ump uro mwkgogd urom mmr ma. wy apthomzkd bt apt Of OWOBMfc t, lflT. OT film a* th» pot ofhc1 of mlf tome. M.T.Br qrflg cf isi frgi*t, a. b. buriosfti, f. ml » J t e č J1 slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. Velja is celo leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto----$7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 The largSif Blovenlafl Daflj In tke United Btatei. Issued every day except Simd&yf and legal Holidays. V 75,000 Headers. TELEFON. 2876 CORTLANDT. NO. 153 — STEV. 153. GLAS NARODA, ______list ^^.h delawey v A-^L_* 63505 Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nndsr the of March 3, 1879. ---—---" "" _ . / NEW YORK, FRIDAY, JULY 1, 3921. — PETEK, 1. JULIJA, 1921. ffi f?J) V v ZLOČINSKI VAL RADI PROHIBICIJE PREDSEDNIK. NEKE ZAVAROVALNE DRUŽBE SE JE NA OSTER NAČIN IZRAZIL GLEDE TEGA. — ŠTEVILKE GLEDE NARAŠČANJA ZLOČINOV. Prohibieij*ke postave, od katerih so si gotovi lirogi obetali izboljšanje splošne morale, so dejanski dovedle do tega, da je morala v vseh- večjih mestih padla še na nižji nivo, je izjavil William B. Joyce, predsednik National Surety Company. Joyce je prišel do sklepa tla je opaziti celo deželo obsegajoč val zločina, potem ko je skrbno analiziral odškodninska izplačila, katera je izplačala njegova družba v zadnjih letih do leta 1920 za tatvine, noneverjenja in ulo-me. Analiza teh wot je pokazala, da je bilo opaziti od leta 1918 pa do 192H povečanje števila izvršenih zločinov. Joyce pravi v svojih nadaljnih izvajanjih da je prohibicija. v veliki meri odgovorna za to povečanje števila zločinov. Prohibicija jo po njegovem mnenju povzročila splošno omalovaževanje postav ter napravila tatove iz tisočev ljudi ki so bili drugače pošteni. — {Številni ljudje mislijo prav tako malo pri tem, če ukradejo stekle-i eo žganja ali cel zaboj, kot misli povprečni človek, ko si kakega deževnega dne "izposodi" dežnik. Slabi zhačaji, ki ne morejo obvladati ?voje žeje, ter morajc na drugi >trani plačevati po 75 centov ali en dolar za požirek, zapijejo najprvo svoje prihranke, se nato zadolže ter posežejo koneeno po tujem denarju, kakorhitro imajo priliko za to, pri čemur seveda ne črtane pri majhnih zneskih. Zavarovalne družbe so prizadete na-j tialje vsled številnih tatvin opojnih pijač iz skladišč in privatnih kleti, kajti tatovi puste pogosto denar in srebrnmo, a vzamejo čisto gotovo s seboj čisto pijačo. TELEFON: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. PANIKA POVZROČILA ČUDEN VOJNI ZLOČIN •ti in tovariši mrtvega vojaka vfjo, da ga je bil vtopil francoski župan. ^»riz, Francija, 30. junija. — \ dolibo zločina, ki je bil tako i sramen in podel po svoji nara- . da je skoro neverjeten, se je ; .»gnilo od matere uekega mrtve- i a francoskga vojaka proti žu- s »ami in dvevua občinskima sveto* 'aleema tutjhrie va.si Reuilly-Sau-vigny, v departmentu Aisne. To se je zgodi l lo pred skoro sedi in i leti in skozi ves ta čas je mati j . . Ob/ »n vspričo stetin težkoč sJj dognati, na kak način je n^l našel smrt in kako sprain* pravice one, ki so baje '»nega sina v namenu, da ,#oja llastna življenja in /J Mf X1,H St* je zavrnila v prvih j T vfii vojne in da človek razu- i kako je bil tak zločin sploh ■ mogoč, se je treba spomniti teror-j I ja onih dni, ko so Nemci drli I I preko Belgije in iztočne Francije, B streljali ljudi in požigali poti I najmanjšo pretvezo, nemenoma^ I razairajojač paniko in strah ter Hudejstvuoč z krvjo in ognjem svo- ■ jo lastno teorijo, na kak način I je | treba voditi vojno. Strah Je bil čustvo, ki je nadvladalo vsa drttga čustva v onih dneh. Širil se je od mesta do mesta ter od valii do vasi z vsako povestjo, —: kt jih veČina je bila resnična, —| I ki ko se je postrelilo talce ter pož-gt lo hiše, ker se je našlo skritega S a francoskega vojaka ali astarelo orožje. >e o takem počenjanju so le v*aki dan v Reuillv-iy, katere vas je ležala na poti napredujočih ar-ne 3. septembra so šle sko-zadnje francoske kompa-i so se umikale hitro od oi. Obstajale so iz Četrte-ka Zuavov. Ravno ko so do vasi, je eden vojak, nu Louis Letermelier, pa-emagan od vročine iz iz-aiti. Na vozovih ni bilo pro-iti za enega samega nadalj-oža in v&led tga je njegov hitre poiskal hišo, kjer vojak ostal. Njegovo uni-identifikacijske listine in io vojaki odvzeli in puščen v majhni vinarni, katero 4a neka udova, madama rat. Za skoro nezavestnega ie storila vse, kar je bilo i* moči. Prav nič se ni bala, bo zgodilo, Če bodo prišli ter mislila le na bolnega rače pa je baje mislit njen ik, župan dotične vasi. Rati so odšle čete, je dospel mo vea jezen ter v paniki ker ao čete postile enega DE VALERA NOGE ITI V LONDON ŠTEVILO OROŽNIŠTVA NA IRSKEM BO POČETVORJENO, — PRAVI NEKI ANGLEŠKI LIST" — VALERA PRAVI, DA NE MORE SPREJETI POVABILA London, Anglija, 30. junija. — Sile kralje\ih irskih konštabler-jov bodo takoj početvorjene, — pravi Daily Sketch. To bi pomenja-io povečanje števila mož v službi od 12,000 na 50,000. Listi tega mesta so danes zavzeli različna stališča glede možnega učinka odklonitve povabila od strani Sir James Craiga, ulster-skega ministrskega predsednika, da se sestane z De Valero, irskimi republikanskim voditeljem ter pisma de Valere na Sir Jamesa, v katerem se glasi, da Sinn Feinei ne morejo sprejeti povabila ministrskega predsednika Lloyd George-a, da se vdeleže konference glede Irske. Nekateri uredniški komentarji so bili zelo mrki ter razlagali trditev de Valere, da ni predlog ministrskega predsednika sprejemljiv v njegovi sedanji obliki kot znak, da se iak sestanek najbrž ne bo vršil. Na drugi strani pa tudi ni manjkalo bolj upapolnih na-ziranj, čeprav se je priznalo negotovost%izgleda. Opozicija de Valere proti konferenci z Llovd George-om je našla svojega izraza v pisnm na Sir George-a v katerem se je glasilo: — Zelo obžalujem, da ne morete priti na konferenco v Dublin v ponedeljek. Predlog Mr. Lloyd Georg-ea je radi svojih implikacij nemogoč v svoji sedanji obliki. Naše politične diference bi se moralo nravnati ter jih je po mojem mnenju mogoče uravnati na irskih ti t h. Očividno pa je, da ne more biti pri pogajanjih za mir z Anglijo irska delegacija razdeljena, temveč bi morala nastopiti kot enota na kakem skupnem principi ju. Soglasno z listom Sketch se je vprizorilo prav posebne varnostne cdredbe, da se zavaruje angleške kabinetne ministre in sicer vsled razkritja neke zarote, da se jih umori. List pravi, da išče policija tri može, ki so bili baje poslani v London od strani gotove organizacije v inozemstvn v namenu, da za-vratno umore mnistre. Enega teh mož se opisuje kot francoskega medicinca. nadaljnega kot Irca iz zapadnega dela Združenih držav m tretjega kot Spanca irskega pokoleuja. ČLANI ZBORNIČNEGA ODBORA ZA PREISKAVO POLJEDELSTVA. Te dni bo potrjen poseben zbornični odbor, ki bo preiskal agrikulturne razmere ter skušal dognati, zakaj se farmtrjem tako ne izpla'a kot bi se moralo. V prvi vrsti so z leve na desno: senator Harrison, senator Copper, poslanec Anderson, senator MeNaxy in senator Lenroot. V drugi vrsti so poslanec Funk, poslanec Ten Eyck in poslanec Mills. TEKMOVALNA BORRA V NEW JERSEY ODPADNIK STRELJAL H NA ALEKSANDRA {Madžar on je hotel ustreliti srbskega prestolonaslednika. — Dobro premišljen atentat. t -- ' Bel grad, Jugoslavija, M0. junija. Ko je bilo razglašeno, da je jugoslovanska ustava sprejeta, je bil vprizorjen atentat na srbskega prestolonaslednika Aleksandra. On sicer ni bil zadet, nsmrčeni so bili pa trije njegovi stražniki ter trije gledalci ranjeni. Včeraj se je dognalo, da je napadalec vrgel pod voz, v katerem rta se vozila Aleksander in Pašič, |bombo ki je pa prepozno eksplodirala. Atentator, katerega so takoj zatem aretirali in zaprli, je star petindvajset let ter se piše Stejčič ( ?) On je pomadžarjen Jugoslovan. Baje je hotil maščevati umor nadvojvode Ferdinanda v Sarajevu. Atentat bi se imel pravzaprav izvršiti na sedmo obletnico Ferdinandovega umora. ZAROTA TURKOV IN BOUŠEVIKOV riVrki in bolj še viki so sklenili zaroto, da se polaste Carigrada. — Šest kolovodij aretiranih, Carigrad, Turčija, 30. junija.— Turki in boljševiki baje nameravajo vprizoriti tukaj veliko usta-,jo, ki Li se nahajala v spremstvu uničenja vseh javnih poslopij. Včeraj zgodaj zjutraj so zavezniške čete, na. temelju povelja generala Ilarringtona, poveljnika angleških čet. navalile na hotele ter iskale boijševike. Angleški vojaki, z nasajenimi bajoneti so rrišli v neko liišo, v kateri je imela neka boljševiška organizacija svoj glavni stan ter so polastili ve'ike množine orožja, ki je bilo spravljeno tam. Več mož, o katerih se trdi, da so kolovodje celegi gibanja, je bilo aretiranih. Več kot Šestdeset jetnikov so prijeli Angleži, ki so tudi navalili na urade bo!jševiške trgovinske delegacije ter aretirali nekega pomočnika Bron i slava Koudislia, sovjetskega trgovskega delegata ter druge člane boijševiške misije. Objavilo se je v angleških ofi-cijelnih krogih, da se je vprizorilo ta pogon, ker je navzočnost boljševikov vCarigradu ogrožala varnost zavezniških čet. Trdilo se je, da je bila zarota, tikajoča se ustaje, razkrinkana v^led čuječ-nosti polieije. Grške sile so se umaknile od Ismida, 56 rail j južno-iztočno od tukaj ter se domneva, da so naci-jonalistični Turki izčistili pot proti Carigradu. Poročila pa ne pravijo ničesar o njh napredovanju v to smer. V bližini Ušaka, nadalje južno, je bila neka grška divizija grdo tepena v boju s Turki. Nekoliko več denarja se je sta-J vilo na Francoza Carpentier in angleški p'satelj Shaw pravi, da bo zmaga! . - T&l Točno ob tretji uri jutri, to je v soboto popoldne ii bosta na aerni v Jersey Citv stopila nasproti Jack Dempsey in Georges Carpentier, da izvoj ujeta 4 4 bitko stoletja" za prvenstvo v boksanju in tudi za svoto $500,000, ki je še večjega pomena za oba. V splošnem