vi ne poznate ljudstva! Vi vsled tega ne morete ničesar doseči. Štajersko ljudstvo se požvižga na vso vašo narodnjakarsko politiko, ne mara za narodnostno gonjo, ne vpraša za uradniške probleme. Štajersko ljudstvo hoče edino — gospodarskega dela. Svojo „zmožnost" v gospodarskih stvareh pa ste narodnjakarji le pri — šoštanjski posojilnici pokazali . . . Zato, gospodje, le ostanite za pečjo, — klerikalci vam bodejo že vse mandate pojedli! Dr. Kukovec končno blamiran. Poročali smo svoj čas, da je neka Marija Kaliwoda tožila ju-stičnega ministra dr. Hochenburgerja, češ da ji je ta pri zastopanju nekaj škode napraviL Tožba je bila že v naprej izgubljena. Zdaj je tudi vrhovno sodišče ministra oprostilo in je ta stvar torej končno rešena. Iz cele zadeve je razvidno, da so neki prvaki gospo Kaliwodo v to neumno tožbo nahujskali. Seveda je bil zastopnik te tožbe naš veliki politik dr. Kukovec, ki se je zdaj pri vseh instancah in v vsej javnosti osmešil. Zanimivo je tudi, da se je svoj čas »Narodni dnevnik" grozovito bana], češ dr. Kukovec bode že ministru pomagal. Zdaj pa ta listič molči in molči! Dr. Kukovec je stal v znani svoji stvari zopet pred sodiščem. Kakor znano, toži Kukovca cela vrsta celjskih meščanov, ker jih je obrekoval in jim čast kradel. Dr. Kukovec se zvija kakor kača, da bi kazni ušel. Zadnja obravnava se je morala zopet preložiti. Ali končni usodi ta narodni general ne bode ušel . . . „Šnopsarje" in ..barabe'' je imenoval celjski »Narodni dnevnik" vse tiste kmete na Ptujski gori, ki ne padejo pred enim hofratom Plojem na kolena. S to nesramno psovko udaril je narodnjakarski listič pretežni večini tamošnjega ljudstva v obraz. Kajti za Ploja ne mara razven znanih njegovih priganja-čev nikdo na Ptujski gori. Odgovor kmotov na podlo psovko mora biti: Vun z .Narodnim dnevnikom" iz vsake kmetske hiše, — nikdo ne vzemi več »Narodni list" v roko! Naj berejo te liste pijani prvaški učitelji, naj ga berejo Plojevi lakaji! Za kmete, pa veljaj geslo: Proč s celjskimi lažnivimi listi! Spindler Obsojen. Urednik »Narodnega dnevnika" Vekoslav Spindler ima v politiki ravno toliko sreče kakor v pesništvu. Pred kratkem šele se mu je ves svet smejal, ker je moral v svojem lažnivem listu zaporedoma »preklice" in »častne izjave" objavljati. Le s tem se je rešil zapora. Zdaj pa si je zopet prste opekel. Nekega »popravka" po § 19 namreč ni pravilno prinesel. Vsled tega je dotični popravkar tožil in urednik Spindler je bil pred celjsko sodnijo na 40 K globe odnosno 4 dni zapora, na povrnitev troškov in pravilno objavo popravka obsojen. V prvi vrsti čestitamo kolegi Spindlerju najprisrčneje! Cujemopa, da tečejo proti Spindlerju še nekatere tožbe in nas bi res srce bolelo, ko bi imel ta politični »ženi" vedno toliko smole. Poslanec Marckhl je v proračunskem odseku državne zbornice tudi povedal, s kako nesramnimi hujekarijami hočejo prvaki škodovati narodnemu miru. Omenil je zlasti delovanje raznih »narodnih domov" in »sokolskih" društev. Kako delujejo ti prvaški zavodi, to dokazujejo pač najbolje zadnja na- 8ilstva v Hrastniku, na Ptujski gori, pri Ptuju itd. Poslanec Marckhl je pa tudi nameravani sokolski izlet v Celje omenil. Značilno je namreč, da ti prvaški „sokoli" svoje izlete ravno takrat v Celje delajo, kadar prihajajo tja tujci. S tem hočejo škodovati prometu tujcev. In kadar so prišli »sokoli" še v Celje, vedno so napravili škandale ter pretepe; celo streljali so na prebivalstvo. Temu nasilnemu poeenjanju mora biti enkrat konec. Tudi na spodnjem Štajerskem veljajo postave! Za Slov. Bistrico in za Rogatec zahteval je vrli poslanec Marckhl uresničenje političnih ekspozitur. To bi bilo za omenjena kraja prav pomembno ! Hvala temu delavnemu poslancu, ki je sicer Nemec in od Nemcev izvoljen, ki pa vendar za slovensko ljudstvo več koristnega stori, nego vsi prvaški poslanci skupaj. Iz Slovenske Bistrice se poroča, da je bil znani posestnik Grilc, občinski svetovalec, cerkveni ključar, bratec prvaških hujskačev, prijatelj fajmoštra itd. na 2 meseca ječe obsojen, to pa zaradi sleparije pri kvartanju. Sleparil je naravnost nedoseženo. Kakor znano, je ta Gril tudi v političnem oziru svoje prepričanje čez krov vrgel. No, Slov. Bistrica pač ni Monte Carlo in zato gre Grilček v luknjo . . . Iz SV. Lovrenca Si. g. je prestavljen kaplan Koprivšek. Odpotoval je že v Šoštanj, kjer bode zdaj ljudi osrečeval. Upamo, da bode v Šoštanju postal duhovnik in ne politikujoči hujskač, kakor je bil doslej. Prebivalci v Šoštanju nimajo tako mirne krvi, kakor oni v Slovenskih goricah. V sv. Lovrencu so seveda nekateri, ki niso pri posebni pameti, za kaplanom jokali. Ravno tako izgleda, kakor da bi Koprivšek bogve kaj dobrega storil. Oj ti pobožnost tercijalk! Pametni farani pa niso prav nič za Koprivšekom jokali. Prestavljen je okrajni glavar v Ptuju, g. dr. Adam Weiss pl. Schleussenburg v Maribor. Vodstvo ptujskega okrajnega glavarstva prevzame g. komisar dr. Evgen Netoliczka. V Hoče, ki so vsled zadnjega požara tako hudo trpele, se je pripeljal štajerski namestnik, g. grof Clary in Aldringen. Razdelil je med po-gorelce 500 K podpore. »Cast mu! O prvaških poslancih se še ničesar ne sliši, da bi revežem kaj pomagali. Ti ljudje pač za kaj tacega časa nimajo. