List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Ljubljana, 17. januarja 1975 - Številka 1 ...::T"' Smeh »Nasmej se — in povem ti, kakšen si!“ »|° je lahko. A povej mi nekaj, čemur se bom lahko nasmejal!“ »Tojeteže.“ Pa ne. r^Kršen je človek in kakor jemlje svet okrog sebe. lalco krmarimo skozi življenje - s smehom, krohotom in hihitanjem mnogo laže kot brez tega. ^?slušajte, kaj pa je to? '"smejali so ga.“ »posmehovali so se ji.“ ■j^smehovali so jih.“ i'1 Je druga stran smeha. Težja od joka. A ~ MA Niko Lukež Pomoč in spodbuda V društvih prijateljev mladine, pionirskih odredih in njihovih zvezah, kamor so vključeni številni učenci, učitelji, starši, mentorji in drugi družbeni delavci, se že dolgo časa zavzemamo za celodnevno osnovno šolo. Bili smo pobudniki in soustvarjalci dokumentov, ki jih je o celodnevni osnovni šoli sprejela RK SZDL in njeni organi leta 1971 in 1973. Zlasti v slednjem, akcijskem programu, smo v zvezi s tem jasno opredelili izhodišča in določili najpomembnejše nosilce. Dogovorili smo se, da bomo „na poti k uveljavljanju celodnevne organizirane osnovne šole vsebinsko poglabljali, razširjali in zajemali v podaljšano bivanje vse več osnovnošolskih otrok“. Kongresa ZKS in ZKJ, ki sta bila lani, ter zavzemanje CK ZKS, še posebej pa tovariša Popita, so nam dali nove spodbude, poglobljeno usmerjenost in pomembno oporo v naših prizadevanjih pri oblikovanju celodnevne osnovne šole. Katere so pri tem tuše neposredne naloge? Na predsedstvu Zveze prijateljev mladine Slovenije, lani decembra, smo podprli in dopolnili projekt celodnevne osnovne šole in se dogovorili, da se bomo letos ob 30. obletnici obstoja naše organizacije prizadevali ustanoviti v sleherni krajevni skupnosti DPM, ki bo z drugimi dejavniki, družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami, društvi ipd. v sleherni krajevni organizaciji SZDL pobudnik in sooblikovalec akcijskega načrta postopnega prehoda na celodnevno osnovno šolo. Podobno v občinah in v republiki. Na teh osnovah bomo izdelali tudi svoje akcijske načrte v pionirskih odredih, DPM ter njihovih zvezah. Nadaljnje podružbljanje in demokratziacijo sistema vzgoje in izobraževanja ter odnosov v šolah, boj za idejno angažiranost osnovne šole na temeljih marksizma in samoupravnega socializma - to so prav gotovo naše najpomembnejše naloge. V ZPMS se bomo zavzemali, da bodo pionirske razredne in šolske skupnosti, skupnosti v društvih (društvih Rdečega križa, športnih in telovadnih ipd.), kamor so vključeni številni pionirji, osnova samoupravne in družbene vzgoje otrok, kjer bodo postajali pionirji resnične svobodne in ustvarjalne osebnosti v učnovzgojnem procesu in v vseh oblikah svoje dejavnosti. V društvih in zvezah prijateljev mladine in prek naših delegatov v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter v samoupravnih interesnih skupnostih, pa tudi v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti se bomo zavzemali za dosledno spremembo položaja vzgojnoizobraževalne dejavnosti, ki se samoupravno združuje z drugimi dejavnostmi v enoten sistem združenega dela. To pomeni hkrati zagotoviti tak družbeni in ekonomski položaj prosvetnih delavcev, kot ga imajo delavci na drugih področjih združenega dela. Kajti le v tem primeru bo učitelj subjekt vzgoje in bo znal vrednotiti, spodbujati in usmerjati prizadevanja, da bodo tudi učenci subjekt v učnovzgojnem procesu. To je tudi eden od temeljnih pogojev, da bomo dobili v kadrovske šole za prihodnje učitelje mlade ljudi z vsemi moralnopolitičnimi lastnostmi, ljudi z naprednim, marksističnim ravnanjem in pogledom na svet. Zavzemali se, bomo tudi za to, da se bo glas staršev v učnovzgojnem procesu osnovne šole bolj upošteval, da se bodo starši na sleherni osnovni šoli samoupravno konstituirali in prek sveta staršev, ki mora biti delegatsko sestavljen in delegatsko delovati, enakopravno odločali o vseh vprašanjih življenja in dela šole. Sveti za starše pri zvezah DPM, v občini in republiki jim bodo pomagali, spodbujali, svetovali in organizirali zanje in za njihova vodstva posvetovanja ipd. . V________________________1---------------------- Za leto 1975 .k Zvršni odbor izobraževalne ia Pn°sti SR Slovenije je 8. sam ai"*a razpravljal o osnutku nuHiprgvnega sporazuma o anovitvi izobraževalne skup-stl Slovenije, dalje o pro-vz8°je in izobraževanja se je ustavil ob gradnji •" yzgoje in izobraževanja dii o.-i 86 je ustavil ob gradnji PreHi domov)’ pregledal je D družbenega dogovora o JPlomskem študiju „teorije ra? S1Z!Tla ‘n samoupravljanja", DuKi^.Vl->al 0 reorganizaciji re-nih ! _ga centra šolskih šport-St,, društev ter obravnaval vrsto Spr°tnih vprašanj. Ut) ZVezi z osnutkom samo-vitv Vn.ega‘ sporazuma o ustano-Sl ' ^obraževalne skupnosti teh.eniie so bile nekatere ^ Pripombe: odh poo^iastila izvršnega °ra niso natančno izdelana; sam Soddarnost je opredeljena | žev°-Za osnovn°šolsko izobra- ,4“&epandeT S">P,'i° poj~ natanko je treba razčleniti | val n111 iavnosti dela izobraže-e skupnosti ter določiti, kaj je treba objaviti v Uradnem listu; - nekateri so kritizirali, zakaj poleg občinskih izobraževalnih skupnosti oblikuje republiška izobraževalna skupnost še okoliše - toda drugače ne bo šlo, saj je 60 občinskih zborov izvajalcev in 60 občinskih zborov porabnikov, število predstavnikov bi bilo torej preveliko; — skupščina SR Slovenije ni dala svojih pripomb na osnutek samoupravnega sporazuma, ko bo sprejet, pa se lahko zgodi, da bo doživel težko kritiko. Tedaj bo težko popravljati. Dejstvo, da se občinske izobraževalne skupnosti že ustanavljajo — po predvidevanjih je bil 15. januar zadnji rok — izobraževalna skupnost Slovenije pa tako rekoč še ni dokončno izoblikovana, postavlja občine v težaven položaj. Nekatere so že poslale izjave za pristop k izobraževalni skupnosti SR Slovenije; upajmo, da bo formalnost ustanovitve skoraj opravljena. (Formalnosti včasih tudi zavirajo.) Drugo vprašanje, o katerem so člani izvršnega odbora dalj časa govorili, je program vzgoje in izobraževanja za Slovenijo. Občinske izobraževalne skupnosti in posebne izobraževalne skupnosti imajo svoje programe v veliki večini že izdelane. Republiškega programa vzgoje in izobraževanja — takšnega, ki bi bil tudi finančno zagotovljen, nimamo. Vprašanje je, ali moremo pristati na to, da bo republiški program samo seštevek občinskih in posebnih programov (ki imajo svoje finančno kritje). Da se ne bomo gibali po dveh ali več tirih izobraževanja, je nujen usklajevalen repubbški načrt. To je jasno. Izdelala naj bi ga izobraževalna skupnost Slovenije. Toda - kdo bo zagotovil denar, to je vprašanje. Kar zadeva denar za vzgojo in izobraževanje