prevladuje med izvedenci v športu imziranje, da ima Carpentier "a Chinaman's] chance", kajti Dempsev je mlajši, močnejši in bolj ulren kot pa Francoz. Razventcga pa ima Dempsev samozavest katero mu daje njegovo mojstrstvo. Edina okoliščina, ki govori za Carpen-tierja, je ta, da je nekoliko hitrejši na nogah kot pa njegov nasprotnik. Najti pa je tudi ljudi, ki imajo veliko zaupanje v Francoza. Med njimi se nahaja tudi George Bernard Slian-, slavni angleški pisatelj, ki je vedno originalen alli vsaj skuj^a biti. Videl je Carpentierja v beju proti angleškemu "ehampiomr* Joe Beckett, katerega je Carpentier v šestdesetih sekundah zbil ter je mnenja, da je več prilike za zmago Carpentierja kot se splošno domneva. Shaw pa priznava, da ni videl Dempsevja še nikdar v akciji ter izjavlja, da ne bo on osebno ničesar stavil na boj. V tem kaže, da je razumen človek, kajti če bi stavil na Carpentierja, bi bil po boju najbrž bankeroten. V splošnem se stavi več na število ''round" katere bo trajal boj kot pa ne konečni izid po zaključenih dvanajstih "roundah", če bo boj toliko časa trajal. V splošnem pa se je stavilo veliko manj {denarja kot pri piejšnih takih bojih za prvenstvo v boksanju. lo, da je izvršil samomor dne 28. aprila. Ostala sta \sled tega le oba občinska svetovalca, o kate rih se trdi, da sta pomagala pri iz vršenja zločina Povest kot je bila sporočens tukaj, je povest, kaiero je kroži la mati vojaka v družbi lig« prejšnjih vojakov. Drugo pojas nilo pa-je nudil M. Frichet, edei teh dveh svetovalce ', ki sta bili obtožena z županom vred. On j< popolnoma zanikal to, kar je iz povedala glavna priča. Da rešij< vas, je rekel, so odnesli bolnegs Zuava v neko zapuščeno hišo, k< je prišla noč, kajti liali so se pri hoda Nemcev in ko so se nasled i njega .jutra vrnili, je bil vojal že mrtev. vojaka za seboj. Priče izpovedujejo, da je kričal, da bodo Nemci požgali vas ter ustrelili njega in druge, če bodo našli tega francoskega vojaka. Naenkrat se je izbral, — tako se glasi povest, — dva svojih tovarišev, občinska svetovalca ter jima pojasnil, da so Nemci le eno uro proč in da bodo vsi postreljeni in njih farme požgane, če bodo izvedli, da skrivajo Zaava.Tudi teh dveh se je lotil njegov strah in izgubila sta glave ter konečno privolila v njegove načrte. Na vsak način so se hoteli iznebiti vojaka. Ne večer so vsi trije odiili v hišo, v kateri je ležal vojak, — tako trdi mati, — odnesli vojaka ter ga vrgli, živega in bolnega, v reko Marne, kjer se je po par brezuspešnih poskusih potopil, proseč svoje morilce rešitve in pomoči. Dve priči, neka mlada deklica in neka stara ženska, sta stopili naprej z izjavo, da sta videli izvršiti zločin, dočim so druge prične videle ostalo. Proti splošnemu pričakovanju pa niso dospeli Nemci niti naslednjega dne in vaščani, ki so še |ostali v vasi, so pričeli povpraševati, kaj je postalo iz vojaka, ki je ostal bolan v vasi. Vznemirjeni in v strahu, da bo prišel | njih zločin na dan, so šli župan in njegova dva tovariša ponoči k reki ter potegnili iz vode truplo vojaka. Naslednjega dne so odnesli truplo na pokopališče ter izjavil, da e vojak umrl za mrzlico, na kateri je trpel, ko so ga vojaki pustili za seboj. Dva meseca pozneje, je pa ' i mati Zuava, ki je živela v Tunisu, izvedela, da je njen sin izginil. Pisala je častnikom njegovega polka in vojnemu ministrstvu ter prosila za posameznosti ter kone- čno izvedela, da je bil neki nepoznan Zuav, ki je bil mogoče njen sin, pokopan v Reuillv-Sau-vigny. Bilo je leta 1917, ko je pisala županu Monnerat, ki ji je odgovoril, da je odgovarjal mrtvi vojak njenemu opisu ter ji priložil zdravniški mrtvaški list. Tega certifikata pa ni dal nikdar zdravnik, kojega ime nosi in ko je razkrila to, se je mati lotila naloge, da pojasni skrivnost sinove smrti. Iz Tunisa je prišla v Francija. Izpraševala je častnike sinovega polka in tudi vaš-čane. Maja meseca 1919 je dobila od neke stare ženske, ki pravi, bom mogoče tudi jaz poslal svoio glas naroda, i. jul.1921 "GLAS NARODA" aUVKNIAII SAILVI - . - A __ _fMl mn4 ftiMUM m _ - X ICOVIIIO FXTBUBHUrO OOMPAMT ^ « *AfT1*"1 --uODf a^lbi*. T.■«■»!■, Pimm «f »Motno— afl itrn Cwiritlwi antf AMtrmmm mi Abova omelm: M CorilfKt t»fni Biwrnt mi Mulutlu, N»«r York City. N. Y. ■ ' — —-—-— ( _"Ol— Hmtf1 BBuli mM liwimfc »odeli »n _ nraznlfcoe._| Ba mmm mm mmUm IM h «hM Za NM York so eeJo Mi «r.M In CanU* HJO za Mi lata «SJO ■a ael lata IUI Za omrtvo sa col© lata ITJI Um tatH lata MJO__aa pat lata _MM • L A • MAKOVA (Voloo of tfio People) «"• MM MM tar mxommt Vaadan ui Bo —da Mtrojo najdemo aaalovnlka.____ • I.A«MAROOA ■ HrtMil tmiil aorouak Of Menhattart. NOW York. M. Y. _ _ _____Telephone? Cortiaoat Tt____________ g trades (gr jcoljncg» _ __ ZGODOVINSKI DAN. Bliža s<' r-t-tit i julij, obletnica dne, ko je bila rojena ta naša velika država, obletniea dne, ko je narod izgnancev začutil v sebi svojo moe ter dal duška svoji trdni volji. Moči sicer ni bilo veliko v njem, toda odločnost, trdna vera in zaupanje v samega sebe nadomeste po-poinanjkanje sile. — Do tu in nič dalje, — so rekli možje silnemu gospodarju, ki se je sprva pomilovalno nasmehnil tej izjavi, pozneje pa težko plačal s hudim porazom. Odločnosti in trdili volji tedanjih rodoljubov gre ves kredit, da je dandanašnji Amerika vladarica vsega sveta. * # Dolga desetletja po tistem znamenitem dogodku, leta 1917, je Amerika, prebižališče preganjanih in svo-bodeželjnili, odprla zastopnikom preganjanih in svo-bodeželjnih narodov Srednje Evrope, vrata zgodovinske dvorane v Philadelphia i, kjer je bila podpisana ameriška proklamacija neodvisnosti. Proglasili so neodvisnost od Avstrije in Nemčije. Tiste proklamacije ni bilo čisto nič potreba, ker Avstrija in Nemčija nista bili več ponosni nepremagljivi orlici, pač pa v svoji krvi se valeči, crkajoči mrhovini. Pozabili so pa izdati možato izjavo medsebojne neodvisnosti, ker so bili nekateri zastopniki preveč me-galomani. In tako se je zgodilo, da sta dr. Hinkovič in dr. Vosnjak strgala s zida zgodovinski italjanski zemljevid, ki je v debelih črkah nosil naslov "Julijska Benečija in naše Alpe". Svečani praznik se je bil mahoma izpremenil v predpustno burko, iz katere so vsi ameriški časopisi norce brili. # ♦ * Par let pozneje, lani v Rapallu, sta pa Hinkovi-čeva in Vošnjakova tovariša v imenu jugoslovanske vlade na dotični zemljevid prisegla ter podpisala zavisnost našega naroda. O Bože moj, kdaj bo preklicana ta pogodba ter bo proglašena neodvisnost jugoslovanskega naroda ' 0 mirovni pogodbi z Madžarsko. Na francoski zbornični je izjavil Gaston Deschamps. da ni Francija kriva, ukn jc Madžarska predolgo jrledala proti Berlinu in pozneje proti Moskvi, odkoder sta prišla Bela Run in Samuelv. da Iti poizkusila boljieviške metode v Madžarski. Potem se je Madžarska Obrnila k Franciji, katera ni nikdar odrekla lojalne podpore in j pomoči narodom, kateri so jo za to prosili. Go\frnik ne more razu-j meti, kako se more Francijo obdolžiti imperializma. Francija ni imperialistična. (Odobravanje na vseh klopeh). Gaurnier je izjavil napram Margaineu in Bonconrju. ila ni res .da je triatlonska pogodba, k: naj narodnostnim principom pridobi spoštovanje, pomnožila vzroke bede. Sporazum med malimi državami mora pospeševati in pogodba se mora ratificirati. Bel let. p rog resist meni. da mora Francija podpirati narode, ki so ji odločno pomagali v vojni, kakor Srbi, Romuni, Cehoslovaki, ki bo scdelovali do končne zmage zaveznikov. Madžarska, ki jo je Tisza zivlekel v vojno, naj trpi posledice svojega zadržanja. Nato povzame bese^lo ministrski predsednik Briand in izvaja med drugim: — Mladostni navdušenosti Paula Bor.courja js pripisovati, da ne doume, da nasprotujejo težkoče izvedbi narodnostnega principa v Evropi, kakršna je danes. Prej se je t* princip mogel absolutno rešiti, ker so poznali narodi takrat od naroda do naroda in od kontinenta do kontinenta segajoče interese. Danes je položaj či-fcio drugačen. Francija se je vselej zavzemala za to. da se uresniči ta princip, toda pri narodih Srednje Evrope ovirajo njegovo uporabo težkoče. Zato pa se mu ni treba odpovedati. Določba madžarskih mej: je bila nekolik«) samovoljna. Ob pogledu nove karte se ne vidi absolutne pravičnosti, in sicer zaradi nesoglasja gmotnih interesov. Le tesna gospodqjska zveza ho omogočila, da se popravijo napake. Donavska federacija sedaj ni mogoča, pravtakc ne federalizem sedaj po razpadu Avstrije. Gotovo Madžarska ne bo razpolagala z vsemi gospodarskimi sredstvi, toda vsi narodi so v istem položaju; kar jim manjka, si morajo preskrbeti od sosedov. Tudi male države Srednje F.vropc bodo našle sredstev za življenje. Konferenca se bo bavila s tem vprašan jeni Francija se je trudila, da dovede svoje prijatelje in zaveznike na to pot. Spremno pisanje k trianonski pogodbi naj bi : kazalo na možnost, da bo ta ali ona mejna določba v nasprotju z gotovimi interesi, in je predvidevalo gotove poprave mej. Madžarska ** je s svojimi sosedi sporazumela, da je prišla do ureditve, ne da bi izpremenila pogodbe. Gospodarska pogajanja narodov bodo imela ' uspeh samo. ako bodo imeli možnosti za delo. Izrabljati bodo morali ] hvoje gospodarsko bogastvo, nt* da bi podrejali svojih splošnih inte- | resov in kombinacij posebnim interesom. — Ministrski predsednik naglaša nujno potrebo, da se sprejme po- 1 godba. Evropo Se pretresajo sunki, ki so vznemirljivi zlasti za to, —J J ker zveza narodov še nima moči, da bi varoval aone narode. Ne sme-'' ego ae odreči mr&li n a*edinjenje narodov, ki naj bi jamčilo za var- 1 nost proti možnim zločinom. Preverjen sem globoko, da so narodi ^topili na to pot. Težko je apelirati na celoto narodov za narodne žrtve, da se pripozna nadnarod. Francija naj stori vse za približanje ra rodov. Toda .sedaj še ni prišel trenotek, da bi se po bratovsko objeli. Veliko jamstvo za to, da more nastopiti povsodi mir. je toT da se Francija up da zavesti v slabost. — Ministrski predsednik prosi še enkrat, da bi se ratificirala trianonska mirjvna pogodba in manjšinske pogodbe in izjavi: — Francoska vlada želi manjšinsinskih pogodb za to, da bi storila kaj zoper suverenost svojih prijateljev, Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije. (Žival:no odobravanje). Nato jt povzel besedo Boncourt, ki je izjavil, da vztraja pri tem da vlada začne delovati za vrnitev Habsburžanov. Nato je zbornica s -ITS proti 74 glasovom sprejela predlog, naj se vrši podrobna debata o triatlonski pogodbi. Začela se je nato debata o določilih glede varstva manjšin. Poslanec Sangnier je nato omenil, da se v Teško-slovaški nahaja več kot sedem različnih narodnosti in da je tako — skro povsod. Pravice manjšin je treba varovati hi to je treba storiti posebno v lej pogodbi. Nato se je splošna debata zaključila, nakar se je sprejeli zakonski načrt, ki je obstojal iz enega samega člena. Slovenska novice« Cleveland, Ohio. Poročno dovoljenje so dobili: Joseph Koželj. 