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dveraazvezdicama »*) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 27. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z mlado živino); pri Mali Nedelji*, okr. Ljutomer. Dne 28. maja v Brežicah (svinjski sejem). Dne 30. maja pri Novi cerkvi**, okr. Celje; v Rušah**, okx. Maribor. Dne 31. maja v Ormožu (svinjski sejem). Dne 1. junija na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; pri Sv. Lenartu*, okr. Slovenji Gradec; v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež. Dne 2. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino in konji). Dne 3. junija na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenja Bistrica; v Gradcu (sejem z mlado klalno živino). Dne 4. junija v Slovenski Bistrici**; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 6. junija v Celju*; v Ormožu*; na Bregu pri Ptuju**. Iz Ptuja. Deželni šolski svet dovolil je ustanovitev 4. razreda na dekliški meščanski šoli v Ptuju. Razred se otvori začetkom šolskega leta 1910(11. Malo mest ima tako lepo razvito šolstvo kakor Ptuj. Iz Šoštanja se nam poroča, da se zavzema znani, splošno priljubljeni nemški magister g. Alfred Birschitz iz Ptuja za pridobitev apoteke v Šoštanju. G. Birschitza poznamo kot naprednega moža in mu želimo mnogo sreče! Cesar je potrdil izvolitev g. dr. Johana Schmiderer .za župana v Mariboru. Iz Sevnice se nam poroča, da so v noči od 18. na 19. t. m. nekaj po polnoči opazovali, kako se je velika zvezda utrinila. Odlikovana sta bila komandant orožniške postaje g. Ferdinand Mulleret v Slivnici in stražmojster g. M. Groblacher iste postaje zaradi rešitve človeka iz ognja z denarnim darilom in pohvalnim spričevalom. Slovo. Znani g. Kari Flucher, bivši oskrbnik v Veliki Nedelji in Ormožu, je ta kraj zdaj za- pustil in se preselil v Liebenau pri Gradcu,H|oii. H je prevzel direktorsko službo fabrike za ve. Prebivalstvo izgubi z g. b'lueherjem jako ihio so liko, kajti ta mož je v gospodarskem ozira «em ve redno koristno deloval. Hvala mu še enkrat' 100 gla Poiskušeni samomor. Depoziter pivovai? kožent Laški trg-Zalec v Ptuju, Janez Kocmut se pd dost 19. t. m. obstrelil. Prišel je namreč reviafca. Tak Kocmut je rekel, da gre po denar. V srojfckupaj : stanovanju pa je vzel revolver in se težko mi peljala Pravijo, da blagajna ni bila v redu. Čudno nauer to ne bilo, kajti Kocmut je eden prvaških vo z Koro v Ptuju in je bil vedno na vseli mogočih vadijo po licah. Bil je tudi glavni član Bračičove bato-opravit pri kateri je nosil veliki boben. Pivovarni nekdo Laškem ima pač mnogo smole! nisem Nesreča. Neka vrana je napadla v radgo a duhi skerfi okraju piščanca. Kočar Kari Ferk je ho*r Jož« vrano ustreliti. Ali puška so mu jo razločila at pot ga je tako težko ranila, da so mu morali vbonoči . nišnici roko odrezati. ral zar Brezvestna Šala. Pred kratkem so nežna neko lopovi v Gradcu požarno hrambo v eni noči ■& Svate krat na razne kraje poklicali, češ da gori. V«i ker i no je bilo neresnično. Zločincev še nimajo. Vlak povozil je med postajoma Celje 1 Laško posestnika Janeza Sitar iz sv. Janžai vinski gori. Bržkone je nesrečnež iz v laka i čil in pri temu smrt našel. Zaprli so v Mariboru nekega Rudolfa Do:,. iz Gradca, ki je kolesa kradel. i k soc Tat pod posteljo. Iz Radgone se porotJfcndi, d da so zaprli frizerja Goldhan, ki se je pod netttelo" tujo posteljo skril, da bi kradel. Samomor. V Radgoni se je delavec Eiseilali. Z buchler v samomorilnem namenu obstrelil. Burn! njen je težko, ali upajo, da ga bodejo pri žigrebrn. Ijenju obdržali. 