v tem letu, je treba povedati, da je Gospodarska zbornica dala posebno JtJ? /f '7č TC3C dopolnilo, da se za dijaške domove izloča 0,5 % od bruto osebnih dohodkov. Izvršni odbor izobraževalne skupnosti to dopolnilo povsem podpira, saj bo le tako možno uspešno ukrepati. Toda od denaija, predvidenega za štipendije, ni mogoče dajati deleža za dijaške domove, če se prej ne pogovorimo z delovnimi ljudmi v podjetjih. (To bi glede na postopke podpisovanja samoupravnih sporazumov vso zadevo spet zelo zavleklo.) Edino referendumi so tisti, ki zagotavljajo najkrajši postopek reševanja materialnih vprašanj, ker neposredno izražena volja ljudstva ni podvržena pravilom samoupravnih sporazumov. Na seji so razpravljali tudi o podiplomskem študiju „teorije marksizma in samoupravljanja". Marksistični center je povabil k sodelovanju vse družboslovne fakultete v Sloveniji in dobil njihov pristanek. Vendar pa želijo stvar postaviti na trden temelj in skleniti samoupravni sporazum z imenovanimi fakul- — saj bi bilo težko nenadoma tetami, visoko šolo za organi- več sposobnih ljudi pogrešiti na zacijo dela v Kranju, izobraže- delovnih mestih. Predavanja bi valno skupnostjo SR Slovenije, bila v strnjenih ciklusih enkrat dalje raziskovalno skupnostjo, mesečno. Zaželeno pa je, da bi kulturno skupnostjo, gospodar- podjetja in ustanove vsaj neka-sko zbornico in izvršnim sve- terim omogočila, da bi samo tom skupščine SR Slovenije, študirali in tako čimprej lahko Dalekosežna je zamisel, naj bi dosegli stopnjo magistra teorije marksistični center prerasel v marksizma in samoupravljanja, marksistično akademijo. Za zdaj bo vpis v glavnem izreden N. MAURER --------------------------------------------------------------- Priznanja Na 26. občnem zboru Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, ki je bil lanskega decembra v Portorožu, so podelili priznanja najboljšim. Dr. Lavo Čermelj je bil proglašen za častnega člana društva. To priznanje je zaslužil s svojim delom na področju matematike, fizike in astronomije na Slovenskem. Kot je že nekaj let v navadi, so bila podeljena priznanja učiteljem za delo z mladimi matematiki, fiziki in astronomi. Letos so se štiriindvajsetim nagrajencem pridružili: Jože Karčnik (Idrija), Janez Krajnik (Jesenice), Vera Maver (Šempeter pri Novi Gorici), Draga Poženel (Ljubljana) in Marjeta Valentinčič (Novo mesto). Didaktični paket in in večja podpora mladinskemu tisku Nekaj misli z 9. redne seje sveta za vzgaja in izobraževanje pri RK SZDL Slovenije v Ljubljani ■ Učbenik je konkurenčno blago. Založbe, ki jih za tovrstno dejavnost družba ne subvencionira že od leta 19 70, so morale zviševati cene učbenikov in jih prodajati po ekonomski ceni. Učbeniki so postali razkošje, zlahka dosegljivo samo nekaterim. Po podatkih zavoda za šolstvo SR Slovenije so se cene nekaterih obveznih učbenikov za osnovne in srednje šole v zadnjih letih zvišale za 271 %. Zato ni naključje, da kroži po naših, predvsem srednjih strokovnih šolah več kot 400 skript različnih avtorjev, ki jih izdajajo šole mimo pravilnika o potrjevanju učbenikov za osnovne in srednje šole in katerih kakovost je večkrat dvomljiva. Učbenike je tre6a obravnavati kot enega najvažnejših pripomočkov za modernizacijo in racionalizacijo pouka; zato je treba poskrbeti in urediti vsa organizacij sko-tchnična, materialna in finančna vprašanja, ki so v zvezi z izdajanjem učbenikov. Pri tem bi moralo obveljati načelo - prvič, da učbenikov ne moremo obravnavati in izenačevati z vsemi vrstami blaga, in drugič, dokler ni mogoče uresničiti zahteve, da bi bili učbeniki za vse učence obveznih šol brezplačni j kar bi se že vendarle lahko zgodilo), bi morali biti vsaj dosegljivi tudi za otroke delavcev z nizkimi osebnimi dohodki Ponovljena je bila tudi misel, naj bi ,,tradicionalne" učbenike, kot so npr. berila itd. natisnili v čimveč izvodih in naj bi bili veljavni več let. Te temeljne učbenike bi potem popolnih v tako imenovani,,I)IDA K TICNI PAKET", ki bi z delovnimi zvezki, zbirko vaj za fizika in kemijo, s priročniki z didaktič-no-metodičnimi in snovnimi navodili za učitelje ustrezal potrebam sodobnega pouka. Poleg tega je treba spremeniti način preskrbe učbenikov in drugih potrebščin s sodobno organizirano distribucijo učbenikov prek šol. Tako bi na šolah nastajale zaloge učbenikov, učil, knjig in diugih potrebščin. To bi bilo treba zagotoviti s posebnim samoupravnim sporazumom izobraževalnih organizacij in izobraževalnih skupnosti Ob tem pa je treba poudariti, da je tudi MLADINSKA PERIODIKA NUJEN IN NEPOGREŠLJIVI DEL UCBENI-KO V. Mladinski tisk je prožno, sprotno dopolnilo pouka, kot sveža informacija pa mora biti še posebej dosegljiv vsakemu učencu. Žal pa tudi na tem področju ugotavljamo negativno bilanco. Mladinski tisk je predrag. Mladinska knjiga kot specializirana založba za mladinski tisk ne more kriti vseh stroškov iz svojih notranjih rezerv, po drugi strani pa bi pretirana podražitev mladinske periodike zavrla pot do mladih bralcev, ki jim je ta periodika namenjena. LADISLAV LESAR Preskope investicije — kamen spotike____________ 29. seja skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije 9. januarja 1.1. v prostorih kluba poslancev je minila v znamenju delovnega in kritičnega dogovora o minulem in prihodnjem delu te inštitucije. Bistvo razprave delegatov je bilo usmerjeno v sprejem že predlaganih dogovorov; to je splošnega, o temeljnih načelih in splošnih obveznostih udeležencev pri sklepanju in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke ter na področju splošne porabe — ter še posebej o družbenem dogovoru za leto 1975 o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi porabe v letu 1975. Skupščina je sklenila podplati oba predlagana dokumenta; v ta namen je pooblastila predsednika skupščine Franca Branislja. Če bi bilo treba besedilo popraviti, velja soglasje le, če spremembe ne bi bile v preveliko škodo smotrom vzgoje in izobraževanja. feadlog prvega družbenega 4s$?sora je bil soglasno sprejet. itjfestefeaci tega družbenega jlSg&sosra se obvezujejo, da feeseto delovali tako, da bo s sffijoapravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti zagotovljeno uresničevanje politike, kije opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS, ter neposrednih nalog, .ki iz tega izhajajo. K družbenemu dogovoru o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov ter gibanju, obsegu in strukturi porabe v letu 1975 pa so imeli delegati nekaj pripomb, ki so izražale zaksrbljenost glede uresničitve teh sklepov, posebej pa so opozorili na predvidene investicije na vzgojno izobraževalnem področju. Posebna pozornost je