31 let, 1115 Hartley, Road, in Josephine Vidmar, ifi let: Joseph Petelin, 27 let, 7206 Heeker Ave., in Mary Ileiu-rieher, 25 let. ter Peter Cunovič, 21 let. 1U22 E. t>>- St., in Kate Be n i č. 22, lot. Bilo srečno! V < 'ollinvoodu je dne 23. .junija umrla od zastrupi jen ja krvi dobr<»pozna la rojakinja Josephine Nadrah, 15!HC Saranac Road. Nekako pred dvema dnevoma se je pri šivanju zbodla s šivanko v roko, kar je povzročilo zastrupi je-nje krvi. I' -epeljana je bila v St. Mark's bolnišnico, toda pomagati se ji ni tiiojdo več. Pokojna je bila rojena v Novem mestu na Dolenjskem. S'ara je bila 41 let. Zapušča moža in 5 otrok, ud katerih najstarejši je star 15 let. Pogreb se je vršil I!5. jun. i Dne 24. junija ob pol 8. zvečer je preminul Frank Kuhar, vsem dobro poznani gostilničar na vogalu 3S. ceste in St. Clair Avenue. Star je bil 40 let, doma iz vasi Ravne, far;. Zdole. V Ameriki jej bival 13 let. Tukaj zapušva soprogo, cne^a sina, eno hčer in tri brate, v demovmi pa dve sestri. Pogreb je vršil 2N. jun. Steve Se nan, star 32 let. 2218 K. 19. St., je padel 24. jun. /. drugega nadstropja hiše 15012 Saint ( lair Ave., kjer je čistil okna in zauobil take poškodbe, da je za njimi kmalu po nesreči umrl v St. Mark's bolnišnici. Dne 24. jun. ponoči je preminul John Mrvar. p<«l<>mače Novžilov, stanujoč pri stariših na farmi na Richmond in White Road. Pokojnik je bil star 28 let. oženj en in zapušča soprogo, enega sinčka, staiiše icr več bratov in sorter, ilil je član društva Ribnica SDZ. Pogreb se je vršil 27. jun. Sta rišem Žabkar je umrl 31etni sinek in sicer je podlegel vratici ali glini. Desetletni Edward Briška je prodajal časopise na Erie železniški postaji. Ko je sel preko kolodvora tovorni ylak, mu zaklice eden izmed dečkov, da on prav gotovo ne nore skočiti na vlak. Edwa-rdu se je to zdelo prezanialo in hotel je »dokazati, da lahko »koči in se je j o gnal proti vlaku. Pri tem je pade pod kolesje, ki mu je stlačilo nog t in zadalo poškodbe. Zdravniki pravijo, da bo najtbrže umrl. V Columlusu je 25. junija 174 Ohijčanov prestalo skušnjo za izvrševanje o-lvetuiških poslov, 101 jih je bilo mvrženih. Med onimi, ki so skušnjo iLspešno prestali, je tudi Slovene« Alois J. Žužek. Pri sestanku Slovencev na povabilo mesta, da se tudi Jugoslovani vdeležr^ slavnosti praznovanja 125. letnice Clevelantla, se je .sklenilo, dii Slovenci nastopijo z močnim pevskim zborom, katere-, ga bi tvori a naša slovenska in hrvatska pevska druištiva. Obenem bi se vjn-iz^ril ples kolo. Slovenski peiski zbor bo vodil Mr. Ivan Zor mail. Dne 2.. 3. in 4. julija se vriši na vinih prostorih Slov. Nar. Donut velik semen i v korist S. N. Doma. Akron, Ohio. 481 etna Mary Tomič, 386 Par-gate Ave., je bila 27. jun. .zvečer najdena mrtva na njenem domu. Kot se je pironašlo, je bila zadavljena v. vrvjo in zadani so ji bili tudi težki udarci po obrazu in glavi. Policija je prijela njenega moža Petra Tomiea, ki je zidar po poklicu. Zagovarjati se bo moral radi umora prvega reda. Ko je Toinie zapa/ il na ulici oddele-k policije, je hitel iz hiše ter skočil k najbližjemu policaju z vzklikom: "Moja žena je izvršila samomor. Ravnokar sem prišel domov iu na- šel njeno truplo vi«eee v kleti." Koroner Kent pa je izjavil, da so bili Ženi najprej zadani težki u-darei po glavi, nato pa da je bila zadavljena z vrvjo, nakar se je Tomi ea Obtožilo umora I. reda. Joliet. HI. I Dne IG. jun. je Leo Krakar, !»25 Prairie Ave., povozil 121efcno Lillian Riblon, ko je deklica sedela na stranskem hodniku. Ravno ko j« privo/.i 1 Krajcarjev avtomobil do onega prostora, se je deklica dvignila, da bi šla na drugo stran ceste in tako jo je zadnja stran avtomobila podrla na tlak. Kra-kar jo je takoj pobral, odnesel v lekarno, kjer so ji dali prvo zdravilno pomoč, nakar jo je odpeljal še v bolnišnico sv. Jožeta, kjer je deklica že ozdravela in se vrne tla svoj dom. ( Dne 19. jun. sta se peljala proti Plainfieldu v svojem avtomobilu rojaka Anton in Leopold Papež. 1'20 N. Chicago St. Nesreča je bolela, da je voznik za vozil na tire Joliet & Aurora električne želez-fnice blizu križišča Five Corners, j Ravno ko sta hotela izstopili iz ! avtomobila, je pridrvela električ na kara, ki je pahnila oba raz av-jtonn bila, avtomobil pa je zdro-jbila. Oba so odpeljali v bolnišnico sv. Jožefa, kjer se že počutita dovolj zdrava, da tekom par dni odideta na svoj dom. Zverinski pes je 21. jun. prekinil verigo, na kateri je bil prive-izan. v bližnjem Braidwoodu in i skočil na Ifiletno Anico Barovič. Deklico je ])es ;(MKlrl na tla in grizel po'o\razu, vratu in obeli ritkah. Sosedje so takoj nato ustrelili psa. a deklico pa so odpeljali k zdravniku, ki ji je da! prvo pomoč. Ako je bil pes stekel ali ne. pravi zdravnik, da st ne more dokazati. k-u- je poginil. Najbrž bodo deklico poslali v državno bolnišnico. ker se je bati zlih posledic pasjega ugriza. ' Rojak J os. Jerman, ki se je nedavno vrnil v Joliet iz Oinahe, Nebraska, je kupil hišo od rojaka J. Blutha ob vogalu N. Hickory in Marble St. za 11.000 dolarjev. I I Milwaukee, Wis. 1 Poročno dovoljenje so vzeli: Frank Dolenšek, 398 Reed St., 3.1 let, in Marv Ivaneie, 26 let, ter Frank Poličnik. C04 G reen bush St., 23 let, in Theresa Benda, 21 let. Bilo srečno! I Dne 21. junija popoldne, ko je razsajala nevihta, je strela udarila v zvonik slovenske cerkve na i West AJlisu. Poškodovala je obok nad vrhnjimi linami. Velik kamen je prineslo na malo hišico rojaka Joe Horvata ter prebil streho. 'Moč strele je bila tako huda, da so ženske na National Avenue čutile udarec ter pod pritiskom strele bežale. Naš gospod župnik, ki 'je bil na potu v Milwaukee, se je 'nahajal na cerkvenih lotih. Pritisk strele ga je tako zmešal, da ni vedel, kje je ter se je nekaj časa vrtel na mestu. Sosede, ki so bile na vptih, so popadale tla zemljo. To je že drugič, da je strela udarila v slovensko cerkev. Sheboygan, Wis. Rojak Victor Pukljak, star 19 let, je podlegel kruti bolezni jetiki v Sunny Rest Sanitarium v Racine, Wis. Njegovo t ni pi o je bilo prepeljano v Sheboygan. Pogreb se je vršil 18. jun. zjutraj iz cerkve sv. Cirila in Metoda na severno nemško katoliško pokopališke. Tower, Minn. Preminul je rojak Ivan Lovšin, rodom iz Ribnice na Dolenjskem. Star je bil 60 let. Delal je celih 31 let v železnih rudnrikih. Zadnje čase je precej bolehal, tako da mu je neki rojak žrtvoval ne-! Peter Zgaga Šel je Komandia, ribič pod Bogom, ribe lovit. (Ta j? sicer samo za New York, pa je menda vseeno dobra.) V nedeljo je napokal kufer ter se odpravil v jasne poljijpe in črna vodovja. Ktr pa stanuje v taki sosedščini, da pred njim in za njim po procentih diši, ga mož postave vstavi, vpraša in pravi: — Kaj pa imaš v torbi 1 Junak postane zelen kot kuščar in sikne: — Fižol, vilice in kruh. — Kam pa greš prijatelj ? — Ribe grem lovit. — Pa pokaži, pa pokaži. Komandža je odprl torbo, in mož postave s^e je čudom čudil: V torbi je videl res le flaško fi-'žola, vilice iu kruh. Začuden je zmajal z glavo, misleč: Svet napreduje. K vragu s t mikom in mrežo! Silna izpre-memba v ribolovu. Salamenski Kranjci! Sedaj ribe s kruhom in fižolom love. * ^ * * Rojaku je postalo slabo. Seže na polico raisenjaeka in nagYie. V želodcu se mu zavrli in v glavi zble-de. Ves obupan pritava k oknu. da zadosti naturniin zakonom. — Hej! — vzklikne bordar. — Marš nazaj! Tukaj daj. v steklenico ! * * * — Citala sem — je rekla mlada žena svojemu možu — da se človeško telo vsakih sedem let čisto izpremeni. Potemtakem torej nisem več ista kot sem bila pred sedmimi leti. — Seveda ne, seveda ne, — se je oglasil mož. * * * Ženska je tla k brivcu spletat svoje lase ter v velikem strahu rekla: — Preiskusite klešče najprej na pepirju če niso prevroče. — Zakaj vendar, gospa, če so prevroče, se bodo začeli lasje žga-ti, in jaz imam presneto dober nos. * * * — Torej žena te je zapustila ? — je vprašal rojak zapuščenega prijatelja. — Kam jo misliš sedaj mahnit i ? — Po gla\i. naravnost po slavi. * * Če vam plešasti človek ponuja lasno toniko, mu recite, naj se sam namaže žnjo. * * * — Denar ni vse. — je rekel modrijan. Ker nismo modrijani, nam je zaenkrat denar vse. Z denarjem r.