3 praz Smrtna nesreča. Pri vožnji vina je ponbach srečil sin g. Lovreca (Golob) ,iz Polenšaka. Fatamo! je peljal vino iz goric, voz pa je padel nsflrožniš tako nesrečno, da je bil revež takoj mrtev. Sovili s lica so v Polenšak pripeljali. y jeze Razstrelba. V goricah štajerske šparkasem in Majbergu pri Ptuju je zletel »pulverturra'ieci so zrak. Neki viničar je namreč proti toči streljinili. Okno »pulverturma" je bilo odprto in skozi isbTatinsI se je smodnik vnel. »Pulverturm" je bil po»S. in noma uničen, viuičar pa precej opečen. Obesil Obesil se je posestnik Anton Irgl iz zgsje ože njega Velovleka. Baje se mu je zmešalo. Veliki Zaprli so v sv. Urbanu pri Ptuju Jožrji Bel SerČič in Franca Arnuš. Ta čedni parček 1. V ukradel kravo posestniku Hedl. j ko j Z nožem je sunil pretepač Mesar iz Sel iiv dole Ptuju kočarja Sorčiča. Ranil ga je težko. Soristanov je oče 6 otrok. spodar iz zgc Napredna zmaga. 18. t. m. se je vršila briga i" ferenca županov velikovžkega okraja, pri kate dreve je bilo treba izvoliti člana okrajnega sveta. B^slopjs je vseh 51 občin zastopanih. Od teh je do'; drug' vrli g. Seifritz 17 glasov in je bil torej izvoljs je ne Prvaški kandidat, znani hujskač Miklavec,tozi zr propadel s 11 glasovi, vkljub temu, da je IcLajtna sam za-se glasoval. Čestitamo vrlim županoiel in ki se ne pustijo v farški jarem potlačiti! na Vr Občinske volitve v Borovljah. Piše se natflomi. Na petek 20. t. m. izvršile so se prvokrat roi v Š litve novega tržkega zastopa. Zmagali siv. Po na vseh črtah napreduj a k i. PrrPoŽiga ški hujskači, zvezani z rudečimi, so se sicer 15a poi vse moči napenjali in prignali vsakega jim A pred sečega volilca k volitvi; a zastonj. ZastonjjjtoniI prihitel dr. Klofač iz »zlate Prahe' na pometo Ber Zastonj je letala borovška akademična pobariH okrog, vse zastonj. Dobili so tako »pludereo'Z vodi da jejo že baje vse te dni čokolado in pijejo ». Ker žalosti in v zdravje črno vino. Menda se uči 4 ni iz Dobravi tamburaški venec pri sedanjih probS same »trauermarše." V tretjem razredu so lea'azite li vsi na znak. V drugem bi bili radi spravili deč enega kameleona v zbor, a ni se jim posrečik je pi čeravno so radi tega prevzeli vse nemške katjčeneč didate. Poječ milo pesmico »glavica se je ut*jaku. sila", romali so jo žalostno domu. — Izvoljei Sure pa so sledeči vrli napredni možje: 3. razred#elifcl Angelo, Outschar-Schaschl, Hambrusch, doseMu so nji velezasluženi župan Ogris, Schauuig, Valja te: Tschinkovvitz. — 2. razred: Kastner, TschebaaJ Max Tschinkovvitz, Alois Antonitsch. Kristiainazaj. Iz Koroškega. Joh. Hafner. — 1. razred: Lamquet, dr. ir, ravnatelj Rieger, Hosl, Vogl, Kusternig. [vnc so napeli prvaki in rudeči vse strnne itjem volilnem razredn, so imeli naprednjaki 100 glasov več. O ti ferdamana smola! je kožentaverski dohtar Klofač, katerega je id dosti, ravno tako, kakor žihpoljskega :ca. Takega para težko najdeš, bomo ju mo-;npaj zvezati, da bodeta pamet noter v "i, po ta novi poti, ki jo bodeta maner in Brejc naredila .... Iz Koroškega. Piše se nam : Čudne stvari po svetu, da je groza. Zelo veliko pa opraviti žnpnik v sv. Vidu pod Juno. To je nekdo pravil, ki je ne vem kam potoval. nisem mogel verjeti, da imajo v Št. Vidu duhovnika. Našim čitateljem je ta fajar Jože Svaton itak znan, ker smo ga že it pokrtačili. Prvo ali drugo nedeljo po ioci je raz prižnice obdolžil fante in jih zaradi tega, ker sta dva 4—5 letna uu i" ta neko kapelico ponesnažila z blatom. Sploh L Dri Svatonn vsega slabega fantje krivi, menda | ker mu pri dekletah napota delajo. Na močni pondelek so bili veseli fantje v neki m I itilni. Prišel je tudi hlapec fajmoštra, ki je na Biako lačen in žejen, da so mu fantje jedi iDiiače kupili. Napil se je pa baje tako, da okoli njega zasmrdelo. Potem je s svojim tsel Iram še toliko naredil, da so morali pošteni k sodniji hoditi. Farovška vzgoja! Slišal iča, m tudi. da se je moralo Svatona pod nekako eko Itratelo' postaviti, ki-.r preveč pije. Oj pivo, ji dobro! O neki Micki bi tudi lahko ten- Sdali. Za danes dovolj. Svaton, pusti fante Ra- mire! živ- Srebrna poroka. Iz Prevalja se nam poroča, je praznoval rudniški direktor g. Hugo me- Bnbach s svojo soprogo srebrno poroko. ant ititairo! lanj ' Orožniško postajo, obstoječo iz treh mož, Mr- (povili so v kraju Eisentratten. V jezero padel je pri Sattendorfu voz s le v jem in knčijažem. Konj se je namreč splašil. "v ireči so knčijaža, konja in voz iz vode ljal."