bila namenjena gradnji dijaških in študentskih domov, ki s sedanjo kapaciteto ne dosegajo tiste ravni, ki je nujno potrebna za normalno vključevanje, zlasti podeželske mladine v vse večje zahteve sodobnega študija. Ponavljajoči se kamen spotike na vzgojnoizobraževalnem področju so investicije; zato je bilo rečeno, da se v ta namen lahko zagotovi denar, ne glede na predvideno porabo na tem področju. To misel je podprl tudi predsednik izvršnega odbora Jože Deberšek, ki je dejal, da so sredstva namenjena vzgojno izobraževalnemu sistemu sicer precejšnja, toda še zmerom ne dovolj velika za pokrivanje vseh perečih potreb. To je bila zadnja seja skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije v tej sestavi. Tovarišica Milena Borovac se je zahvalila vsem sodelujočim za izčrpno sodelovanje. Sklepna misel dr. Avguština Laha pa je izzvenela kot pobuda za večje, še tvornejše sodelovanje, angažiranost in predanost smotrom kulture in izobraževanja. L. LESAR Dan koroških prosvetnih delavcev »Slovenci nočemo umreti!« Koroški prosvetni delavci iz dravograjske in ravenske občine so se sredi decembra že četrtič zbrali ob svojem dnevu. V Titovem domu na Ravnah so najprej poslušali poročilo o nalogah na področju vzgoje in izobraževanja po slovenskem in zveznem kongresu zveze sindikatov, nato pa so z velikim zanimanjem sledili besedam najvidnejših ' predstavnikov koroških Slovencev v Avstriji. Zbranim učiteljem in vzgojiteljem so spregovorili: dr. Jožko Tišler, dr. Franci Zwitter in dr. Pavle Zablatnik. Vsi trije so obravnavali probleme, ki tarejo Slovence v A vstriji. ,,Slovenci nočemo umreti!" je poudaril dr. Jožko Tišler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev v svojem govoru zbranim učiteljem in vzgojiteljem. Dejal je, da so v Avstriji vsi zakoni, ki zadevajo manjšino na Koroškem, sprejeti po državni pogodbi iz leta 1955, krivični do Slovencev. Kratijo jim pravice, ki so zapisane v državni pogodbi in drugih dokumentih mednarodne veljave. Dr. Jožko Tišler je omenil tudi zanimivo misel nekega nemškega pisatelja, ki je že pred leti zapisal, da so Slovenci cenjeni kot zidarji in ..Cimpermani", kot izobraženci pa ne. Te nekdanje misli nemškega pisatelja so še danes na avstrijskem Koroškem kruta resnica. Dr. Pavle Zablatnik, ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu, je zbranim povedal nekaj zanimivih podatkov o rasti slovenske gimnazije. Gimnazija bo prek sodišča zahtevala zaščito v zvezi z napisom na transparentu, ki so ga šovinisti K), oktobra nosili po Celovcu: , JVajvečji strup - slovenska gimnazija v Celovcu!" Kljub nerazumevanju avstrijskih oblasti in nenehnemu pritisku pa je rast gimnazije lahko porok, da Slovenci na avstrijskem Koroškem zares ne bodo umrli. Ob ustanovitvi leta 1957 je gimnazija imela 101 dijaka, danes jih je v 18 razredih 436. In ko bo verjetno marca 1975 dokončam nova gimmzija, bo delo lahko še uspešnejše. O gradnji nove gimnazije je bilo že veliko napisanega, toda k temu je treba dodati še podatek, da je „konkurenčna" nemška gimnazija v Velikovcu že od septembra vseljena, čeprav so jo pričeli graditi le nekaj dni pred celovško. Ze to pove, da nekaterim na avstrijskem Koroškem ni povšeči napredek slovenske gimmzije. Dr. Franci Zwitter, predsednik slovenskih organizacij m Koroškem, je podrobno opisal sedanji položaj Slovencev v Avstriji. Povedal je, da se pritisk na Slovence stopnjuje, zlasti po 50. obletnici plebiscita leta 1970. Dejal je, da ne gre samo za_ dvojezične krajevne napise, ampak še za druge probleme. Slovenci so odločno proti preštevanju; . zahtevajo emkoprav-nost vseh jezikov na uradih in sodiščih ter pouk slovenščine brez posebnega prijavljanja. . . Povsod, kjer Slovenci opozarjajo m svoje probleme, je sicer veliko razumevanja, zelo malo pa določnih in vidnih rezultatov tega razumevanja. Dr. Franci Zwitter se je v imenu vseh koroških Slovencev v Avstriji zahvalil matičnemu narodu in zvezni jugoslovanski vladi za pomoč. Ob koncu srečanja s predstavniki koroških Slovencev je predsednik temeljne izobraževalne skupnosti Ravne Foris Feldin prebral protestno pismo proti dejavnosti avstrijske vlade, v katerem je izražena odločna zahteva vseh slovenskih koroških prosvetnih delavcev po zaščiti slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Zvezni izvršni svet naj zahteva od Avstrije na določna vprašanja tudi določne odgovore. ’ V drugem delu programa dneva koroških prosvetnih delavcev so okoli 100 učiteljem in vzgojiteljem podelili priznanja in nagrade, v kulturnem programu pa je nastopil še koroški akademski oktet. JURESRNKO Poje koroški akademski oktet (Foto: F. Keber) Deset let uspešnega humanitarnep iela Skrb za duševno prizadete otroke in mladostnike je bila desetletja interna zadeva majhnega števila defektologov -ortopedagogov, ki so bolj ali manj za svojo pobudo, često ob maj h ne nV razumevanju okolice za težko pedagoško problematiko usposabljanja mentalno nerazvite mladine orali ledino za usposabljanje te kategorije prizadetih. Pogled v zgodovino slovenske ortopedagogike kažeta letnici ustanovitve prvih posebnih osnovnih šol na naših tleh, in sicer DOS v Ljubljani in 1913 v Mariboru. V obdobju med obema vojnama so ustanovili posebne oddelke pri nekaterih osnovnih šolah, kot npr. Ljubljana-Vič. Šentvid nad Ljubljano; Ljubljana-Polje, Trbovlje, Celje, Šoštanj, Rogaška Šlatina, Murska Sobota in Laško. Defektologov je bilo malo in še ti so morali biti včasih zelo vztrajni, da so izbojevali za svoje učence vsaj nekaj pravic. Po osvoboditvi leta 1945 pa se je tudi posebno šolstvo na Slovenskem zelo razmahnilo; dobili smo ustrezno zakonodajo in pravilnik o razvrščanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ljubljanska pedagoška akademija pa je v svojih 25 letih obstoja usposobila za delo s prizadetimi otroki in mladostniki nad 300 ortopedagogov; ti zgledno in požrtvovalno nadaljujejo težko delo, ki so ga pred več kot 60 leti začeli redki pionirji. Danes imamo v Sloveniji 34 samostojnih posebnih osnovnih šol. Pri teh šolah je 14 domov za učence. Oddelke za laže duševno prizadete imamo pri 15 osnovnih šolah. Nekateri od oddelkov bodo že v prihodnjih mesecih postali samostojne posebne osnovne šole. Medtem ko smo nekdaj lahko skrbeli samo za laže duševno prizadete, t. i. laže umsko manj razvite ali zaostale (učljive), posvečamo zadnja leta prav po zaslugi republiškega odbora društva za pomoč duševno nerazvitim v SRS precejšnjo pozornost tudi težko umsko manj razvitim, za katere sta bila ustanovljena dva zavoda, in sicer zavod za varstvo in delovno usposabljanje „dr. Marijan Borštnar“ v Dornavi pri Ptuju (ustanovljen 1. 