^ mogoče vsega kupiti, marsikatero reč pa človek vseeno lahko kupi. * * * Čuden, strašno čuden je narav-r i razvoj. Koliko gosk se razvije na gledališkem odru v zvezde! * * * Prijateljev, ki koga potrebujejo, se človek nikdar ne iznebi. * . * Zivljenski stroški so se izza junija lanskega leta za sedemnajst odstotkov zni/ali. — seveda le v d vain tridesetih državah. Ali ni čudno, da se življenski stroški le v onih državah nižajo, v katerih človek ne živi? * * * Toliko časa ro se pogajali Jugoslovani in sklepali pogodbe, da je začel D'Annui'zio znova napadati Reko. * * • Savič bo šel tja, kamor mu kaže — po Savi. » * • Čas se preganja z ljubeznijo, ljubezen pa s časom. kaj od svoje krvi, katero mu je potem zdravnik vbrizgal. Buhl, Minn. Poročno dovoljenje sta vzela Mike Rnkaviua, star 26 Tet, in V. Hej movič, 21 let, oba od tukaj. Eveleth, Minil. Ko so bili vsi domačini na svatbi, so tatovi vdrli v stanovanje Jožefa Majec v Carlson. Location, od koder so odnesli $400 v gotovini. Tatovi so bili prepOdeni, v sled če**ar so v naglici pozabili klobuke in potrdila Moose društva. Na ta naiein jih je bilo lah-:ko izslediti. Policija je zaprta Ru- - i SCatnL 3te&turta ( 1 ' Inkoroorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. GbiTBl e*erm!ti: Predsednik: RUDOLF PBK9AN, 933 H. 185 tli 8t., CLareUu^, O. Podpredsednik: LOCI S BAL A NT, Box lOfl, teari Aveuoe, Loralm, O. Tajnik: JOSEPH PISHLF&. Ely, MIml Blagajnik: GEO. L. BRGZICH, Ely, Mine. Blagajnik neizpiaCcAllt mamin: JOHN MOVEBN, f24 H. 2nd W. Dnlath, Mina. Tibml siravttTfct Dr. J OS. GBAHJEK, S43 H. Ohio Et., N. S., PitUbnrgfe, Pa. __Nadxornl mtBtme: MAX KKKŽIŠMK, Box 872. Bock Spring«, Wto. kOHOK MLADIČ, 2C03 So. I^awsdaie Ave, Chicago, m. FRANK &KRABEO. 4822 WaBhlngton St., D«Qver. Oolo. Pustni iftw: LBONAKD SLABODNIK, Box 480, Ely. Mlnw ' GKEGOU J. POHENTA, Box: 176, Bl&cx DUmonJ, Wuk. I FltANK ZOB.XCL. 0217 St. Clair A ve., Cleveland, O. iXdruievatcl adbor: VALENTIN PIRO. 819 Meadow Ave., Kockdale, Joliet, 111* i PAULINE ERMENO. 53» — 3rd Street, Salle, III. i JOSIP STERLE, 404 B. Mesa Avence, Pnel>lo, Colo. ANTON CELARC, 70« Market Street, Wautegan, 111. - Jednotico uradno gl&Slo: ,'GI.AS NARODA". «—i Vae rtvarl, tikajoče se nradnitj c. le» kakor tiidl denarne poBUJa- tvo naj se podCjaJo na glavnega tajuiLa. Vea i.rltoioe nt J m pcttl ja na predseLk vsem Jngosloranoai sa obilen pristop. Kdt»r 2elt i»ostatl flan te o.ganlz-sc'te, nsj se sglasl tajnika WJ'«m*ga društva J. S. K. i. 7.a nscaacvltev Dovlt drulte* se pa obrnite na gL tajf.lka. Novo droAtvn ms Ubkj vstaaovt ■ t. Sani ali Slanicami- Iz Slovenije. Pijanost ga je izdala. Frane PtMgaear se v Ljubljani takn napil. d;t se jf zaletaval po Vidovdžtnski t-t-sii. 1'rijel «i;i j«* stražnik. Med ]>ut j>> na policiji) j»' 1 Poj*aear zabavljal čez JiH^osIav':-jo. \'a policiji ujrfitovili . <)a j»-j Pogačar pred »Ivema ine.seeema I ukradel .Mihi šnedic n kožuh, vreden kron, ko je .prenočeval j pri njem. Za rati i pijano«! i jt* dolin! na policiji o dni zapora, pred I sodiščem se Im) pa moral zagovarjati, ker je ukradel kožuh. Nevarna vlomilca. Miha Uubnie i/. Po+lgrada in Al-bert Ra/.gor sta se zagovarjala. !:*-r jc linbnič, ki je presedel /.<* i več let zaradi tatvin v ječi, v noči na -i<>. avgust vlomal pri l\a- rolu Xo'vaku in ».dnesel blaga v : vrednost i 12.77G K. M iha Bulmič in Alb'O't Razgor sta pa v imfi na .->!. avgust lii^it vlomila v Kotre-,dežu v trgovino Karula Forteja j in odnesla blaga \ vrednosti 1."» n isoč in .'{."> kron. Pri razpravi 'je obnašal Pnbnič z»*lo preilr/.im j in je ta jil, kar je le mogel. Porotniki so vsa na nje stavljena vprašanja soglasno potrdili. Xad- dol i*a Aleš i j i Cirila Vizar. katera sta izpovedala da je bil ž njima tudi neki Louis Miklič, star :{."» let, katerega še išče policija. Chisholm, Mirni. i Tcirl je rojak Matija Knaus. (star 45 let, rodom iz vasi Ite.tje, jfara Loški Potok na Notranjskem. V rudniku je delal 14 let jter je konečno ^a. Sv. Kiist- i"a pri Celju, ker }> 'luni. ko i.- služila kot kuhar a ]>ri fram-o.sk eni konzulu Louisu il«* I'>ern»*-Laganle v Zii-greliu. p'>-jrievetila kron in i>rez odpo- vedi zapustila službo in Zagreb. Ljubi ianski tatovi. fj^sp,. ravnatelja Krmlitne ban- | k»- Ani Pečenko bila na Vodni- ;kov«-:n t rtru ukradena denarni«-a ; in zapestnica. l>cčenkt»va je bila oškodovana za H>.4V) K. 1 # „ Zaprl' s, Melofla Zerovn'ika in j-Jakoba 1'čakarja. ker sta ukradV' v Ihanu voz katerega sta v Ljul \ Ijani poskušala prodati za 250 K d Tereziji l)->lčič v Šmartnem j^ bih. ukra b-iio razno blago v vr»-c® llosfi MMM» K. Modra suknja in črne hlač.* sfl liib* ukradene tehniku Pavlu Go^ ' -si iiičišu. ™ Alojziju Aeeeitu na Tniovskem^ pristanu j«* bila ukradena vozna plahta, vredna :i(J»>0 K. Zavraten napad. 1 Iz Sv. Križa pri Kostaaijeviei poročajo: l)ne ol. maja zvečer je bil tukajšnji organist Ju ran, katerega je novi občinski odbor iz-1 :bral za občinskega tajnika, v hiši j novega žu]*ana Colariča. Ko se je joriranist okrog polenajste ure vi*a-čal v svoje stanovanj«' v stari šoli, ki je oddaljena komaj 50 korakov od županove hiše, je planil i/.-za lipe pred vrati stare šole ne-: kdo nanj, ga udaril s koloni po fglavi tako. da se je organist takoj 'zgrudil na tla in se onesvestil. Xa ' tleh ležečega ,j»* napadalec še tolkel po glavi in hrbtu. Na zdiho-j vanje na tleh ležečega nesrečneža po pritekli ljudje na pomoč, toda napadalec je že pobegnil. Ppamo, da bo hudodelca mogoče izslediti, iker s^e je že preti časom sklepalo: "Organista moramo u-biti!" i ------- ■ , ADVERTISEMENTS. Je zelo mnogo pomagal nfegovema svaku In rojaka, pravi Mi. Stlpčlč . West Ral«4gh, W. Va. ] "Z ozirom na dejstvo, tla je Kuga-Tona pomaRal mojemu pnjarelju in poslužil blagodejno mojemu svaku Galovicu, sem povedal o njem tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepričani | o_dobrem uspehu vaših tablet. Priloženo dobite $o ra G Jiailaljniii strtrlenic. Ltudje prihajajo k meni sa NI GA-TONE kakor čebele po med, ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN' STIPČIČ. NuRJvTone pož>vlja in poja^uje vse življenske sile. čudodelno zdravilo Je z» slabe, nervozne, hirajoče može in žene. Poživlja jetra in črevo, osvežuje led ice, odvaja strupene zavržke. od pomore plinom in napenjanju, slabemu izdihavanju in odpravlja belino na jeziku. Povzroča nenavaden apeiit, dobre prebavo, pomirjuje živce in osveževalno spanje. Vsaka steklenica Nuca-Tone vsebuj* ZA EN MESEC ZDROVLEJENJA. Cena S1.00. i Kupite steklenico ie danes. Dobite Jo pri vsakem dobrem lekarju, jemljite ja 20 dol in če ne boste popolnoma zadovoljni m uspehom. Vam bo lekar ctrace volje povrnil novce. Če gm nemorete dobiti pri vaiem lekarju. nam pošljite S 1.00 in dobite za* jamčeno zdravljenje za ves mesec, poitnlnw proste. NATIONAL LABORATORY* 1018 So. WaWsh Av«n Chicoco, IU. _ » ^ Šestindvajset in ena. Maksim Gorki j. — Miroslav O. r _____________ Poema. * (Konec). Zdelo se nam je končno, da smo malo preveč razjezili vojaka in da bo treba dati obliž njegovemu razžaljenemu samo ljub ju. Od tega dne dalje smo živeli neko posebno napeto — burno življenje — tako kot še nikoli poprej. Cele dneve smo se pričkaii med seboj, postali f.mo vsi nekako bolj pametni, začeli smo vee in lepše govoriti. Zd**lo se nam je. da igramo neko igro s samim vragom in da je stava na naši strani — Tanja! In ko smo izvejleli od vojakovih tovarišev, da je začel laziti za Tanjo, se nam je zdelo strašno lepo in naše življenje je postalo ti ko zelo radovedno, da nismo o-pazili, kako je naš mojster izrabil našo razburjenost in nam nabavil dela za štirinajst pudov testa na di.n. Delo nas niti utruditi ni moglo. Ime Tanjo nam eel i božji dan »k šlo z jezika. In vsako jutro smo jo <'•;.kal i z neko posebno nestqi-i!ostjo. Zazdelo se na inje včasih, da pride k nuni — že ne več kot niiša prejšnja Tanja, ampak drugačna. Vendar pa ji nismo ničesar pravili o tem prepiru z vojakom. Poj ničemer jo nismo povpraševali in j smo se obnašaj i do nje ravno tako lepo, z ljubeznijo. A v to obnaša-1 nje se je vendar prikradlo neko novo čustvo, popolnoma tuje od prejšnjih čustev do Tanje — toj novo čustvo j - bilo ostra radovednost, ostra in hladna kot jeklen —i nož. — Bratci, danes poteče rok! —i jt rekel nekega jutra pek, začenši! svoje delo. Nam vsem je bilo to dobro zna-' no, ne da bi i as bilo treba domisliti. — Dobro si jo oglejte. . . takoj i bo tu ! — je predlagal pek. Nekdo je vzkliknil s< čutno: — Ali se more z očmi kaj uga-j niti? \ In znova se je vnel med nami i živahen, glasen spor. Danes izvemo končno, v koliko je čista in blat ii nedostopna ona posoda, v j •katero smo položili naše najlepše,| najboljše. To jutro smo nekako! prvič začutili, da res igramo veli-: k< igro. da n.ere ta preizušnja či-l stole našega božka, uničiti njega! z.- nas. Vse te dni smo slišali, da! je vojak trdovratno Tanji za pe-l tami, pa vendar je ni nihče izmed nas — sani neredi zakaj — vpra-j šal, kako se onnaša do njega. Al ona je hodila še vedno redno vsako jutro k nam po kolačke in je' bila ravno taka kakor vedno. j Tudi na tu den smo kmalu zašli-? šali njen «rlas. —Arestantički, prišla sem. . .1 Podvizali smo se, da smo ji naglo odprli, in ko je vstopila, smo jo j proli navadi .sprejeli z molkom. — ; Ko smo jo gledali na vse oči, nismo vedeli, o čem bi ž njo govorili, kaj naj bi jo vprašali. In stalil smo pred njo mi, mračna molčeča! gruča. Očividno se je začudila ta-1 kcniu nenavadnemu sprejemu in? — kar nenadoma smo opazili, da i je prebledela, se vznemirila, pri-] šla v zadrego, obstala na mestu iti vprašala s stisnjenim glasom : | — Kakšni pa ste? j — Ti, ti? — je mračno zagovoril pek, ne da bi trenil z očmi od' nje. j — Kaj jaz? — No, dajr.^ mi hitro prest! — i Nikdar pr.-j se ji ni tako mu-! dilo. ... " j — Časa dovolj! — je rekel pek: n.^da bi se ganil in ni nehal mot-i riti s paznim očesom. j Tedaj pa se je ona naglo obrni-' la in izginila v vratih. Pek je prijel za lopar in rekel mirno obrnjen k peči: — To fSiieni, da je — končano! . . . Ah, ta vojak! Podlež, lo-pov f Kot,čreda janeev smo se spotikali medseboj in Šii za mizo in smo pričeli Uno delati. Kmalu je rekel nekdo; — Morda pa še ni ? . . . ! -— Pojdi, pojdi, kdo bi še dvo- ro«l! — je zavpi Ipe. A si smo vodeli, da je pek bolj pameten kot ini vsi drugi in da mnogo ve. Tu njegov vzklik je razodeval prepričanost o vojakovi zmagi. . . . Bdi smo potrti in nemirni. . J Ob dvanajstih, ob času obeda, je prišel vojak. Bil je čist in snažen kakor vedno.in kakor vedno nam je zrl naravnost v oči. Nam pa ni bilo ugedno gledati nanj. — No, torej gospodje poštenjaki, ali hočete, da vam pokažem vo- lj aški pogum ? — je rekel in se po-j'nosno smejal. — Pojdite v vežo in t!glejte v špra?ijo. . . . razumete? [ Vsi smo šli venkaj in podirali e-jden drugega v naglici ter se prile-.