- egnili. skre Tatinska dvojica. V Beljaku so zaprli labo-pol- ta S. in njegovo ženo zaradi raznih tatvin. Obesil se je pri Beljaku neki ogrski huzar. gor- ||je je oženjen in ima 2 otroka. Veliki požar. Fabrika pape Krištof Gallin v ■ieh nji Beli pri sv. Mohorju je popolnoma pole je Hjja. V zilski dolini je divjal ravno hudi ko je pričelo goreti. V hipu je stalo 50 pri Brov dolgo fabrično poslopje v plamenih. Isto-Drčič J b stanovanje delovodje Walkerja, velika su-(Trockenhaus) z večjo zalogo blaga, hlevi ipodarska poslopja itd. Gasilci, ki so jako iz zgornje iz spodnje Bele, Sv. Mohorja, kon- j Saiga in Kgga prihiteli, rešili so veliko zalogo ateri iel dreves ter preprečili gozdni požar. Fabrič-Bilo t poslopja se niso dala rešiti. Ko bi imel rlobil Mr drugo smer, bi tudi cela vas pogorela. iljen. lar je nosil goreči les, kakor velikanshe bak-;c je lekozi zrak. Skoda je zelo velika. tudi I Lajtnanta VVondrak, ki je več tisoč kron nom, Bdel in potem dezertiral, so v nekem shaja- na Vrskem jezeru vjeli in zaprli. lam: rVloni. Odkar delajo kranjski in hrvatski z vo- Brci 7 Št. Vida na Glani, zgodi se tam mnogo s o kov, Doslej vlomilcev še niso dobili. Prva- I Požigalec. V vasi Ausserteuchen so zaprli •v na lega posestnika G. Kobalterja. Dolži se ga, i do- |je pred 1"> leti 'nišo zažgal. nj je j Utonil je pri šachsenburga 19 letni kočar-imoč. |sin Benjamin AVinkler. Mrliča doslej še niso mrija rco", o od l či na I :obah | leža-1 ravili | ečilo, I kan-J ube-oljeni zred:i iseda-j Valti; istian vode potegnili so pri Pre valju neznanega a. Ker je brez denarja in je imel na glavi n; izključeno, da se je izvršil nad njim Pazite na deco! V vasi Kitschdorf je šel deček najemnika Zrisa k potoku v vodu. I je padel v vodo in utonil. JČenca trpinčil je ključarski pomočnik Poš ku. Udaril je učenca z žago in ga težko Suroveža so zaprli. Veliki vlom. Pri Wuppu v sv. Magdaleni pri kn so tatovi vlomili in ukradli 2400 K rja ter nekaj zlatnine. Urugi dan prinesel kdo šatulo, v kateri je bil denar ter zlat-aaj. Rekel je, da je to v Dravi našel. Tatvina. V Celovcu so neznani tatovi ukradli mnogo zlatnine ter dragocenega kamenja. Kdor dobi tatove, temu se bode dalo 10"/o od vrednosti ukradenega blaga, ki znaša več tisoč kron. Po svetu. Dunajskega župana toži neka Tereza Scbafer za večjo svoto denarja. Pravi, da ji je župan to dolžen, ker je imel z njo ljubezensko razmerje, vkljub temu da je oženjen in da je največji katoličan . . . Otrok umrl vsled pijanosti. V Borbecku prišla je 2'/s letnemu otroku nekegu rudarja steklenica z žganjem v roko. Otrok je žganje pil in potem na zastrupljenju umrl. Imenitni veteran. Te dni praznoval je na Dunaju vpokojeni oberst Karl pi. Prybila 80. leto svoje starosti. Služil je pod Radetzkyjom. Stal je od 28. oktobra 1848 pa do 26. junija 1849 vsak dan v ognju. Nadalje se je udeležil bitke pri Koniggratzu ter vojske v Bottii. Na ogrskem se je boril kot lajtnant proti roparju Rosza Sandor; vjel je 11 roparjev. Nadalje je pridobil veliki voz z orodjem ter l'/j milijona Košutovih goldinarjev. Veliki požar. Mesto Skotschau v Šleziji je pogorelo. Popolnoma zgorelo je 25 hiš. Škoda je velikanska. Boj s financerji. V Uj-Pešti na Ogrskem so financerji nekega kmeta pri vtihotapljenju dobili. Vzeli so mu blago. Kmetje pa so naskočili kasarno in jo razbili ter zažgali. Financerji so streljali in je bila neka ženska ranjena. Ruski roparji. V bližini mesta Odese so roparji nekega blagajnika napadli in oropali. Policija jih je zasledovala in je 2 roparja ustrelila. Na begu so hoteli roparji na vlak, ki je ravno mimo peljal, skočiti. Policija je končno roparje ranila in vjela. H. pl. Mattoni f. Naša podoba kaže cesarskega svetnika Henrika pl. Mattoni, ki je te dni po daljši bolezni v Karlsbadu umrl. Pokojnik je bil šef znane svetovne firme „Mattoni Giesshtlbl", katere kislo vodo pozna pač vsakdo. Ignacij pl. Plener. 21. t. m. je bilo 100 let, odkar se je porodil Ig. pl. Plener, katerega sliko prinašamo danes. Plener je bil eden najpomembnejših avstrijskih državnikov. Rojen je bil na Dunaju. Znan je zlasti vsled svoje temeljite pre-drugačbe avstrijskega železništva ter vsled svojih trgovinskih pogodb. V državno službo prišel je Plener leta 2© DnJgnaz.fldlerv.Rteper 1836. I-eta 1844 postal je finančni svetnik v Egeru. Pozneje je prišel v Prago, v Pešto in v Prešburg. Leta 1859 je prišel zopet na Dunaj, 1. 1860 pa je prevzel trgovinsko ministerstvo. Večkrat pozneje je bil še minister in poslanec, končno pa član gospodske zbornice. Umrl je 17. svečana 1908. Loterijske številke. Gradec, dne 14 maja : Trst, dne 21. maja: 29, 21, 2, 35, 30. 18, 29, 30, 81, 88. Kdor hoče na naše inzerate odgovor, na-priloži vprašainemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. Anončna ekspedicija Ednard Braun, Dunaj, I., Rotenturm-strassc 9, katera ima najpomembnejše inzerente inozemstva, kakor domačih krajev kot stalne kupce, ustanovila je v Budimpešti fili-jalko. Opozarjamo nato prizadete inzerente na Ogrskem. Rastlinska odvajalna sredstva n. pr. rabar-bara, imajo med dragimi tudi lastnost, da izgube celo pri naraščajočih količinah na vplivu. Temu nasprotno se je vsled mnogoštevilnih poizkusov v največjih bolnicah v Evropi in Ameriki dognalo, da od mnogih zdravnikov hvaljeni razkrajajoči in odvajajoči vpliv Franc Jožef-ove grenčice radi njene redke naravne kakovosti celo pri daljšem uporabljanju vedno isti. Franc Jožef-ova grenčica se napolnjuje samo v popolnoma naravnem stanju brez vsake primesi katerekoli vrste neposredno pri Franc Jožef-ovih vrelcih v Budi in se dobiva v lekarnah, droge-rijah in prodajalnah rudninskih voda. 14 MAGGr kocke goveje juhe 1 kocka za ', litra najfinejše goveje juhe 5 h samo prava z imenom MAGGI in varstveno znamko •*£*- zvezdo s križcem. Denar brez vsacega truda in kapitala!