1954) ter zavod za delovno usposabljanje v Črni na Koroškem (1968). V Ljubljani uspešno deluje demonstracijski eksperimentalni center (DEC), ki je zavod eksternega tipa za usposabljanje zmerno ter teže umsko manj razvitih z območja Ljubljane (50—60 otrok). Ustrezne oddelke za usposabljanje teh otrok in mladostnikov imamo tudi pri nekaterih posebnih osnovnih šolah. Nad 100 otrok in mladostnikov, ki jih označujemo kot zmerno ali teže ter težko umsko manj razvite, čaka že več let na sprejem v enega navedenih internih zavodov (v Dornavi ali Črni). To priča, da je potrebna gradnja „tretje Dornave1' nekje na ljubljanskem območju. Akcijo za gradnjo ustanove bo treba pospešiti. Poraja pa se še nov problem: zmerno in teže ter težko duševno prizadeti se polagoma starajo in jih bo treba nekako zaščiti in jim omogočiti človeka vredno življenje. Njihovi starši se zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo z njihovimi huje duševno prizadetimi otroki po njihovi smrti. V drugih kulturnih državah je za to ustrezno poskrbljeno: imajo pač primerne zavode, v katerih žive prizadeti. Tudi mi bortro morali nekaj storiti za to! Deloma je poskrbljeno tudi za predšolske otroke. V Sloveniji je sedem ustanov, ki dajejo vzgojo in varstvo duševno prizadetim otrokom. Brez dvoma so te ustanove zametek prihodnjih, bolj temeljitih prizadevanj za duševne prizadete otroke predšolske dobe. K temu da je doseglo posebno šolstvo za duševno prizadete pri nas že lep razvoj in da se ta nadaljuje, je veliko prispevalo Društvo za pomoč duševno prizadetim, ki je bilo ustanovljeno leta 1963. Od tedaj je bilo ustanovljenih tudi 34 občinskih ali medobčinskih društev za pomoč nezadostno razvitim osebam. V njih sodeluje 5312 članov. Tako društva kot zveza teh društev se povezujejo pri svojem delu tudi z drugimi humanitarnimi organizacijami, kot npr. z Zvezo slepih, Zvezo gluhih in naglušnih. Zvezo društev telesnih invalidov, organizacijo Rdečega križa. Zvezo prijateljev mladine. Konferenco za rehabilitacijo invalidov in drugimi. Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim povezujejo predvsem starše prizadetih, a tudi strokovnjake vseh vrst (defektologe, psihiatre, socialne delavce, pedagoge, psihologe, zdravnike itd.) in druge, ki želijo pomagati duševno prizadetim. K ZGLEDNA MANIFESTACIJA POMOČI 10. decembra 1974 je bila v Ljubljani v klubu poslancev skupščina društva, ki je pomenila hkrati proslavo 10-let-nice uspešnega dela republiškega odbora ali (po novem) Zveze društev za pomoč duševno nezadostno razvitim v Sloveniji. Proslava je bila zgledna manifestacija pomoči duševno prizadetim in pobuda za nadaljnje delo na tem humanem področju v prihodnjih letih. Uvod v-skupščino in proslavo 10-letnice je bila dobro pripravljena razstava dokumentacijskega gradiva o razvoju skrbi za duševno prizadete v Sloveniji ter izdelkov otrok in mladostnikov posebnih šol in zavodov v zgornjih prostorih kluba poslancev. Razstava je bila skrbno pripravljena in je imela dva dela: prikazala je dokumentacijsko gradivo o razvoju posebnega šolstva za duševno prizadete v Sloveniji in izdelke učencev posebnih šol. Pozornost je zbujal predvsem prvi del, ki pomeni odličen temelj za snovanje slovenskega orto-pedagoškega muzeja na Slovenskem (seveda pri slovenskem šolskem muzeju), ki naj bi zajel vse obširno gradivo o razvoju tega šolstva od prvih začetkov do danes. Strokovni delavci zavodov za usposabljanje sd ^ zbrali pomembno gradiv« „ (dokumente, knjige, zapiske* fotografije, odličja itd.), snujej« pa tudi lokalne šolske muzeje* s ki bodo postali del osrednje^ ' defektološkega šolskega mM' I žeja. Skupščine, ki je bila drug1 5 dan, se je udeležilo veliko dele- i gatov. strokovnjakov in gostov 1 iz vse Slovenije. Pozornost so i zbudili predvsem poročilo preti’ i sednice Ade Krivičeve, razprav« ] o poročilu in podelitev priznanj * mnogim zaslužnim delavcem. k> 1 skrbe za duševno prizadete* 1 Predsednica je v svojem poro* ’ Čilu orisala skrb za duševno i nezadostno razvite v Sloveniji V * posameznih obdobjih, posebn« v letih 1964 do 1974. V tem ; obdobju je sprožilo društvo . mnoga aktualna vprašanja 0 sistemu celostnega usposab ' Ijanja duševno prizadetih. Org«’ ' niziralo je več uspešnih po s ve’ tovanj ter spodbudilo i,! povezovalo neposredne akcij6 • za izpopolnitev sistema varstva* usposabljanja in zaposlovanj« umsko manj razvitih. Posebm veliko je bilo narejenega za o bili „pouka“ v mali šoli dek vsi šolski novinci. Skoraj petj jih je imela celodnevno fL dih. Letos namerava cel) i i t______4. fTK izobraževalna skupnost šolo v vzgojnovarstvenih tf, - - ~elJ5 i šolo s 120'pedagoškimi ^ in celodnevno malo šolo, ^ šolo še razširiti in izpeljati ^ različici: spomladansko ur* se začela v začetku septeU1 il'" Prijateljski stisk roke * Ob 25-letnici črnogorskega Prosvjetnega rada r i* [r ž< I o Tudi roke imajo svojo govorico. Stisk roke nam lahko pomeni prisrčen pozdrav, toplo čestitko, trdno obljubo ali pa vse to hkrati. In tak je naš današnji stisk, kd prisrčno čestitamo prosvetnemu listu Črne gore, Prosvjetnemu radu za njegovo 25-letnico rojstva. Veselimo se njegovih uspehov na področju prosvete, kulture in znanosti in v boju za uresničenje potreb in zahtev naše samoupravne, socialistične družbe. To je hkrati tudi boj vseh prosvetnih listov v naših republikah. "N I PROSVJETNI RAD, list prometnih, kulturnih in znan-* ! Zvenih delavcev Črne gore, je 0s“>l ustanovljen 15. januarja „} ‘949, torej takrat, ko je bilo U beba znova graditi temelje a|i J^goje in izobraževanja v repu-ij, “Jiki Črni gori. List je ustano- 01 ''ito ministrstvo za prosveto in jjjtcirlturo te republike. Prvemu k “redniku lista Danilu Lekiču so 2 Cedili: dr. Doko Pejovič, Mi-s* Jajlo Čukič, Mirko Brajevič, jji | “kša Novakovič in Svetozar Pi- tetič. Sedanji glavni in odgovor-“i urednik je Milivoje Brajovič. Treba je povedati, da list ni “it doslej le priča rojstva novega Casa in hitrega razvoja na pod-r“čju vzgoje in izobraževanja v ^ krni gori, ampak tudi dejavni ^Ustvarjalec napredka prosve-r£t te> kulture in znanosti. Kot -t' P°ve že njegov naslov, obrav-“ava za razliko od drugih Ustov, Prav ta tri področja. °c Ust izhaja štirinajstdnevno v »pakladi 3.200 izvodov. Kljub sij *alitevnosti ga odlikuje široka CJ uaprt0st) zato nna veliko sode- II j lVcev. Pot lista usmerja ZK 'e' kfne gore. Izhodišče je napred-škna pedagoška misel in revolu- c,0narna marksistična teorija, Ponesena v samoupravno pra-I®0- Ne manjka mu kritike, bolj Ha mnenj. In tako kot je zna-“uo tudi za nekatere druge Prosvetne liste, se tudi čmogor-, j Prosvjetni rad nenehno bo-s finančnimi težavami in Prostorsko utesnjenostjo. Pazvoj