*pili k špranjam lesene stene v ■veži. Ni nam bilo treba dolgo čakati. Z naglo hojo, z obrazom pol-j nim skrbi, je švignila čez dvorišče j Tanja in preskakovala luže tajajo-„ čega se snega in blata. Skrila se je za vrati, ki po vodila v klet. — Nato je s počasnim korakom in žvižgaje prišel tja vojak. Roke je imel v žepu in migal je z brki. Dež je lil in videli smo, kako ( so kaplje padale v luže in kako so ' st te razgibale pod njihovimi u-darci. Dan je bil vlažen, siv in ze-I lo dolgočasen. Na strehah je še ležal sneg. a na zemlji pa so se že pokazale temne proge prsti. Tu-1 di sneg na strehah je bil blaten, | umazan. Dež je lil počasi, padal otožno. Neprijetno nam je bilo čakati v hladu. Prvi je prišel iz kleti vojak; — šel je počasi preko dvorišča, migal z brki, roke v žepu, — tak, i kakor vedno. | Zn njim je prišla tudi — Tanja. Njene oči. . . njene oči so sijale [radosti in sreč«"1, a ustne so se smejale. In šla je kot v sanjah, orna-' (hujoč v negotovih korakih. . . J Nismo mogli tega mirno prene-i sti. V si hkrati smo se vrgli k vra-jtom. planili ven in zakričali nanjo zlobno, glasno, divje. Zatrepetala je. ko nas je zagledala. in obstala kot vkopana v :blato pod nj.'iumi nogami. Obkrožili smo jo Škodoželjno, brez pri-j zanašanja, psovali jo z nesramni-'mi besedami, lučali ji v obraz u-mazanosti. Nismo tega delali s hrupom, — brez naglice, kr. smo videli, da ne more iti nikamor, da je obkrožena od nas in mi se moremo zdevati m.d njo kolikor hočemo. Ne vem, I j zakaj je nismo tepli. Stala je sre-j Idi med nami. cbraČala glavo zdaj |sem. zdaj tja in poslušala naše1 žalitve. Mi pa smo čimdalje bolj J 'metali nanjo blato in strup naših1 besed. I Rdečica ji ni izginila z obraza, j Njene modre r?či. trenotek prej še i (tako srečne, so se odprle široko. | : težko je dihala in ustne so dr^e-' j tale. " j Mi smo^se ji maščevali, kajti | ograbila nas je. Pripadala je nam, j oddali smo ji vse naše najlepše in 'najboljše. In četudi je bilo to najboljše — beraške drobtinice.! j vendar — nas je šestindvajset, o ! na je samo — ena, zato pa ni no-1 Ibena muka dosti velika za njeno' [krivdo. Kako smo jo žalili! J jOna pa je molčala in molčala In! gledala na nas z divjimi očmi —i lin bilo jo je sam trepet. ! Smejali smo se. rjoveli, hrome-' b*. ... K nam ;:o odnekod pritekli še drugi ljudje- . . . Nekdo izmed nas je potegnil Tanjo za rokav. J j Nenadoma so zabliskale njene joči; počasi je dvignila roke k gla-Ivi, si popravita lase ter rekla gla-1 |Sno. vendar mirno nam naravnost j v obraz: ! Ali, vi arestantje nesrečni! Jn šla je naravnost od nas. ta-jko zanesljivo, kakor bi nas sploh jne bilo pred njo. Zato pa tudi ni-[kogar od nas ni bilo na njeni poti. i Ko se je rešila našega obroča, !j»- rekla ravno tako glasno z nepopisnim prezirom, ne da bi se i obrnila nazaj L nam : * ] — Ah. vi sodrga, sv<%*at, pobe- Tija! ... f Tn —" šla je. | Mi pa smo ostali sredF dvorišča jv blatu, v dežju, pod sivim nebom ož so bili više nego na onem: i svetu, globlje nego v grobu; in-prikazali so se osuplim očem kakor duhovi iz pozabljenega živi je-' jhja. Grozota pa je, da je bilo v , /resnici to pozabljeno življenje na ( ij)ragu priprtih duri, komaj šele v ; veži. tako da bi natanko uho lah-j ko razločilo njegove zadnje kora-' jke. Y iziji je sladki vonj mladosti, !a že je nedosegljiva roki in spo-j minu, večnost je do nje. ■ Kdo še misli, kdo govori, kakor! [je mislil in govoril pred nekaj! [dnevi? Ker le nekaj dni je vmesJ, jTudi obrazi niso več tisti, ki so bi-'' li včeraj, hoja je druga, vse giba-i1 nje drugo. Človek je stopil pred : 'izbočeno ogledalo; tam vidi svojoj |spako in se ne pozna več; celo ne |spomni se, kdo je bil. Srce, to žalostno srce pa sluti svetlo podobo; • in v slutnji je še svetlejša in slaj- ■ Ša, nego je bUa tam zdavnaj. Ali boji se člo\ cX solnca, boji se : rož. Poveša oči, nezaupljiv je in 1 preplašen, kadar mu slutnja potr- j Izpred ljubljanske porote. Tatvine pri S^antnerju v Ljubljani. ' Dne 9. junija je razpravljala j ljubljanska porota o velikih tatvinah, katero izvedli Szant-'nerjeva prodajalka Ana Domiter| |in blagajničarka .Tosipina Goršič. ^Obtoženi sta bili, da sta v času od jI. avgusta 1919 lo 1. julija 1920 |Vzeli tvrdki Fr^nc Szantner v i'Ljubljani 397 parov čevljev v — skupni vrednosti 123.154 kron. j Razpravo ie vodil nadsvetnik jPf^miš, votar.ta sta bila nadsvet-.iiik Žužek in okrajni sodnik Av-■sec, obtožbo je zastopal prvi dr-Ižavni pravdnik Domenico, obtožen ki je mesto ex offo določenega zagovornika dr. Kuhlja zagovarjal dr. Perič. Ko so se zaprisegle jpriče, je Szantner zahteval nem-,ško prisego, češ, da lie razume ve-' ■liko slovensko, dasi prebiva že 47 |let v Ljubljani. ^ Ana Domiter je povedala, da' ;sta bili z Goršičevo sami v prodajalni. Do leta 1919 je stanovala pri starših, ko so bili premeščeni iv Celje, je zašla v zelo slabo druž-(bo tam, kjer je stanovala. Szant-' iner ji je plačal začetkoma trideset kron, koncem leta 1919 je dobivala plače 250 kron in zadnja' ,njena plača je znašala mesečno 460 kron. Gospa Radanovič jo je /pregovorila, naj prične zamenja-' /vati čevlje za blago. Videla je, da, jSO prodali pri Szantnerju na dan i za 7 do 10.000 kron in je bilo priJ 'tem laliko polovico dobička. Čevlji, vredni 60 kron, so se prodajali jza 162 kron. Pričela je nato za-' (menjavati čevlje za razno blago; jiia ta način ie delala kupčije z .Olgo Radanovič, Matildo Lahovo, i Marijo Lahovo, Angelo Šijakovi-[eevo, Anito Kožuhovo, Marijo Yoz Ijevo, Amalijo Teršanovo, Frauči-ško Florjančičevo in z Vero Po-gačnikovo. Povedala je tudi, da je podpirala svoje prijatelje. Ra-danovičeva je prinašala Goršičevi siadkorne nakaznice. Stanovala je pri Mimi Bartlovi, kateri stanovanja ni plačevala, pač pa ji je idala 12 parov čevljev. Povedala jc, da so se pri Bartlovi prirejali intimni večeri, h katerim so prihajali zabav? željni gospodje. — Dalje sta prodajsli Itudi čevlje, ne da bi vložili demur v blagajno, in si skupiček razdelili. Brez dovoljenja gospodarja je dala na upanje Miri "Wider je vi 9, Tinci Hode-lič, Polonci Ju van 5, Ani Jezer-šek 1, Franji Roshajpl in Orman po 2, Minki Pogačnik po 5 in Jo-sipini L avr en čin en jjar čevljev. Goršičeva je rekla: Resnica je, 'kar je povedala Domiterjeva. — jSzantnerjeva hči Kristina Buries rje povedala, da je Goršičeva slti-Ižila pri Szantnerjevih 18 let. Z [Domiterjevo niso bili zadovoljni, ker je hodila 7aspana v trgovino tin pripovedovala, da se zabava z gospodi in hodi ob 2. ali ob 3. — spat. Večkrat ^o je svarila^ Konč- ■ no so odkrili tatvino. Vsa škoda ( se je cenila na 123.154 kron, pri-j j zadete stranke so že veliko poravnale; 71.00 krcn pa bo še škode. Nato so se zasliševale priče, od katerih jih 18 sodišče ni zapriseglo. Porotnikom je stavil senat dve vprašanji glede na tatvino. Prvij državni pravdnik. g. Domenieo je( ipovdarjal; Med vsemi kazenskimi | pravdami ni bilo tako važne, ka-, "kor je današnja. Gre za ogromno množino blaga in za visok znesek. Defiliralo je 25 prič, od katerih' jih ni 18 priseglo, ker so na sumu.' da so vede ali nevede kupovale1 ukradeno bla^o. Ko je g. Domenijo opisal, kako sta. obsojenki izvajali tatvine, je rekel: Živeti sta; hoteli obtoženki kakor veliki da-] mi. Domiterjeva je stanovala pri gospej Bartl, pri veseli vdovi, s 'katero je liodila tudi drugam na' zabave. Razsipali sta in podpirali]. rsvoje prijatelje. Tudi Goršičeva Je razsipala Szantnerjev denar med svoje prijatelje. — Zagovor-1 fnik dr. Perič je naglašal: Obtožen-1 ki sta bili v zasilnem položaju. — ■ Vsak posestnik plača svoji služkinji samo na hrani več, kakor je •plačal Szantner svoji prodajalki. (Tudi vsaka služkinja v mestu zasluži neprimerno več, kakor za-j [služijo Szantr.erjeve uslužbenke; I' ^desetkrat toliko, kolikor stane g. ,'Szantnerja njegova prodajalka, jstane vsakega gospodarja njegova ^služkinja. Goršičeva je bila 18 let ,pri Szantner; u v službi, ki dela s jlOO procenti. Skrbeti je morala za! 170 let starega očeta in za svojoj mater. Zahteval je, naj porotniki zanikajo nanje stavljeni vprašanji- j Porotniki so nato potrdili nanje stavljena vprašanja glede na Domiterjevo z omejitvijo, da škoda | presega 400 kron in ne 4000 kron; j vprašanje glede na Goršičevo so pa zanikali z S in s 4 da. Senat je nato oprostil Goršičevo in obsodil Domiterjevo na 9 mesecev težke ječe. Tudi kralji niso sakrosanktni. Priziv na.sodišče v Tulozi na • Španskem je razveljavilo razsodbo sodišča v Saint Gandes o zapuščini nekega Frančiška Sapone, ki je bil določil v svoji oporoki (španskega kralja za svojega glavnega dediča brez ozira na svoje (sorodnike. Še pred vojno je sodi-|šče v Saint Gaudesu oporoko po-(tidilo, toda sestra ranjkega Sapo-,na je vložila priziv, ki je obveljal ,in španski kralj je pravdo izgubili a obenem nekoliko milijonov iz sporne zapuščine. na srce; soinea In smeha ga je srL-n. Ne vzdihuje po svoji prejšnji podobi, obrača se od nje, pobegnil bi rad. In tc ni starost; saj |je vmes komaj nekaj dni, le korak i iz veže na prag. I I Starec se smehlja rožam mladosti, boža jih z ljubečo roko; še z mrzlim dihom smrti same se spaja ■njih topli vonj. Z zaljubljenimi j očmi gleda na bela. rosna lica, ki so jih nekoč poljubljale njegove |mlade ustnice.; z mirnim smehljajem gleda celo na ciprese in gro-beve. Vse, kar je bilo. je njegova prava last: nobena vesela ura ni j izgubljena za zmerom, temveč je I nov cekin v skrinji bogastva, ki' se