| Zamorc zaslužiti vsakdo, brez da zapusti svoj posel, tudi v najmanjšem mestu od 50 do 100 K mesečno. Tudi gospodje. Blagovolite poslati svoj naslov z K 2-50 (tudi v markah). Za to svoto dobite franko vzorec original stroja, patentiran od c. kr. urada, za vsako osebo in vsako domačijo neobhodno potreben stroj. Točna odpošilja-tev inopis pri vsakemu kosu (povzetje 50 vin. več). N. Oluma, Dunaj VI., Hriickengasse 161. Prima rake in forele kupuje po najboljših cenah Kari Bollesch v Mariboru. 415 V Mariboru 150 se kupuje rezano blago, perilo in obleke znano ceno in dobro pri Adolf Wesiak, Maribor, Draugasse 4. Hemeroide! - - -- - Bolezni želodca! Izpuhi na koži! - - Brezplačno naznanim na željo vsakomur, ki trpi na boleznih želodca, prehavljanja, odvajanja, ostavljenja krvi, heme-roiaah, flehtah, odprtih nogah, vnetja itd. kako je bilo mnogo bolnikov, ter so leta dolgo trpeli, ozdravljenih in to hitro ter trajno. Stotero priznanjevalnih in zahvalnih pisem. Bolniška sestra Klara, Wies- baden 56, Walkmublslr. 26. 201 Zanesljiva dobra 431 prodajalka ter učenka se takoj sprejmeta v trgovini z deželnimi produkti J. de Toma, Dobje pri Planini. *tt»K£X$CXK Priden močen od 15 do 16 let stari am- fant kateri ima veselje do kovaške obrti, sprejme se takoj pri kovaškemu mojstru Franc Kovše, Zreče pri Konjicah. -136 Gostilna 437 se takoj proda z celo gostilniško opravo po zelo ugodni ceni. Gostilna dobro idoča, zraven lepi vrti, tudi gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, pripraven za vsako obrt, prostora dovolj, tik glavne ceste, 16 minut i2 Celja, plačilo po dogovoru. Več pove g. Iiiebek, OstroSno 1, p. Celje. Lepo peso 443 (Runkelrilben in tudi llurgun- derriiben) oddaja Graščinsko oskrbniSt?o v Dornavi. 2 kolarska učenca iz dobre hiše se sprejmeta pri g. Franz Pergler, fabrika za izdelovanje vozov v Mariboru. ■__________________447 V Lubečni, pošta Celje! Anton Naglic oddaja zidno opeko po 30 kron postavljeno na mesto, v opekarr.ici pa 24 kron. 449 Krepki pekovski učenec se sprejme z dobro oskrbo takoj v pekariji v tiraden, _______j.emlplatz 28. 452 ue* Epilepsija, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Kpileptikom" post. varov. Cena K 7-—. Zahtevajte zdravniško razpravo št. 36 zastonj od glavne zaloge. Anothekt ur Austria, Dunaj IX, ali fa naravnost od fabrike: riv. ScliWBnena»»t»ek«, Frankfort am Main. S 6 — Sodar Man Steodte y Ptaju ponuja lepe, močno okovane in ajhane §■?"* sode *"•( po 300 litrov po K 30*—, dokler bo to ne prekliče. Izvrstni zastopnik in blagajnik dobi življensko slnžbo pri večji trgovski firmi. Vprašanje pod „Verkanfer" na upravo tega lista. m Oženjeni kravji majer se sprejme na graščinskem posestvu v Dornavi p. Možgance. «8 Oznanilo. " Ofl okrajnega odbora se naznanja, da se bode vožnja prodeca na okrajne ceste po javni minuendo licitaciji oddala in sicer na spodaj zaznamovanih [okrajnih cestah L in II. vrste: Dne 6. jnnija 1910 ob 9. uri predpoldnem Ptuj-Radgona, Ptuj-Rogatec in Majšperg-Poličane. Dne 7. junija 1910 ob 9. uri predpoldnem Ptuj-Krapina in Turniše-Cvetlin. Dne 8. junija 1910 ob 9. uri predpoldnem Hajdin-Pragersko, Maribor-Ptuj, Ptuj-Borl- Zavrč, Borl-Leskovec in Barbara-Sv. Florijan. Dne 9. junija 1910 ob 9. uri predpoldnem Ptuj-Gornja-Radgona, Pacinje-Velovlek-Livanjci, Destinci-Svetinci, Ptuj-Ljuto-mer, Gabernik-Sv. Andrej in Dornava-Pacinje in občinska cesta Ptuj-Ragoz-nica. Vsak licitant mora, preden kaj ponudi, I0°o vadij obstoječ iz gotovega denarja, knjižic štajerskih hranilnic, ali pa javnih državnih obligacij v roke draž-benega komisarja položiti. Natančneji pogoji se lahko vsaki dan o navadnih urah tukaj poizvejo. Licitacija prodeca se bo vršila v gostilni „BierquelIe" nasproti c. k. pošte. Okrajni odbor v Ptuji, dne 18. maja 1910. Načelnik: RNIG. C. kr. pri v. $$& vzajemna zavarovalnica proti polarni škodi v Gradcu. (Wechselseitige.) -4* Razglas. Zavarovalnica sprejema zavarovanje proti požarni škodi za poslopja, pohištvo, gospodarsko orodje, živino, zaloge, poljske in travniške« pridelke in tudi i zavarovanje proti škodi po