šolske mreže $ V ČRNI GORI b(| * Podatki kažejo tole sliko: v krni gori je trenutno 150 po-g/i Polnih osnovnih šol, več kot 40 id1' ^“dnjih šol različnih smeri, t j jja pomorska šola v Kotorju, P^agoška akademija v Nikšiču in univerza v Titogradu, ki združuje: pravno, ekonomsko,, strojno, elektrotehniško in metalurško fakulteto. Imajo več kot 15 delavskih univerz, ustanovili so tudi Društvo znanosti Črne gore, ki bo sčasoma preraslo v akademijo znanosti in umetnosti. Začeli so reformirati šolstvo na drugi stopnji, poklicne šole pa so se vključile v šolske izobraževalne centre. Na področju predšolske vzgoje bodo morali še veliko narediti, saj je v vrtcih le 12 % otrok iz vse republike. Učiteljev imajo dovolj, primanjkuje jih le v oddaljenih gorskih krajih. Težave se kažejo predvsem pri osipu učencev osnovne šole zaradi velikega števila oddaljenih šol po raztresenih naseljih in v pomanjkanju kadrov za poučevanje v albanščini na višjih šolah. Še zanimiv podatek: vsak četrti prebivalec Titograda je učenec ali študent. SREČANJE IN SLAVJE V TITOGRADU Iz vseh krajev Jugoslavije smo prihiteli v Titograd na slavnostno sejo in tovariško srečanje, ki sta ju pripravila izdajateljski svet in uredništvo časopisa Prosvjetni rad tik pred novim letom v slavnostno okrašeni dvorani Rdečega križa. Slovesnosti so se udeležili predstavniki političnega in kulturnega življenja: sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Vaško Raičevič, predsednik sindikata Črne gore Emin Dobardžič podpredsednik IS Črne gore Rado Brajovič, član izvršnega biroja za kulturo Matija Novosel, sekretar za prosveto in kulturo dr. Božina Ivanovič, pred- sednik izdajateljskega sveta Nikola-Zeko Ilič, predstavniki zavoda za šolstvo republike Črne gore, vsi nekdanji uredniki Prosvjetnega rada, uredniki ter predstavniki prosvetnih listov iz drugih republik in številni drugi javni in kulturni delavci. Referatu glavnega in odgovornega urednika Prosvjetnega rada Milivoja Brajoviča, ki nam je predstavil pot Usta in njegov 25-letni razvoj, njegovo usmeritev in vlogo, je sledilo sporočilo urednikov vseh prosvetnih listov Jugoslavije: dogovor, da v počastitev 25-letnice lista začnemo z akcijo za gradnjo šole solidarnosti v občini Danilov-grad. V kroniki lista Prosvjetni rad bo vpisana ta akcija vseh prosvetnih listov naših republik kot simbol naše enotnosti in bratstva. Ta poziv bomo prek naših listov poslali delovnim ljudem v vseh naših republikah: naj pomagajo po svojih močeh zgraditi šolo za otroke iz raznih gorskih, oddaljenih krajev. Uresničitev te zamisli bo skupen uspeh vseh sedmih uredništev jugoslovanskih prosvetnih listov. Ob jubileju je uredništvo lista Prosvjetni rad prejelo odličje zveznega Sindikata delavcev družbenih dejavnosti kot priznanje za svoje dolgoletno delo. Predal ga je sekretar zveznega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Vaško Raičevič. Zvrstile so se tople besede priznanja in zahvale, čestitke in darila urednikov iz drugih republik; prijateljska beseda pa nas je povezala ob gostoljubno pripravljenem tovariškem srečanju. ŠOLA SOLIDARNOSTI Kot smo že povedali, gre za gradnjo nove šole solidarnosti na mestu, kjer stoji sedanja osnovna šola Milosav Koljenšic v vasi Slap, v občini Danilov-grad. Občina, ki spada med izrazito nerazvite, je oddaljena 80 km od Titograda, šteje 15.000 prebivalcev, ki žive v 83 naseljih na 501 kvadratnem kilometru. Zemlja, obkrožena z vencem visokih hribov, je težka in nehvaležna za obdelovanje. Zemljišče bi bilo treba meliori-rati, to pa bi brez dvoma zahtevalo ogromno denarja. Že od nekdaj so prebivalci bežali pred to ,,težko zemljo", ki ne daje kruha. Občina Danilovgrad je ena izmed desetih občin v Jugoslaviji, kjer so se nekoč ljudje tako zelo izseljevali, da jih je ostalo nazadnje le 10 % (1 hektar zemlje je bil naprodaj za 1 boljšo obleko'). Šolstvo v občini se je začelo pred 100 leti. Imeli so tudi kmetijsko šolo in leta 1915 registrirano učiteljišče. Lahko rečemo, kot trdijo domačini, da je bilo to nekdaj kulturno središče Črne gore (za časa kneza Danila). Treba je povedati, daje občina Danilovgrad siromašna glede na zemljo, na dohodek (poprečni dohodek na prebivalca je za 20 % nižji od republiškega poprečja, ki je za 35 % nižji od jugoslovanskega), saj pravzaprav nimajo svojega gospodarstva. Bogata pa je po junaštvu ljudi: med NOB je občina dala kar 27 narodnih herojev, vsak deseti občan je padel v boju, vsak deseti pa je nosilec spomenice. Ubitih je bilo 1.190. Posebnost občanov je izrazita bistrost: v druge kraje je iz občine odšlo 4.000 usposobljenih z visoko izobrazbo, od teh je kar 900 prosvetnih delavcev. Občina ima 300 zaposlenih, v tujini pa je zaposlenih 110 delavcev. V občini je 2.500 učencev, ki obiskujejo 4 matične osnovne šole in 19 podružničnih šol, kjer je zaposlenih 118 prosvetnih delavcev. Po končani osnovni šoli nadaljuje šolanje 85 % učencev. Osnovno šolo Milosav Ko-Ijenšič obiskuje 500 učencev. Pouk poteka v treh izmenah, v treh nemogočih prostorih nekdanje ambulante iz leta 1945. ,,Šola“ je brez sanitarij in brez pitne vode; podobna je skladišču. Otroci prihajajo vanjo peš iz 25 km oddaljenih hribovskih krajev. Pridne roke učiteljev in ravnatelja kljub vsej volji in navdušenju ne morejo zboljšati nemogočih delovnih razmer. Naj ponazorimo s podat- kom: življenjski prostor za enega otroka je 0,30 kvadratnega metra! Tajništvo, ravnatelj, učila in še kaj - vse je venem majhnem prostoru. O dopolnilnem pouku ali zunajšolski dejavnosti ni mogoče govoriti zaradi pomanjkanja prostorov, tudi pouk morajo časovno skrajšati, da bi otroci prišli lahko približno pravočasno domov. Ni treba posebej omeniti, da ima šola dotrajano zunanjo električno napeljavo, strop, ki se ruši in vse, kar spada, v tak „stil“. Zaposlenih je 27 učiteljev, od tega je 19 članov ZK. Prizadevnost in sposobnost učiteljev naj ponazorijo podatki: učni uspeh učencev doseže v polletju 71 %, ob koncu leta s popravnimi izpiti 96,8 %. Vsi učenci po končani osnovni šoli nadaljujejo šolanje. Problem je le v 15 % osipu zaradi neprimernih delovnih razmer — učenci odhajajo v druge šole. Fluktuacije učiteljev ni, čeprav imajo tudi sami nemogoče življenjske in delovne razmere — njihova^.stanovanja" so uglašena s ,,šolo“. Že nekaj let se vrstijo akcije za novo šolo, toda vse ostaja le pri obljubah. Ker so občani revni, ni mogoče uvesti samoprispevka. Naj omenimo še dodatne obremenitve: komunalni problemi, gradnja poti, obnova električne mreže in podobno. Kljub temu so obrazi učencev in učiteljev svetli. Teh čudovitih, vztrajnih učiteljev in učencev ne smemo razočarati: naša akcija solidarnosti za gradnjo