ne da potroiflMfckoli. In kadar :reče: "To so pa rože!" — se ne 'začudi nič; ker rože so v njego-Jvem srcu. j j Ti pa, ki nisi starec, ti, ki si ko-imaj šele žive!, ti si plah, gledaš |duhove. Greš mimo nageljna, ki iti je cvetel še sinoči, povesiš glavo' in molčiš. Vprašam te po ljubici,! pa se oziraš, če me kdo ni slišal.' Kaj te je srr.rn te ljubezni? —' Vprašam te po glasnih urah, ki j smo jih previ iskali ob vinu v mračni kleti, pa se obrneš vstrarf. Kaj ti je žai zaradi njih? Rad Wl govoril s teboj o tistih časih — oj, kako so še blizu! — ko smo bili močni in zdravi in so naše pogum- ne misli razmikale oblake, se žo-arale z zvezdami. Spomni se, kako jo je takrat vzdignil naš ponos riše od orla; kako nam je bila pri-lodnost polna veselih zmag, že v varnem pričakovanju izbojevanih; iako smo, vitezi, rešili zalo kra-ječno, domovino, iz brezdna sra-note in bolečin. Spomni se: kaj 3i bilo vse to še včeraj, ah, še pred jratko uro? Ti strmiš v ta črna la. Osupla beseda, kakor vzdram-jena iz polusauj, šepeče na ustni-ah; "To so pa rože!" Greš dalje, ie ozreš se re name, ne v svoje »rce. Kaj bi ti očital, tovariš v bridkosti 1 Tudi meni se je zgodilo ta-£0 in še huje. Kar sem nekoč doživel veselega, kar žalega. vse mi ie bilo pesem; prijazen pozdrav, jubezniv pogled, vse mi je bila leseni; in tudi bolečina, tudi ta ni je bila pesem, ta še najslajša; judje so stali na polju, so se spogledali in so poslušali z veselim :ačudenjem. Meni so prepevale ir.še gore in naše doline, koder »em hodil in moje srce je prepevalo z njimi: še kadar se je vesolj- 10 nebo razjokalo, so bile solze )iseri, ki so prepevali v pisani navrici. . . Tiho je zdaj, vse tiho, išje nego o polnoči; od nikoder 11 pesmi, še iz grobov ne; jaz pa' )i rad pel, duši me v grlu in v sr-l iu. Tja pojdem, kjer so rasle moje lajlepše rože. tja, kjer sem posln-ial svoje najslajše pesmi; v tiste :raje p|>jdeui. ki so poslušali smeh jaje moj prvi glas, veseli klic ikrjanca pod solne em. Tolikokrat io mi dali tolažbe; vselej, kadar sem prišel utrujen, pust in pre-nražen, so mi dali okrepčila in či-»tega ognja. Kje so? Zbegano oko jih išče, ne vidi jih. Še na grobo-lih ni ne cvetja, ne znamenja. Ali bi se tja povrnil, v tiste blare si ovij ene krajo, kjer se je moje ;rce trepetaje odprlo nezaslišane-nu čudežu, ljubezni? Tja se po-•mem; vesele pesmi so tam, vroče n solnčne. . . .. Spomni se, draga, ia rdeče ciklamne, ki sem te z ljimi posul, tam v soparni senci, traj smrekovega gozdiča, pod av-pistovim solncem, ki je v dolgih joljubih pilo. sesalo vase razpalje-io zemljo. Tvoje oči so bile napol idprte, gledale so tiho in globo-fo, dvoje sinjih jezer; tvoje ust-lice so bile napol odprte, smehlja-e so se trudno iu žejno. Kakor e-aa sama ogromna ploskev se je aagnil in vzdignil svet pred mojimi omamljenimi očmi. Spomni ;e, draga, da se nama spet oglasi ista večna, d«, samih nebes plame-leča pesem. Kje si; Ne vrneš se, ie odgovoriš; ah, še tvoj grob nolči, grob najin in najine pesmi. Rad bi pel, da bi se zvrnil ta ?rni amen od moje duše. Povrnem se na svojo romarsko ?esto, na to cesto brez konca, na dance in križpoti, kolovoze, steze in strmine, v dež in vihar, % bla-:c in brozgo, v meglo in mraz in v žgoče poletje; počival bom na nnogoštevilniii postajah, v skednju in v hlevu, v veseli krčmi, v Iružbi zvestih tovarišev, v gluhi samota, na travi pod prijaznimi zvezdami; in prepevala mijbo — iružba in noč in samota, prepevala pesmi, ki so bile že zdavnaj v nojem srcu in so čakale, da jim asmiljena roka odklene duri. . . . Ni glasu; cesta je mrtva in je v mraku, ne vidim je. Prepeval bi, zato vsaj bi prepeval, da se zgane ta tišina, ki je strasnejša od same smrti. Zapoj duša, zapoj o bolesti, najgloblji, najbolj pekoči in najlepši od vseh! Zapoj o bolesti, ki vre in vpaje brez nehanja iz te uboge jcmljie, ki jo ljubiš. Oj še ta pesem Se ta najvišja, edina, še ta molči. 3rce je zaklenjeno, ječi pod zapa-hi; glava klone, ustne šepečejo komaj zavedno, v tihem začudenju- "To so pa rože!" In tudi bolest je le še slutnja brez lica in besede. I t W Tako blizu je vse in tako daleč; vse, kar je bilo glasnega, živega in našega; tako blizu je, da .se nam še sree vije in para od slovesa; tako daleč, da že groba, ne vi-iimo več, ne moremo zapeti žalo-stinke, postaviti znamenja. Ustna bodo kmalu obnemela, komaj šepečejo še ob spominu, ki beži za gore: "To so pa rože!" ^ Its toasted ■ i LUCKY STRIKE CIGARETTE (M- NAZNANILO IN ZAHVALA. 1 Tužnim srcem naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je minila smrt pretrgala nit življenja moji preljubi jen i so-! progi MARY OCVIRK. Dne 12. junija ol> pol 0. uri zvečer jo je zadela srčna kriji in jr| obležala takoj mrtva na mestu. Pokojniea je bila po poklicu iz kušena habiea. stara 53 let, rojena na Rečici v Savinjski dolini na Sp. štajerskem. V Ameriki je živela 16 let. Pokopana je bila na-Holy Cross pokopališču due 15.: junija. Lepo se zahvaljujemo vsem ro-Ijakoni, kateri so se v velikem šte-I vilu vdeležili pogreba, in posebno i še nmogobrojnim darovalcem prekrasnih vencev, katerih je bilo zelo veliko število. Posebna hvala i gre tukajšnjim ženskim podpornim društvom, katerih je bila pokojna članica in zmiraj zelo aktivna, to sta dmštvo Napredna' Slovenka št. 6 J. P. Z. Sloga in j društvo Balkan št. 24 S. S. P. Zv.; Obe društvi sta ji darovali lepe vence in se vdeležili pogreba kor-j porativno. Posebna hvala gre tudi, pevskemu klubu Zvon, kateri s«1 je tudi vdeležil pogreba iu zapel po-; kojni v spomin v cerkvi in na po-j kopališču. Lepo se zahvaljujemo j tudi rojaku Mr. John Krmencu in rojakinji Mrs Catharine Deli ček J predsednici društva Napredna Slovenka št. 6 J. P. Z. Sloga, za! nagovore ob grobu in sploh vsem J ki so nas obiskali v t eni žalostnem! slučaju. Tebi, ljuba žena in mati, bodi lahka ameriška zemlja! Milwaukee, Wis., dne 25. junija 1921. Žalujoči ostali.* Paul Ocvirk, soprog. John in William, »ina. Mary Novak, hčer. Vsi v Milwaukee. Apolonia Verhovnik, sestra v Port Wash ing tonu. Wis. ADVERTISEMENTS. Rad bi izvedel za naslov mojega zeta JAKOBA KOVAČ. pi*lo-mače Adamov iz Grahovega na Not ranjskem. 1'ivd dvema mesecema se je nahajal v Veoit-lauie, Pa., sedaj x>a ne vem. kje .se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa če sam bere te vrstice, ga prosim, da se mi javi; saj ga ne iščem za nič kaj posebnega, samo da vem, kje se nahaja. — Tony Turk, Camp 60. Cheat Bridge. \V. Ya. (1-2—7) SLUŽBO DOBI takoj Slovenka pri slovenski družini za hišna dela. Plača po dogo-jvoru Vprašajte na 211 Ib.yt St.. I Brooklyn, N. V. 1-2_7) NAZNANILO IN VABILO. Johnstown, Pa. Tem potom se naznanja vsem članom društva s.v. Cirila in Me-I toda št. 1C .ISK.J, v Johns:ownu. I da se je sklenilo nu zadnji redni seji, da priredi piknik dne 3. in 4. julija na znani slovenski >;.-mlji v Moirellville. Zatorej vljudno va-(biino vs.- eenjeiie Slovence iti Slo-j velike, da nas ipolnošteviluo fMjse-iiijo na omenjeni dan. Vstopnina ,bo 25<*. Vsi na plan in -4. julija! j Vljudno vabi Odbor. SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik soba 102 Bakewell Bid?., Pittsburgh, Pa. I total DUaaad n Ciul Sts. Nuproti Courts j Izdeluj« raznovrstne notarske dokumente, : Wot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene Izjave In prošnje > za dobavo svojcev Iz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemlllšč tu In v starem kraji?, posredule tcibenih zadevah med strankami tu in v domovi. nI, Izdeluje prevode Iz tovenščlne na angleški jezik. aH obratno, tolmači na sodnljl ali pri kompenzacijskih razpravah In daJc vsakovrstne Informacije zastonj. Cene nizke, delo točno In pravilno. I- jDr. Koler i j SLOVENSKI ZDRAVNIK i ,638 Peon Are. Pittsburgh, Pa. t Dr. Koler |« najstarejši slovenski sdrmvnlk tpecja-Itst ▼ Pittsburgh)*, ki !roa 34-lstno prakso v w6ravl)s-nju vssk moAklS bolunL KastniplJenJ« kr-sdrarl s sla-j »OTltera JOf. ki xa Js lxumol dr. prot i Erllch. Ce laats mosolj« sil mehur-Ske m tslscu. T KTlu, Upadanje las. ooleClne * kosteh, pridite tn lz£lstll j »a bom kri Ne čakajte, ker ta ko-'esen nslese. Vse molke bolezni mdravim po o-crajlan. metodi. Kakor hltr- oaslts la vam preneioje cdravje, n« caka] -;e. temve£ pridite in Jas vam sa bom »pet povrefl. Hyrosolo vodno kilo osdra-rlm t M. arah fn sicer *tres operacije. Bolenil mehurja, ki povzročajo bo-i'eMne v križu tn hrbtu ln vCaslh tudi irl puščanju voda. oadrsrlm s aoto-rostjo. Revms^sem, trganj bolečine o-kekllne srbeči;a. Ikrrfle In druse ko-Jtee bcieml. kj nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem časa in nI f'otrebno letati. 1 Nekateri druyl xdr^.vnlk! rabijo tol-mafie. da vas razumejo. Jas znam Bo iz starega kraja, zato rac laije •dravlm. ker vas razumen slovenski. Uradne ura: ob delavnikih od t. do t. Ob nedeljah od 9 do f. Ji TDRISRČEN smeh je naj- §j i| 1 boljše zdravilo sveta. J« U Če ste otožni, zamišljeni — SP I5 se prav na široko zasmejte S ■ — pa boste takoj ozdravlje- K ■ ■ Knjiga Peter Zgaga vam S ! povzroči smeh, kadarkoli || Si pogledate vanjo. g\ ■ j Ena knjižica za 50 centov II vam bo trajala za vedno. i* J Izrežite ta knpon pridenite petdeset centov F 15 ■S mamkab ter ga pošljite: al yi Slovenic Publishing Co., oi 82 Cortlandt St., New York. \ 9 ■ rf Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v ■ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." i5 Sjjj Država ................................................................Sg GLAfl XATOTVA", 1. TPC. 1921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI BOMAN. - , - i Francoski spisal Emile Gaboriau. — Za G. N. priredil G. P. sramnosti britanskih komunistov protestira Marxov vnuk, Jean Longuet v ogorčenem članku v pariškem '4Populairu'\ Svoj članek končuje z besedami: — Torej ni dovolj, da so v Rusiji popačili tako doktrino kot tudi eelotno življenjsko sliko ustanovitelja In-ternaeionale, sedaj si pa, hočejo še prilastiti pravico uporabiti ga zi. svoje malikovalske nazore, — ADVERTISEMENTS. 