toči L"* za pridelke na polju. V društveni pisarni y Gradca (Herrengasse 18—20) kakor tudi pri vsakem društvenem zastopu se dotična vprašanja radovoljno BO razjasnujejo in zavarovalne ponudbe sprejemajo. RAZGLAS. Okrajni odbor bo v nedeljo 5. junija t. I. popoldne Ob 2. uri po javni licitaciji prodaval na licu mesta tiste dele zemlje, katere si je pridobil vsled z gradenja okr. ceste Dornava-Za-manjci. Ti deli zemlje ali sveta obstojijo samo iz lepo rodovitnih travnikov. Posestniki, kateri želijo to kupiti naj se licitacije vdeležijo int 20°/o gotovine od izklicane cene s seboj prinesejo. Okrajni odbor v Ptuji dne 24. maja 1910. Načelnik: •^_____. ________Ornlg m. p. Malo posestvo uo se takoj proda, ki leži dobrih 5 minut od okrajne ceste, ki pelje od Poličan proti Tečici. Posestvo obstoji iz 4 johov dobrega gozda s trdim lesom, jako lepi imeniten sadonosnik, vinograd, ki se je še lani pridelalo 10 po-lovnjakov vina; ostalo so njive, vsa zemlja meri 8 oralov in se drži skupaj kot vrt. Hiša lesena in gospodarsko poslopje dobro ohranjeno. Posestvo je u bregu a vendar se njive orjejo z igračo. Posestvo jako rodovitno in na debeli zemlji na solnčni legi, njive in vinogradi so obdelani in obsejani; k hiši se tudi dobi potrebna hišna oprava, cena 3100 kron. Prodajalec Franc Kodrič, posestnik tam. Ko bi mene slučajno tam ne bilo, je pooblaščen J. Debelak najbližnji sosed, P. Polčane. Razglas. V nedeljo, dne 29. maja 1910 ob 4. uri popoldne se bo v Radachi in v pondelek 30. maja 1910 ob 8. uri predpoldne v Ribniku Cučekov mlin in ob 4. uri popoldne na Samarki trava v licitaciji oddala. K tej licitaciji vabi najuljud-neje Josef Ornig v Ptuju. 43* Garantirani čisti dobpwjs Lepa, nova z vrtom pri Celju v sredini treh tovarn, se poceni proda. Vpraša se pod štev. „96" Postfach 60, Celje. posestniki, župnišča, meščanske zike ali izgube, po velikosti polja aM^] P^T* od 100 do 1000 kPe ( Interesenti se prosijo, da naj svoj našli „ ljejo na graščinskega oskrbnika Mlini _____^___"S POZOR na konjerejce ptujskf okraja. C. kr. družba za deželi njerejo na Štajerskem v IJI raenskem okolišu priredi ogj nje kobil v Ptuji, 9. julija lt| iz okrajev: Ptuj, Slovenska Maribor, desno obrežje Dra** vse vrste materinskih kobil, r^' štiriletne mlade kobile, dvei^*™ noletne žrebice vseh v tej**«, vzgojenih plemen. *£"£ Začetek ob 8. uri zjn«0^ •> em. i Za konje, katere se pripel **ot razstavo ali ogledovanje (obi___ nje), se mora prinesti za a#* konja j eden posamezni živin« Izjema obstoji le za pri man sajoča žrebeta, ako so ta ml na potnih listih materinskih! („kobila z žrebetom vred"). | Okrajni odbor v PtujiJ 24. maja 1910. *at] Načelnik: Oi"a v« vse rask Veliko mamtfakturno trgovino JohannKoss, Celje na kolodvorskem pitf edsa na voglu (Stadt ff " h=*? priporočamo zaradinj ene Bolidnosti in nizkih cen najtoplejše. — 7 priporoča svojo bogato in dobro sortirano zalogo v m | garancijo v najizvistnejši izpeljavi. Vse v mojo ko spadajoče blago dobi so pri meni po istih cenah, t jih razglašajo veliki razpošiljevalci v svojih ceni- pri meni «e dobi v.-e po lastni izberi in prej- i ogledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in kakovosti. 410 Proda se nežna hiša ni sobami, kuhinja, lepa klet, prostoren "ki lep vrt; lep sadonosnik. Prodalo bi aver. tadi še kos njive, travnika in gozd, [ bi kdo to tadi želel imeti. Po ceni. Jako bi vse to bilo za obrtnika ali pa pen-Hiša stoji zraven ceste ter je vendar noma v zelenem blizu krasnih gozdov. Okorna. Več se izve v Hočah. hiš. št. 13. na vprašanja pod „Hiša v Hočah" na „Štajerca." m Roman-cement jqiSa in najboljža marka južno-avstrijske monarhije oferirajo 399 najceneje oman- in Portland-cementa 0. Blm'ov nasi. Laški trg na štajerskem. Zaloga pri g. Jos. Kasimir v Ptuju. ibrika knwtaftfn in vinogradniških mašin (Štajersko) 1 najnovejše vitale mlatilne »troje, stroje r-tiMJ« krme, šrot-mline. za rezanja repe, )l*r za konuo, sesalnice za gnojnico, tri- ■*, stroj« n mah, grablje za mrvo, ročno U* [Handsctak-pp- und Pferdeheurechen) za mrvo listi, stroj ca košnjo trave in žitja, najno- Lgltisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih m, hidravlične preše, preie za sadje in (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) ijiičhscher", daje največ tekočine, se dobije le ni. Angleške nože (Gnsetahl), rezervne prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in Iranko. za govorenje na ki igra brez igle. Izdelek svetovne firme fathfe Ereres. vsak način fffi* najboljše. *TP| i Tse drage zisteme. Plate se ne obrabijo, praskajo; čaje se resnično muziko. Cenike zastonj in franko. Istavi brez da bi silil k naknpu. 