njihove nove šole mora uspeti! To je tiha obljuba vseh, ki smo obiskali to šolo in spoznali njene ljudi: Ob tem pa se poraja misel: zakaj nam nikoli ne zmanjka denarja za gradnjo dragih hote lov ob obali in drugod, vedno pa nam primanjkuje denarja za naše šolstvo, za dostojne šole? OKAMENELA LEPOTICA Srečanje s Črno goro in Črnogorci je iiepozabno, enkratno. Črno goro doživimo kot prastaro skulpturo mlade lepotice — v njej so okamenele plasti stare kulture, tradicije, bojev in slave. Na te plasti se vrašča plast novega časa. še živa in nemirna; ustvarjena je neverjetna simbioza starega in novega. Vsa dostojanstvena stoji tam, kjer si podajata roki planinska in mediteranska klima: črnogorska zemlja, zavita v sonce in zastražena od cipres. Ponosni Črnogorci so izredno prisrčen, gostoljuben narod. Zazdi se ti, da si prišel domov. Naši prijazni gostitelji so nas sprejeli v Titogradu, v hotelu Podgorici. Titograd, nekdanja Podgorica, je nedokončano mesto, ki vztrajno raste: porušeno je bilo kar triinšesdesetkrat! Le nekaj nebogljenih starih hišic v predmestju, ki so se sramežljivo stisnile k modernim stavbam, nam govori o njegovi davni preteklosti. Mesto obdajajo kopasti, kameniti hribi, kot bi branili zetsko ravnino, kjer raste. Kar štiri reke šumijo v njegovi bližini: Morača, Cijevna, Zeta in Ribnica. Srečanje na slavnostni večerji v počastitev jubileja lista in prijetna domačnost hotela Podgorice sta ustvarila prijateljsko ozračje pri delovnem programu, pogovorih in skupnih načrtih vseh uredništev za prihodnje delovno leto. Člani uredništva Prosvjetnega rada so nas po delu peljali na „potovanje iz presenečenja v presenečenje". Lahko bi rekli, da je bilo to potovanje skozi čas, skozi stoletja Črne gore. Spoznali smo ga prek kulturnih narodnih spomenikov, m katere so lahko upravičeno ponosni. Potovali smo po izredno slikoviti poti od Titograda prek Rijeke Cmojeviča (tu je bila prva tiskarna 1493) in Skadar-skega jezera vse do Budve. Težko je opisati vse le lepote, prav tako težko pa je pisati o ljudeh te dežele. Eno je gotovo: treba jih je videti in spoznati. Takrat se v človeku razraste želja po ponovnem sreča-nju. tea DOMINM) Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil ;Adamič« pred zlatim 1 jubilejem -----------------------------—------- .)4 „ Učiteljski pevski zbor Slo-i "Emil Adamič" je na t£ ohP* jubilejnega leta. Slavi 50. d j,, etnico svojega delovanja, j* zlati jubilej, ki pomeni # polstoletno delovanje, vwje nastope in vrhunske pl^he doma in v tujini. To je in ^ °bčudovanja vrednih žrtev zbnaporov, ki jih viugajo člani Sa ra v svoje delo. Zmorejo jih Iqv 0 slovenski prosvetni de-te*l'saj se nobena od drugih . tafcUk ne more ponašati s ‘jn zborom. 0 d ,renine zbora so pognale že "" A 1919 ^ 1920, ko je 1 , zbn 1 ^el°vati Učiteljski pevski r. v Julijski Krajini. Mnogo '■% teh ,enih inten je vezanih že iz " , (Je:, ef. m kasnejšo ustanovitev 4 Sl0vejskega pevskega zbora ti3. -,enije na matičnem ozemlju. m boi80dovina s krvjo zapisuje J trnnatiranih narodov j ki kljub V 8l°vTJ“ hočei° živeti. Tudi ■! bran j.Cl srno skozi stoletja 9 . petQl ‘domovino pred tujčevo Zai,e' ^av prebujanje narodne sta 1 in. h°j P° samoohranitvi ^ delo ^Hkovalai najrazličnejše ski i£ ohranilo naš sloven-Narn^^j na potujčenih tleh. drnob giusnik pa ni bil nihče So s kot slovenski učitelj. Tako učitelji Julijske Krajine 7 Pozivu v novembru > eSa primorskega rojaka Karla Pahorja. V Učiteljskem listu je izrazil željo, da učiteljstvo nadaljuje glasbeno delo, ki sta ga začrtala Adamič in Vahte. Njegovo delo bo vzgoja ljudskih množic, da bodo znale razumeti tudi umetno pesem in se poglobiti v umetnost. Srečko Kumar, umetniški interpre-tator, je bil kos tem nalogam. Uspeh je bil dosežen in zbor je zaživel in ogrel srca zatiranih Slovencev, pa tudi mnoga italijanska srca, čeprav mu najvišji politični krogi niso dali priznanja. Ze se je porajal fašizem in pevci so na turneji po Italiji doživeli grenka spoznanja, o katerih so zapisali: „Če bi od turneje ne imeli nikakih koristi, eno nam je prinesla: v svojem srdu se je gospodar razgalil hlapcu, do nagega razgalil. “ Sestavek je dokaz, kako se mora prebijati kultura malega naroda, če hoče uspeti. Vedno večje težave je občutil zbor ob Gentilejevi reformi leta 1924. Zaradi vedno hujšega pritiska uradnih in fašističnih italijanskih oblasti je zbor samo še životaril. Posebno hudo je bilo v Trstu. Neuklon-Ijivost pevcev pa ni popustila. Vse to dokazuje njihovo veliko ljubezen do glasbe in zatiranega slovenskega življa v zamejstvu, ki mu je slovenska pesem po- menila vse. To so dokazovale polne dvorane na koncertih. Pevski zbor Zveze učiteljskih društev Julijske Krajine, ki je od leta 1922 do 1926 pod umetniškim vodstvom Srečka Kumarja dosegel vrhunske uspehe na zasedenem, ozemlju Italije, je bil vzor, pobuda in temeljni kamen za to, da se je ustanovil tudi na matičnem slovenskem ozemlju prvi pevski zbor slovenskih učiteljev. Srečko Kumar je bil glavni pobudnik za ustanovitev tega zbora. Nastopilo je odločilno leto 1925. Zbor je bil ustanovljen. Že na ustanovni dan je pričet redno delati. Zavedal se je svoje pomembne naloge, da bo širi! umetniško vzgojo med vse plasti naroda ter ga s tem kulturno dvigal. Slovenski učitelj je že delal na glasbenem področju, saj je izšlo iz učiteljskih vrst mnogo glasbenih pedagogov in veliko zborov so vodili učitelji. Z ustanovitvijo zbora pa je to učiteljstvo dobilo priložnost, da se glasbeno izpopolnjuje in tako ostane v nenehnem stiku z glasbenim svetom, zasleduje razvoj glasbe in pridobiva glasbeno znanje, ki mu ga šola med študijem ni mogal dati. KULTURNI MOLK IN NOVO ROJSTVO Člani zbora so morali prebroditi mnogo težav, toda kljub vsemu so pridno delali in se pripravljali na nastope doma in v tujini. Zbor je opravil turnejo po Jugoslaviji, Čehoslovaški (kjer ga je spremljal Emil Adamič), po Romuniji in Bolgariji. Povsod je žel priznanja in visoke ocene. Najhujše težave so se začele zadnje leto -nastopila je finančna kriza v državi, začetek druge svetovne vojne, neredne vaje, premeščanje učiteljstva, naraščajoča draginja, odvisnost od stanovskih tovarišev - podpornih -članov. . . Z usodnim aprilom leta 1941 je utihnil Učiteljski pevski zbor Slovenije. Umaknil se je v kulturni molk. Mnogo učiteljev - glasbenikov se je vključilo v NOB in odšlo v partizane. Tam je v krvavih dneh nastajala borbena partizanska pesem, katere avtorji so glasbeni pedagogi. Gobec, Kuhar, Simonini. . . bodo ostali s svojimi deli neizpodbiten dokaz, da so prav pedagogi tisti, ki so s pesmijo navduševali, hrabrili in blažili do smrti utrujena srca bojevnikov in ljudi na