26 (Nadaljevanje.) Ta domneva se je zdela zdravniku tako nevrjetna, da se ni mogel premagati in zamrmral je vsled tega: — Oho. — Ne pozabite, — je odvrnil Lekok, — da nima polje ugibanj nikakih meja. Zamislite si katerokoli komplikacijo dogodkov in jaz bom redno trdil, da se je taka komplikacija završila ali da se bo. Lieuben, neki nemški norec, je stavil, da l»o zmešal sveženj kart ter jih položil na mizo v določenem pisanem redu. Obračal je karte po de-srt ur skozi dvajset let. Ponovil je to operacijo nad štiri milijonkrat, nakar se mu je posrečilo. Lekok je hotel nadaljevati z nadaljno primero, ko ga je gospod Planata prekinil s kretnjo. —- Priznavam vaše hipoteze. Mislim, da so več kot vrjetne. Resnične so. Lekok je hodil med svojim govorom gorindol ter se ustavil se-t'aj pri oknu, sedaj pri omari s knjigami, z rokami, prekrižanimi na hrbtu, kot general, ki diktira na jutro bitke povelja svojemu priboč-j.ku Njegovim poslušalcem se je zdel to popolnoma nov človek, resnega obraza, inteligentnih oči in odločnih, preciznih besed, — na kratko Lekok — Sedaj, — je zf pet pričel, — me poslušajta. Ura je deset zvečer. Nobenega šuma zunaj, cesta zapuščena, luči v vasi ugasnjene in n službe ne i gradu v Ptirizu. Grof in grofica sta sama v Valfeji. — Odšla sta v spalnico. — Grofica je sedla k mizi, kjer se je serviralo čaj. Grof, ko go-veri z njo, hodi po sobi gorindol. — Madama Tremorel nima nikakih zlih sli.tenj. Njen mož je bil tekom zadnjih par dni bolj ljubeznjiv in pozoren kot kedaj poprej. Ona ničesar ne sluti in vsled tega se ji grof lahko približa od zadaj, ne da bi misli!:' na to, da obrne glavo. — Ko ga zasliši prihajati počasi, si misli, da jo bo presneti! s poljubom On, oborožen s dolgim bodaleem, pa stoji medtem za njo. On ve, kam suniti, da bo rana smrtonosr/a. Izbere si mesto z onim pogledom, pomeri in udari s strašnim sunkom . — s tako strašnim, da >e je ročaj bodalca zadri v meso na obeh straneh rane. Grofica pade brez glasu ter se udari s čelom na rob mize, ki se med tem preobrne. Ali ni položaj strašne rane pod levo ramo na ta način pojasnjen, - - rane, ki je skoro vertikalna ter teče od desne na levo? Zdravnik je prikimal v znamenje oddobravauja. — In kdo, razven njenega ljubimca ali moža, se more nahajati \ njeni sobi ali se pri približati, ko sedi, ne da bi obrnila glavo? — To je jasno, — je zamrmral gospod Planta. — Grofica je >edaj mrtva, — je nadaljeval Lekok. — Prvi občutek morilca je.oni zmagoslavja. Konečno se je iznebil nje, ki je bila njegova žena. katero je tako zelo sovražil, da jo je umoril in da je zamenjal svoje srečno sijajno in zavidno ek-.isteneo z življenjem brez dežele, brez prijatelja, preganjan od policij- in kaznjiv soglasno s postavami celega >veta. Njegova druga misel velja onemu pi-smu ali listu, predmetu najinega obsega, o katerem ve, da se nahaja \ posesti njegove žene, katerega je pač stokrat zahteval, katerega mu pa ona ni hotela dati. čeprav ga je hotel imeti na vsak način. Dostavimo, — ga je prekinil Planta, — da je bil ta papir eden izmed motivov zločina. — Grof misli, da ve. kje se nahaja. Domnev*, da bo lahko takoj položil svojo roko nanj. On se moti. Pogleda v vse predale, katerih se posulžnje njegova žena, — a ne najde ničsar. Preišče vsak kotiček sobe, ne najde ničesar. Pride na neko misel. Ali je pismo na kaminu'' Dvigne prt iu ura pade dol in sC usta\i. Ni še polenajstih. — I)a, — je mrmral zdravnik, — ura je izdala to. — Grof ne najde ničesar na kaminu, razven pralni, ki je ohrani! sledove njegovih prstov. Pričel se je vznemirjati. Kje more biti ti papir, za katerega je riskiral svoje življenje? Postaja vedno bolj jezen. Kako preiskati zaklenjene predale/ Ključi so na preprogi, _ kajti našel sem jih na preprogi med podrtijo, — a on jih ne vidi. Mora imeti neko orodje, s katerim bo lahko vse odprl. Gre navzdol po sekiro. Pijanost krvi in osvete je izpulila na stopnjieali. Njegov strah se pričenja. Vsi temni koti so sedaj obljudeni z onimi pošastmi, ki predstavljajo častno stražo morilcev. Strah ga je in on hiti. Kmalu pride zopet navzgor, oborožen z veliko sekire, — ono, katero so r.ašli v drugem nadstropju, — ter prične sekati z njo. Dela kot blaznež te razbija pohištvo na slepo srečo. Išče in išče na obupen način in sledove tega skrbnega iskanja sem videl med razvalinami. Ničesar, še vedno ničesar! Vsaka svar v sobi je preobrnjena. On gre v svoj kabinet ter nadaljuje z uničevanjem. Sekira se- dviga in &pada brez počitka. Razbje svojo lastno pisalno mizo, kajti misli si, da bo našel tam nekaj, za ur še ne ve. Ta pisalna miza je pripadala njenemu prvemu možu, — Sovresiju. Vzame vse knjige v knjižnici, drugo za drugo, jih stresa ter pomeče nato na tja. Tega peklenskega papirja ne more najti. Njegova zadrega je sedaj prevelika, da bi'nada-ljval z iskanem na dosleden način. Pamet, ga zapušča ter ga ne more več voditi. Opoteka se od ene stvari do druge, brska desetkrat v ntem predalu, dočim pozabi na druge poleg. N it o pa si misli, da je ta papir mogoče skrit v mašilu stolov. Prime za sabljo ter prične parati blazine stolov in zof v «ej in drugih sobah. Glas, povdarek in kretnje Lekoka so dajale živahen značaj njegovemu pripovedovanju. Poslušalca bi lahko mislila, da je videl, kako se je završil zločin da je bil navzoč pri strašnih prizorih, katere je opisal. — Ob tem trenutku, — je nadaljeval Lekok, _ sta dospela bes-nost in teror grofa do svojega viška. Ko je zasnoval umor, si je rekel, da bo ubil svojo ženo, se polastil pisma, izvršil svoj načrt hitro ter zbežal. Sedaj pa so bili vsi njegovi načrti strmoglavljeni. Koliko čsa je bilo izgubljenega ko je vsaka minuta zmanjšala priliko za beg! Nato pa je pričel misliti na možnost tisoč nevarnosti, na katere ni preje mislil. Kaj če bi nenadno dospel kak prijatelj, pričakujoč njegovo gostoljubnost, kot se je to zgodilo že dostikrat. Kaj če bi kak mimoidoči zapazil luč, begajočo iz sobe v sobo? — Ali bi se ne mogel vrniti eden izmed služabnikov? Ko se mudi v sprejemniei, misli, da čuje nekoga zvoniti pri vratih zunaj. Njegov strah je tak, da izpusti svečo na tla. — kajti jaz sem našel tozadevne znake na preprogi. On čuje čudne glasove, kot niso nikdar preje prišli do njegovih ušes. On misli, da čuje korake v sosednji sobi. Tla pokajo in škripljejo. Ali je njegova žena v resnici mrtva? Kaj če bi naenkrat vstala, pohitela k oknu ter pričela klicati na pomoč? Prevzet oil teh grozot se vrne v spalnico, prime z svoje bodalce ter zopet udari po ubogi grofici. Njegova roka pa je tako nestalna, da so rane le lahke. Vi ste zapazili, doktor, da so vse te rane zadane v ist smeri. Predstavljajo prave kote s telesom, kar dokazuje, da, je le- kar najodločnejše bori. Na romunsko kraljevsko dvojico je bil pri Karisburgu v Sedmogra-ški poskušen atentat z ekrazitno bombo. Bombo pa so našli in odstranili s tira, po katerem bi se moral pripeljati dvorni vlak. i Delavska usoda. V Meuseivvitzu pri Lipskem je le dni nenadoma neurje zalilo ne- Razne vesti« CENIK KNJIG katere se dobi pri SlovenicHPublishing Co. 82 Corll&ndt St New York PonfiiM knjig«. Na ▼ Ameriko. Hitri računar -,60 Sesti del t.lf Nemški abcednik ,85 Nemško-angleški tolma* .60 QMlWilfl IgTt, Pravilo dostojnosti ,SQ Revček Aadvejček J% Blovensko-angleiki do« ▼ar, trdo ▼ platno ▼•> lwi\|iilffl, can 1.60 Združenik držav .15 Blovensko-nemBri slovar Kranjake deiele (Janežič B&rtol) 4.00 ^ Slovenako-nemiki «lo~ Zemljevid Evrope .SO var6ek %J9Q Velika atenska mapa K»h*wi^«»Evrope 2.60 Zabavne ixranie dmf. z^nljevidi: New York, „ m. Kan«., Colo., Meni Amerika In Amerikan- Pa^ Minn., Wis., Wyo., ~ " 5 00 W. Va., Alaska Knjiga ca lahkomlielne neki mm H ljudi spisal 1. Cankar 1.76 ^^ " Pet tednov v zrakoplovu 2.00 MoUtvanikL ' Doli s orožjem J» . Zbrani spisi Jakob KajBki Glasovi Alešovee št» ▼ platn ovezaao .90 Kako sem se Jas likal. v Tesano v 1.80 Prvi del I.S6 v ko€t ▼•■»■o " 1.70 Drugi del " 1.25 Sveta Ura, Tretji del | ^ 1.00 ▼ platno mano " 1.00 Ljubljanske slika. : ▼ usnje Tesano " 2.00 Četrti in peti del UO t kost vezane 1.80 Opomba: NaroČilom je priloiitl denarna Trednost, bodM ▼ gotovini, poitnl nakaiaVrl aH poftnOt n kak, Pettzdna je pri vseh aanah vratanjena. samo štirje rešili. Madžrska "amnestija". V Budimpešti so zaključili proces proti članom treh bivših ogrskih sovjetskih direktorjev in so vse osebe (15) obsodili skupno na let 8 mesecev težke ječe za — politične prestopke! Poslednji pozdrav. Miroslav Kunčič. Objel je daljo vetra dih in šlo je čeznjo kakor vzdih Iz morja valovanja, drhtenja, lesketanja pronikne, vstane, zSTttp! šepet — kot jok pritajeni: turoben, jaden duše glas, ki spaja se s šumenjem jas in gre čez plan v jesenski dan kot tožba in molitev. O. zbogom zdaj mladost! Roko podajem v grenko ti slovo, v poslednji svoj iskren pozdrav — ovenča na jda ti ljuba v. O, težka je ločitev, ko duša vsa za te gor! in sladko so voščila, ki jih sree ti govori — — a ve, da so zaman, zaman. že tone za gorami dan--: O, da bi se vrnila! KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORCA. AQUITANIA 9 jul. — Cherbourg LA LORRAINS • lull. — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg FRANCE T lull. — Him PREa. WILSON • julija — Trat FINLAND 9 lull. — Cherbourg CRETIC 12 lull. — Genoa MAURETANIA 14 jul. ■— Cherbourg LA 8AVOIE 14 lull. — Havre P. MATOIKA 14 Jull. — Genoa LAPLAND 16 lull. — Cherbourg OLYMPIC 16 lull. —- Cherbourg SAXONIA 23 Jull. — Cr.arboura AMERICA 23 lull. — Cherbourg LA TOvRAINE 23 lull. — Hkvrt ROCHAMBEAU 25 Jull. _ Havre FINLAND 26 IV1. _ Cherbourg PARIS 27 juli. — Havre CALABRIA 27 jull. — Trst AQUITANIA 27 jull. — CherUourg PESARO 27 Juli. _ Genoa KROONLAND 30 Juli. — Cherbourg WASHINGTON 30 lull. — vfherboura ROUSILLON 2 avq. — Havre Glede cen za voane listke in vae HAXK SAKSER STATE BANX ADRIATIC 3 avg. — Cherbourg LAFAYETTE 3 avg. — Havre ARGENTINA 4 avg. — Trst FRANCE 4 avg. — Havre MAURETANIA 11 avg. — Cherbourg LA LORRAINE 6 ava. — H »vre CANOPIC 9 avg. — Genoa BELVEDERE t1 aua. — Vrst BERENGARIA 18 avg. — Cherbourg BOURDONNAIS 9 avg. — Havre AQUITANIA 23 ava. — Cherbourg ZF ELAND 6 avg. — Cherbourg OLYMPIC 13 avg. — Cherbourg LA SAVOIE 13 avg. — Havre LEOPOLDNA 16 avg. — Havre PARIS 17 avg. — Hav.e LAPLAND 20 avg. — Chc.