409 urar v Ptuju (teater.) in astma se MpeSno odstranijo po rabi mojega leta sem ujbolje znnaga Katalypta>-orja (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice 1 K 60 k. Popi« z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalvptns-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, fleki (Leberflecke), Snami in nečistosti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kafitju, oslovskemu ka-Slju, astmi itd. 210 ERNST HESS —t Klingenthal i. S. —= Se dobi v Ptuju lekarna morcu" H. Molitor. „pn za- fabrikant v Ptuju pŽS ponuja v nedoseženi kakovostiJ Strangfalz — opeko Doppelfalz — opeko Biberschwanz — opeko nadalje v najboljši kako-vosti Weisseueski gp Poillaiul-ceraent ter izvrstno apno. Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 27« Prcveetje edine razprodaje me spravi v potolaj, is le S 4'90 oferirati elegantno, ekstra pločdo amerik. 14 kar. zlato-duMe Svic. žepno uro. ista ima dobro idoče 36 urno Ank«r-kolesje premi»ne znamke „Speciosa" in je na električni poti 8 pte-viui zlatom prevlečena. Garancija za preeiznest i leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 » VsakiTuri doda se fino pozlačeno verižico zeatoai. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. deasV k nazaj. — Pošlje po povzetju E. HOLZER, Krakova, Stradam I8|28. Išče se mi viničar *"^f za začetek maja, ter 2 do 4 delavcev, moških ali ženskih, pri mesečni ali dnevni plači pri prostem stanovanju in kurjavi. — Več pove Prager Janos, Pecs pri Fiinfkirchnu. $£*? ., A. Thierry*' balzam (Postavno rarstr«) Edino pristen z nuno kot varnostno roamko. Vpliva proti krfiu v želodcu, napenjanju, zaslinjenju, motenju prebavlje-nja, kašlju, boleznim pljuč, bolečinam t prsih, hriparosti itd. Zunaj Čisti rane, odstrani bolesti, 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali ena velika posebna steklenica K B-—. Apoteknr A. Thierry'ja edino pristno eentifolien-mazilo vpliva zanesljivo pri bulah, ranah, vnetju še taki stare vrste. 2 dozo K 860. Adrcsira se naj na apoteko angelj-varuha Pregradi pri Rogatcu i v najvetih apotekah. 62 Ar n -,■# #• je tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik milne industrije, g. dr. G. DEITE v Berolinu, da ima veliko pralno mofi večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Minlosov pralni prašek je torej najboljše, kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je POCENI in daje bliščečo beloto in je popolnoma brez duha. Zavitek '/i kg stane E»JC" samo 30 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. XTa, d.ebelo L. Minlos Dunaj, I. Molkerbastel 3. Elegantna I Solidna 1 Krasno, ekstra močno ohiSje, platirano, z brušenim facetten-robom ohišja, posrebrcno kovinsko cifernico, zlati kazalec, 1 kos 7 K — po povzetju pošlj« J. Sclionberger Danaj IX|L, Porzellangasse 45/28. — Ceniki zastonj in franko. ~ 388 Od 3 HP do 320 HP. NajcenejSa obratna moč sedanjosti. Pri uri in HP 1-3 vinarja. Ed-nostavna raba, obrat bre« presledka. o tanje izključeno. Pogori brez oetan kov, torej brez uma zanosil in dim- Za metij-ske namene mlin ski/ V, 5Šy obrat, je in GfJ* / elektriž-^. /no razsvet-,»^/ljavo poseb-■*" ' no dobro. Proračuni troškov, informaciji in prospekti aastonj. Na vprašanja se takoj odgovori. Obratj se lahko ogleda. Gradec ftnnenstrasse 30. »m V«č vili podobnih stanovainih hiš z vrtom pred hišo in vrtom za zelenjavo se pod najboljšimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša se pri g. Alois Riegler, Maribor, Flossergaese 6. 3« Proda se gostilna s celim posestvom ter vsemi rečmi, katere se potrebujejo; zemlje je orane 2 orala, les, travnik, dva vrta in sadonosnik. Na prodaj je za 120OO K; 1000 K zamore gor ostati; proda se, ker se prevzame drugo posestvo. Gostilna je na veliki cesti v sredini Ptuja in Maribora; na leto se stoči 30 polovnjakov, žganice, do 40/4 pive in tudi jaboljčnice. Več pove uprava »Štajerca". 422 93 50 07922772 Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepili nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 315 razpredaj« I Cene perje za peste!]i] 1 kg. lirik sliasaii 8 K; boli*« 1 E j *) h; aa pel belih 2 K 80 t; b»Kif i K; belih Mehkih 6 K 10 h; 1 kg. j najfinejših, iiežent-kelti, ijinaflf 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. Sauna (Da-.:-i - nen) aivega 6 K, 7 K; belega 10 K;; najfisejai prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem frank«. Mh Batov* post8l|B -Mg is šrapktg«, rdečega, plavega, belega ali rumenega ninkinga, I 1 tehtat. 