osvobojenem ozemlju. S pesmijo na ustih so ti bojevniki zmagovali in osvobodili domovino. Pesem jim je vlivala voljo, da so vzdržali in premagovali nečloveške težave. Po osvoboditvi je Sindikat prosvetnih delavcev že v oktobru leta 1945 predlagal, naj zbor zopet oživi svoje delo. Vendar se v težkih povojnih letih obnove in izgradnje zbor ni mogel takoj nanovo izoblikovati. Leta 1952 se je posrečilo najvidnejšim glasbenikom, da je zbor zaživel polno in od svoje ustanovitve najbolj plodno obdobje. Zbor nadaljuje delo predhodnikov; izpolnjuje namreč dva smotra: - vzgaja zborovodje in tako prispeva k rasti in napredku slovenske zborovske kulture. Zborovodje vodijo zbore v vseh krajih naše domovine, gojijo ljubezen do glasbe in kritično vzgajajo. Njihovi uspehi so vidni na republiških in jugoslovanskih tekmovanjih, zlasti na tekmovanjih mladinskih pevskih zborov (Zagorje, Celje, Maribor...). Prav ta srečanja pospešujejo dvig zborovske glasbe; - nastopa kot umetniško koncertno telo. Ljudstvu posreduje umetno in narodno pesem ter ga glasbeno in kritično vzgaja. Danes je namreč ravetj zborovskega petja že izredno visoka v evropskem in svetovnem merilu. To občuti in ve že vsak preprost ljubitelj glasbe. Zbor šteje 69 članov. Od teh je 46 članov pevovodij, ki vodijo različne zbore. To dokazuje, da se zbor povsem zaveda svojega kulturnega poslanstva. Denar, ki ga daje družba in podporna članarina stanovskih tovarišev sta za delovanje zbora popolnoma upravičena, saj prispevata k resničnim dosežkom, vrednim pohvale. Učiteljski pevski zbor namreč od vsega začetka vzgaja napredno usmerjene pevovodje. i PESEM NE POZNA MEJA V Sloveniji ni predela, kjer še ne bi bili nastopili. Večkrat smo že obiskali Gorenjsko, slišala nas je zelena Štajerska in obmejno Prekmurje, poznajo nas valovita Dolenjska in Bela krajina, slikovita Koroška in topla Primorska. Naša pesem je zvenela skoraj po vseh republikah naše države, po vseh večjih dalmatinskih mestih in otokih. Udeležujemo se medzborovskih revij in tekmovanj, proslav in komemoracij ter odkritij spomenikov in slovesnosti ob odpiranju šol. Upoštevamo želje posameznih krajev in se jim odzivamo. Zunaj meja smo ponesli našo pesem v zahodne in vzhodne države. Naše geslo je: ,,Pesem ne pozna meja!" Navezujemo prijateljske stike, posredujemo našo zborovsko literaturo in jo izmenjujemo z njihovo. Višek uspehov je dosegel zbor s tekmovanji, saj je pousml zasedel eno izmed prvih mftf: r Arezzu drugo i’ svekmiem merilu, v Knokkeju pQ zrrfje mesto. Poznajo nas rsa eeč-f mesta Italije, zahodneNtmeife, Francije, Švice, Nizojtmške, Švedske, Danske, BiLglja m Čehoslovaške. Najraje tifri-skujemo našo narodno š&ffg-šino v Italiji in na KorfSksem, kjer nas zamejski Slovelitespie-jnitjo z odprtimi srci. Leta 1970 smo med . turnejo po Koroškem obiskali Pavla Ker-njaka. Kdo ne pozna njegovih pesmi, iz katerih veje ena sama bolečina, bolečina naroda, ki je ujet za krivično mejo in pisav danes podvojeno občuti zatiranje tujega gospodarja. Ob polstoletnici delovanju Učiteljskega pevskega zboru Slovenije „Emil Adamič" sr zahvaljujemo predvsem vsem glasbenikom, ki so pomagali pri ustanovitvi in obnovitvi' zbum, ki so in še vedno delujejo kot dirigenti in korepetitorji in skladatelji in so naši iskreni prijatelji. Vsem pokojnim pa velja naš globok in hvaležen spomin. Ob koncu pa je želja nas vseh, da bi pesem, ki jo posredujemo doma in zunaj meja zbrisala vse nesporazume in spore ter prinesla svetu tisto, kar si vsi najbolj želimo: MIR in prijateljstvo med narodi, kot poje Prešeren: „Ne vrag, le sosed bo mejak!" AGNETA ŠTULAR pod reflektorSem PIŠE: SILVO TERŠEK Za srečo ni treba veliko Najlepše je verjeti, da nisi nikoli prenehal biti otrok. Veš, da za solzami ne tiči prevara, da v srcu ne nosiš le svojega portreta, da te ni strah iskrenih misli in da je smeji kakor veter, ki ga rodi narava. Nekateri živijo brez sanj, druge preganja tisoč strahov in v najmanjši težavi vidijo največje gorje. Tudi takšni so, ki sanjajo v barvah in ne potrebujejo barvnega televizorja. Sanjal sem o ..velikem otroku". Videl sem ga na majhni kmetiji v Prlekiji. S kravami se je pogovarjal. Bilke, ki so ga božale po stopalih, drevje nad sklonim previsom, štor, na katerem je sedel, in pot, po kateri je vsakdan hodil v šolo, vse je imelo v njegovih mislih čustveno obarvani pomen. Tudi gorice blizu Jeruzalema so bile en sam vinograd čustev. V lepih nočeh so možje prešah grozdje, otroci pa so spali na seniku. Ne, on ni spal. Bosonog je lazil med trtami, poslušal čričke in se navduševal nad ritmom klopotcev. Fant je želel postati glasbenik. Samo pet let je imel, ko se je začel učiti violino. Tudi pozneje je vselej trdil, da glasba najbolj spremeni človekovo naravo, da v njem najgloblje prodre. Po naključju je postal učitelj. Leta 1934 se je vpisal na ljubljansko učiteljišče. To je bila želja njegovega očeta - pesnika Cvetka Golarja. Včasih se zdi, da imamo premalo pesnikov in preveč tistega, kar bi ne smeli imenovati poezija. Gregorčič je rekel, da je življenje delovni dan; torej ni poezija. Tudi on misli, da je poezija stvar čustev. Obojega je dandanes malo. Veliko misli. Misli lahko človeka pritisnejo ob zid. Moraš jim omogočiti, da pridejo na dan. Lahko bi si pomagal z violino, a mu je profesor na učiteljišču rekel, da so njegove roke primernejše za gnojne vile. Ni mu oporekal, srca pa mu tudi ni mogel pokazati. Napisal je prvo in drugo in kdo ve katero pesem. Najprej je ljubil murne, čričke in klopotce, pozneje dekleta v pikčastih oblekah in končno otroke. Odrasel mož se je vrnil v svoje otroštvo. To je torej mož. o katerem sem sanjal. Po končanem učiteljišču se je vrnil v Ljutomer. Naj so bila dijaška leta še tako prijetna, domotožje je bilo močnejše, v Ljubljani je stanoval pri gosposki družini. Njihova hčerka je živela pri Golarjevih, ker je v Ljutomeru hodila v meščansko šolo. Za povračilo je lahko Golarjev sin stanoval pri Ponovili v Ljubljani. Postal je torej gospod učitelj. Začelo se je v Križevcih pri Ljutomeru. Verjetno ni zelo pomembno, če je bil takrat sončen ali deževen dan. Zanimivo pa je, da ga je ravnatelj poučil: „Lepa navada našega stanu ti narekuje, da se pražnje oblečeš in se predstaviš najuglednejšim prebivalcem vasi!" In segal je v roke zdravniku, županu, vaškemu veljaku, .. Povsod so ga pozdravljali spoštljivo - ugledni osebi primerno. Kadar je prihajal na domove učencev, so starši brž pogrnili mizo z belim prtom, jo primemo založili in naredili iz za- deve domači praznik. Bilo je pač vse skupaj nekoliko drugače, kot je dandanes. Mnogo let pozneje je učitelj razmišljal: kako, da je sedaj tako zelo dmgače? Se