-botirg LA TOURAINE 20 ava. — Kavrs AQUITANIA 23 avg. — Cherbourg AMERICA £4 avq. — Cherbourg FRANCE 25 ava. — Havre PRES. WILSON 27 avg. — Trst WASHINGTON z; ava- — Cherbourg ADRIATIC 31 avg. — Cherbourg Im^e pojasnila, obrnite re iia tvrdko 82 Cortlandt St., New York. tl»s. MAS LgSffBSyg Direktna služba iz New Yorka in Bostona v Napoli in Oeuovo. Karte tlo Palerma In Meslne. VELIK PARKI K NA DVA VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje sredi julija Cene za Napolj In Genovo: Kabine »160 naprej. 3. razred 5«.5 U. »5 vol divka. IZBORNA SLUŽtiA — KRASNE uDoBNOBTI Oddelek za potnik«: 46 BROADWAY. NEW YOHK _Oddelek za prtljago: 120 BROADWAY. NEW YORK NAREDBA GENERAL. JUGOSL, KONZULATA ADVERTISEMENTS. OGLASITA NAJ SE Zdolaj podpisana opozarjam NEŽO in ANTONA LAH v Milwaukee, Wis., da se v kratkem javita na moj naslov: Margareta Česen, 1021 E. 62. St.. Cleveland. Ohio. (30-6—1-7) NAZNANILO in PRIPOROČILO Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnino za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih po šil j ate v in sploh ▼ vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. OSEBE, katerim je znano, kje se nahaja ANTON SELIŠKAR, so naproše-ne, da javijo njegov naslov na: Poznanec, c/o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (30-6—1-7) V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da ja v resnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva zh zunanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem lržavljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za notni list pri iežili tudi zadostne dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo konzu!at prepričal, da ,o predloženi dokumenti pristni n zadostni, bo dobil prosilec pot-ai list. V slučaju, da bi pa nastali kaki poia'sleki, bo izdan potni list Šele z dovoljenjem ministrstva. Ker je Steblo prosilcev ogromno in % vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo pridi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list. V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New Yorku i» če ladja, za katero ao vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil pot ni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva. ;; Dospelo je novo -suho grozdje. + MuSkatel zelo sladke debele Ja- - ► + gode, boksa 50 funtov .. $9.— ** Clpar grozdje največje ln naj- sladke j še jagode, bokse 00 fan- "' tOV ^ * Malo črno grško grozdje, zelo ^ sladko, boksa GO fantov $7.— "' PoSljite S3, na rafiun vsaka boksa * ki naroČita in poslali bomo takoj. . > BALKAN IMPORTING CO. 61-53 Cherry St.. New York. N. Y. , | Cosulich čita I š Direktno potovanje ▼ Du- S j brovnik (Gravosa) in Trst. f 8 PRES. WILSON ____ 9. julija A S ARGENTINA ..... 4. avgusta R p PRES. WILSON .. 27. avgusta j A Cfue z;i Trst in lteko so: C 5 $100 in $110. f 2 Petem llatkov Izdanih za v«« krs- R K I« v Juaoelavlll Ir. Srbi II. # K XszkoSna ugodnosti prvega, druge- A m ga In tretjega razreda. U Zm Potniki tretjega razreda dobivalo K 5 orezpla£no vino. fr \ PHELPS BROTHERS^ & CO. $ R Panenger Department m J 4 West Street New York f CUMPOR Največji, najhitrejši parnlkl na svetu. Izbcrna postrežba rotnU.fn. V vašem mestu ali bližini je lokal- ni caenti V JUGOSLAVIJO. MADŽARSKO. RUMUN8KO IN BOLGARSKO,- CALABRIA 27. JULIJA Vozni list za. Dubrovnik. Trst Naprej ustave slave. E4€£9) Na tujih tleh. petje. ) Ko bi moj ljubi vedel. EM845) Še enkrat Te objamem. ) Xedoli.no oko. pet le B484C) Hausmajsterca v tejatru. > Špela pečenko Jedla, laljlvs. SMI) 8pela ln Micka Iz Domial > Zaljubil ae Je vrabec. Šaljiva. £4992) Družinske aladkoatl v Clevelandu ) Od kod Je Špela doma. Šaljiva. E4232) Drummers parade mar A )&filler dauchter of tba Toreat. E4S98) Radeckl marl. voJallUL. ) Oeaterrelch mllltaer mart. E7000) 91 Reelment. mart. ) Grenadier mart, vojaflka. El 66 4) Holzbackerbaum mart. ) Hoc h vom Dacbsteln marL ESI 17> Htt-lerlieder mar*, vojeiluu ) Hop. hop. Bchnelpolka E4096) Beautiful Girl, polka. ) Sky Rocket Gallou. £2184) Auf der Aim. valcer ) Pustllhm mart voJaSka. RtttO) Na zdravi pohod. mart. ) Jeste ae povldam. mart. ROJAKI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA". NAJ-GT YX0JI SLOVENSKI DNEVNIK V SDR. DRŽAVAH. Čičerin o versaillski mirovni pogodbi. I. Ruski komisar za zunanje zade-i vc Čičerin je razposlal na vse ru-jske zastopnike v Evropi okrožnico, v kateri poudarja, da je ver-jsaillski mir brez vrednosti ter da ( ne veže noben« države. Kljub temu se Rusija v poljsko- nemškem konfliktu ne sme prenagliti, tem-J (vee mora ohraniti proste roke za slučaj nemško - francoskega spo- r Aretacije v Bolgariji. Iz Belgrada poročajo: Bolgarska vlada je dala aretirati Steva-na Čaprašikova, bivšega bolgars-j kega poslan lka v Belgradu in ge-jneralnega komisarja Bolgarske v okupirani Srbiji. Čaprašikovo ime, se nahaja na seznamu vojnih zlo-, čincev, ki jih je jugoslovanska vlada predložila bolgarski, da po-| stopa v smislu mirovne pogodbe ^ proti njim. Caprašikov je obtožen dp je dal pobiti veliko število Sr-i bov, in to najbogatejših, katerih j premoženja se je potem polastil, j Aretacij aCaprašikova je posledica odgovora jugoslovanske vlade ki je izjavila, da ni mogoče stopi-• ti v kakršnekoli odnošaje z Bolga-, rijo, dokler re bodo kaznovani, vojni zločinci. Zato se splošno pri-j čakuje. da bo bolgarska vlada od-i redila še nadul.ine aretacije. Vzgoja čagmkarjev v sovjetski Rusiji. Na zavodu za žurnalistiko v Pe-trogradu se vrši od maja sem — osemmesečni kurz za vzgojo časnikarjev. Na zavodu predavajo o ruskem jezika in literaturi, o zgodovini ruske literature, o zgo- dovini Rusije in zapadne Evrope v 19. stoletju, o državnih oblikah in o gospodarskem položaju evropskih držav, o financah, proračunih na borzah, o političnem narodnem gospodarstvu, o zgodovini revolucijskega gibanja v Rusi-'ji in o tipograliji in grafični umet nosti. Razen tega se vrše še praktične vaje. Pri zavodu se nahajajo skupna stanovanja in skupna hrana. Hudi boji med proletrijatom in kapitalizmom v Nemčiji. V Srednji Nemčiji so podjetniki odpustili ^ se stavbinske delavce. ker ti niso hoteli pristati na znižanje plače za devet mark na dan, na uvedbo 9urnega delovni- I (ka in nedeljskega dela. Posredovalni odbor in državno ministrstvo za delo ie odobrilo stališče [odpuščenih delavcev. — Nemčija stoji na počerku hudih bojev med 'proletarijatom in kapitalizmom, i Nemčija kaže svoj proslnli patriotski čut s tem, da hoče zvrniti vsa težka bremena, ki jih nalaga nemški državi antantni diktat, na hrbet delavskemu ljudstvu. Toda nemško delavstvo se ne bo dalo izrabljati; njegove organizacije so močne in sijajno urejene, da bi ne mogle krepko parirati kapitalistič ;nili maliljajev. i Komunisti hoteli onečastiti pepel Marxove hčerke. "Vorwaerts ' poroča: — Pr! preiskavi osrednje pisarne london skih komunistov je zaplenila policija urno s pepelom Eleonore Marxove, tretje Marxove hčerke. Komunisti so nameravali urno od-poslati v Moskvo. Proti tej ne- ADVERTISEMENTS. žala žrtev lia tleli, ko so bile zadane. Ko je v višku svojega delirija, udari z nogami pt truplu in njegove pete so stvorile podplutbe, katere se je našlo pri raztelešen ju. I Lekok je prenehal, da se oddiline. On ni lc pripovedoval cele drame, temveč jo tudi igral, spremljajoč besede s kretnjami. Vsaka rjegova fraza pa je ustvarjala pozornieo, pojasnila to ali ono dejstvo ali uničila kak dvom. Kot vsi resnični umetniki, ki se vžive v znčaj, katerega predstavljajo, je tudi detektiv v resnici občutil nekaj senzacije, katero je razlagal in njegov izraziti obraz je bil strašen v svojih spakali. ! — To, — je nadaljeval, — je prvo dejanje drame. Neodoljiva pobitoešt je sledila burni strasti grofa. Različne okoliščine, katere vam opisujem, je zapaziti pri skoro vseh velikih zločinih. Morilca se vedno loti po završenem umoru grozno in čudno sovraštvo do žrtve in pogosto vs ed lega razmesari truplo. Nato pa nastopi doba ta-jko velike in neodoljive otopelosti, da so šli številni morilci dobesedno spat v kri, da se jih je presenetilo speče in da se jih je prebudile le z veliko težavo. Grof, ko je strašno spačil truplo uboge ženske, je • omahnil v naslonjačo. Blago ene izmed naslonjač je ohranilo nekaj gub, ki kažejo, da je nekdo sedel tam. Kakšne so bile takrat misli grofa? On razmišlja o dolgih urah, ki so potekle in o maloštevilnih ki so mu še ostale. Razmišlja o tem, da ni našel ničesar; da bo imel (komaj pred jutrom dosti časa za izvedenje svojih načrtov, kakor obrniti sum od sebe ter si zagotoviti varnost z ustvarjenjem utiša, da Je bil tudi on umorjen. Vsled tega mora bežati takoj, bežati brej j enega prokletega papirja. Skliče skupaj vse svoje eneržije, se dvi igne in veste, kaj stori? Prime za škarje ter si odreže svojo dolgo kskrbno negovano brado, i (Dalje prihodnjič,) NemSka volaika godba. BI 481) Roaegxer marl, vojaika. ) Aua dem Hochceblrs. valcer Po dolgem Časa saio dobili prav« liemHke ploWe, vojaška godba prva verste, krasni vojaški marši in raleerJL Dobili smo jih par tiso«. Pravi glasni Columbia gramofoni od $30.00 do $37S.OO. Cenik v vseh Jedkih Vam pofiljemo brezplačno. Ko naroČite blago, nam dajte točni expressed naslov, da blago prej dobite. Naroč-bo ln denar (mcuey order) poSlJite na: IVAN PAJK, ^mSrmofoa 24 Main St, Conemaugh, Pa