180 cm. dolg, 116 cm. Jirok, 18 jlavaina kluiuan, I vsaka 80 cm. dolga, 6S cm. Široka, napolnjene z norin, »ivra, | trajnim in fcvmastim perjem za jtosteljn 16 K; nl-gaaia Sto E; J &u.k*e 24 K; posamezni taheiti 10 K, IS K, 1* K, 1« t;\ &TM kiacia« 8 K, 8 K 60, i K. S« posije po pcvitMa *4| 18 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev frank© iaiarjwi ' Sar aa de-paia denar nazaj. S. Bsnlaoh, Dssahanlta Br. "'" Bdfcmerwaid. Ceaik gratia m franko. trgovina z meianim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, 226 nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljne. šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. T mestu Brežice na Savi proda se zaradi preselitve prosto stoječo, enonadstropno, zelo masivno zidano, skoraj novo stanovalno hišo ""^pH^ z vrtom za zelenjavo in kinč, dve njivi in paša. Cena je zelo nizka 32.000 K pri naplačilu z dogovorom. Hiša obsega: 10 sob, 4 kuhinje, 2 velbani betonirani kleti, dervarnica na dvorišču s 5 odd., vodnjak na dvorišču. Hiša je v najemu in nosi okroglo 1400 K obresti. Hiša je 15 minut od železniške postaje oddaljena in leži na okrajni cesti, na prometa bogati kolodvorski cesti; primerna je torej za VS&kO Obrt, istotako za penzijo-nista ali privatnega. Pri objektu nahajajoči se vrt, leži istotako ob cesti in =c zamore porabiti kot lepi stavbeni prostor. V bližini se mnogo zida. — Vpraša se pri g. Konrad Nauhold, hotelir v Slov. Bistrici aH pa pri upravi ..Štajerca." Otročji vozički v zelo velikem izbira se dobivajo že od 12 kron naprej v novi veliki ma-nufaktnrni trgovini Jobann Ro$$ na Celje kolodvorskem storn. pro- Na zahtevanja se posije cenik poštnine prosto. 260 pod Ivžnikom pri Ljubljani z senčnatimi prostori, proda se z poslopjem, šnpo in steklenim hišicam (Glashaus) Posebno primerno je za krč-marje ali zasebnike. Cena 5 K za kvadratno klaftro. — Vpraša se pri g. Herzmansky, Ljubljana, Gradišče. 424 kron Rosk. patent 3*— Srebrn« rosk. £■— Žel. b. rosk. 4'— Srebrna, dvoji mantelj . 8'— kron Bud i lnica . %■— Ciferataf, Y\ sveti . . ■3— StoIpOYI BVO- novi; . . . j:— Kuhinjska ura . . 3 — kron i kron l.-budilnica a*— j Ura na pen-Kolesje, ki ' deljTOcm r- bije ... S-- : B'i« j"' "» Codb. „._! «»lp»--9- \ Z godbeiio -alckov . M'- budiinico 14-- Original-Omega, SchaffhauBen, GtashUtte, Helios, Amalphfl. c. kr, preizkušene, od K 15'—, nadalje zlato in srebrno blago po originalnih fa-Liričnih cenah, 3 leta garancije. — Izmenjava ali denar nazaj. Max Bohnel. Dunaj. %£ERgr Zaprisctem cenitelj in izvedenec. — Največja in najstare'Sa firma. — Osnovana 1S«0. — Cenik s $000 slikami zastonj in poštnine prosto. u Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. ore do 2. nre popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. nre opolndne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali ^bransebad" z rjoho K —'60; postrežba K —-10. v Ptuju priporočata izvrstne šivala« Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — b Singer Medium90 , — Singer Titanial 20 „ - Kingschifchen ........14.0 , — Ringschifchen za krojače . . . .180 wmL- Minerva A..........100 „ — Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — Cylinder Elastik za čevljarje . .180 , — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne Btroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodb: plačuje tadi lahko na obroke (rate). Cenik brez plačno. Varstvena marka „Anker" Liniment Caspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot oilpcljajoče, izvrstno in bolečine odstranjajoce sredstvo pri prehlajenja itd. Dobi so v vseh apotekah po 80 h, 1-40 in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v Skatljah z našo varstveno znamko „Ankeru, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeTa apoteka „zlati ley" v Pragi, Elisabetstr. st 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 637 i iz iria io iz Ia kakovost, prodaja iz velikib, čistih posod ; pri večjem nakupu po najnižjih cenah G-ra.scin.a- !Il^ezrxberg, pošta Dobrna (Bad Neuhaus pri Celju). 420 Pozor lsrri.eto^ralci I Zdaj je čas, rabirati zdravilno zelenjad: Bezgov cvet, Jeiovi in smrecnati pogoni, Brezov sok, Lipino cvetje, „Spitzwegerich" 37* in druga zdravilna zelenjad kupuje vsako množino in plačuje dobre cene KARL G0LLESGH, MARSB0R. Distrik.tn£ zdravnik. naznanja, da se s 1. junijem t. 1. preseli iz sedanjega stanovanja v svojo hišo, štev. 105 v Slov. Bistrici (nasproti c. in k. vojašnici). 425 mrli—11—imm 1 iniiawiiiiinii 1 ani■11111 ■—1111111 in mi Dobro noseče krasno posestvo na I njem Koroškem! 50 oralov zemlje, čez 1000 sadnih !:- i, . nosijo, mlin (Mautmiihle) in žago za dl vodna moč, sladki, travniki, zelo do« poslopja novo zidana, krasna lega, 21 ?:,, fusov losa za podirati, f>000 kubik-fus« za