je učiteljev ugled začel krušiti, ko se je smel vsak vmešavati v šolo, jo šolmoštri. Življenje ne sme biti kakor klopotec, ki se obrača po vetru. V sebi moraš imeti vodilo. Tudi za glasbenika so samo note premalo in za učitelja ni dovolj učni načrt, če je srce kakor prazna omara. Menda bo res, da so bili nekoč učitelji iz drugačnega (Foto: S.Teršek) kritizirati - posebno učitelja? Bila so leta, ko so govorili: „Kaj boste vi, starejši, ki niste sposobni razumeti današnjega časa! Tako ali dmgače boste morali zapustiti kateder!" Res so ga zapustili, a največkrat mladi in ne prekaljeni „testa". Učiteljišče jih je pregnetlo v šoli in v praktičnih vajah za katedrom. V dolgoletni učiteljski praksi preskušen si moraš priznati, da je bila ukinitev učiteljišč naša usodna napaka. No, v sanjah naj nam bo včasih dovoljeno vzdihovati po nekaterih stvareh iz preteklosti. On, o katerem teče beseda, nam pripoveduje, da kot začetnik ni potreboval nikakršne mentorske pomoči. Bil je kot dobro iz tesana barka, postavljena m vodno gladino. Prva plača je štela 450 dinarjev in bil je vesel, da jo je sploh dobil. Šele po letu dni je bil redno zaposlen in so mu dali 908 dinarjev: Potem je bil dve leti pripravnik. Pove nam, da je bilo v tistih časih mnogo teže priti na višjo pedagoško šolo kot dandanes na vrh Triglava. V stari Jugoslaviji sta bili dve pedagoški šoli: v Zagrebu in Beogradu. Kdor se je želel vpisati v omenjeno ustanovo, je moral imeti tri leta zapored odlično oceno nadzornika, z odličnim uspehom je moral opraviti strokovni izpit in še kakšnega ..strica" je moral imeti. Naš učitelj je imel vse to in še precej sreče. Leta 1939 je diplomiral na slavistiki in germanistiki. Učiteljevanje je nadaljeval v Ptuju, pozneje pa se je ponovno zaposlil na meščanski šoli v Ljutomeru. Sanje niso lahko samo dolge, ampak tudi resnične. Okovani čevlji so prinesli ,,hudiče" tudi v njihovo hišo. Njegova družina je bila med prvimi, ki sq jih izgnali - 9. maja 1941. Hočejo ti dopovedati, da si manj vreden kakor pretepena živina. Grozijo ti s smrtjo, kot bi sami rodili ta svet. Bežiš pred Nemcem in te ujame ustaš, skriješ se v delu in te pošljejo na Rab. Dandanes imaš sto kilogramov in veš, da si jih imel takrat več kakor polovico manj. In ko je bilo najhuje, si napisal pesem. Tako je bilo, ko si bil med puberteto hudo zaljubljen, ko si bil v internaciji vražje lačen, ko si bil v svobodi prešerno srečen . .. Marsikaj te je razočaralo -otroci nikoli. Nekaj pa te je bolelo-; kot bi se bolezen skrila v čustva. Ves čas in tudi takrat, ko si bil poslanec prosvetnokul-turnega zbora, si poudarjal, da premalo učimo otroke ljubiti domovino. Ljudje mislijo, da govori pesnik in ne človek. Ti pa vprašaš fanta, ki je končal osnovno šolanje v šestem razredu: „Kam pa sedaj? “ In odgovori ti kot nekaj samo po sebi razumljivega: „ V Nem-■eijo!" Šola torej ni naredila dovolj, dom, je naredil pretrd in vse, kar obdaja mladega veka, ni povsem zadovoljil Ali naši otroci sploh vedo, »' je domovina? Učiteljevanje postane člci* kova navada; brezbrižnosti * ne moreš navaditi. Ne mofi zatisniti očesa pred spoznani da je skrb staršev do otrO ^ žalostno majhna, da bi ^ skupaj najraje obesili družbi ^ hrbet. Celodnevna šola? V šoli, kt-poučuje MANKO GOLAf imajo celodnevno šolo. Kaf so starši proti tej obliki življenj in dela njihovih otrok, so prO' zaradi denarja, ki ga morij prispevati. Nočejo in nimfi časa razumeti, da lahko prt celodnevna šola popravi zatri j eno. Starši pogosto pretrd spoštljivo govorijo o današnji času pa tudi o naši revolucš nami preteklosti. Mi pa vem« če hočemo imeti človek kakršen je naši družbi potrebi mu mora družba nameniti v® pozornosti. Ne, to ni več pesem murnOJ čričkov in klopotcev, to ni vl brezskrbna mladost. Človek ? bi rad, da bi vse skupaj sp6 minjalo na glasbo, da ritem J bi bil pretrgan, da bi drum živela kot igra dobro uigrtr orkester. Mnoge njegove pesmi s uglasbili - predvsem otrošf Glasbeniki pravijo, da- so d gove besede, st kam; v verz1! melodije. Človek bi mislil, dn]\ nikoli prenehal stremeti za Dr da bi ukrotil v partituri zap sane znake. Učitelj, ki mu s‘ brki niso pognali, je ustano''1 pevski zbor — menda takrt edinega v -Pomurju. Po vojni f vodil pevski zbor, s katerimi1 gostoval v vseh večjih jugof vanskih mestih; dvakrat celo f tovarišu Titu. Izdal je neki zbirk pesmi, živel je z neki generacijami otrok in zdaj Č ni nerodno priznati, da ni nikr prenehal biti otrok. Rad f . ima, kot je imel nekoč ^ vinske gorice in vse, kar je živega v njih. Ljudje nič več ^ pogrinjajo miz z belim prtor ko stopi v hišo in nič za ^ Velik praznik je takrat, ■ 7 posadi na kolena vnučka Tartj in Jurčka in si dopoveduje, ^ za srečo res ni treba veliko. So bile te sanje v barvah "s sploh bile sanje. .? SODOBNA POTA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJ^ PIŠE: DR. ANA KRANJC Izobraževanje ob delu______________________ V zadnjem času smo govorili v javnosti o izobraževanju odraslih več kot je v navadi. Zamislili smo se ob proslavljanju petnajstletnice obstoja delavskih univerz. Ob tem pomembnem mejniku smo pregledali naše dosedanje dosežke in poskušali odkriti vizijo prihodnosti. Kaj vse smo že doslej dosegli v izobraževanju odraslih in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? .Nepredvidene spremembe so konstante naših družb," pravi Malkolm Adiseshiah, indijski, teoretik na področju izobraževanja odraslih. „Kdor se^preneha učiti pri 15 ali 18 letu, pomeni, da je pri tej starosti umrl. "1 Vsako življenje brez izobraževanja in vzgoje se nam tudi v zrelih letih zazdi prazno in nemogoče. In ko danes govorimo o izobraževanje ob delu, o usmerjenem izobraževanju in drugih novih družbenih pojavih, skorajda ne moremo mimo globokih Adiseshiahovih spoznanj, zapisanih v istem delu. „Izobraže-vanje ni več priprava za življenje. Je del življenja. Izobraževanje ni več vstopnica v družbo. Je v središču družbe. Izobraževanje in delo si nista več v medsebojnem nasprotju. Izobraževanje je delo: je del delovnega časa in proizvodnje. Izobraževanje je igra: to je prihajajoči svet prostega časa. “2 ' Izobraževanje in vzgoja pa ne moreta biti združena s kakršnim koli delom, pa tudi delo ne sprejema vsakega izobraževanja. Stična točka je človekova ustvarjalnost. Ustvarjalno delo bo povezano z učenjem, kije polno iskanja, kritičnega odnosa, razreševanja notranjih nasprotij in poteka kot dialog med udeleženci. Pogosto govorimo o ..izobraževanju ob delu". Ta odnos razlagajo avtorji različno. Nekateri si predstavljajo izobraževanje in delo kot dva vzporedna procesa, ki potekata neodvisno drug od drugega. Ljudje so zaposleni, delajo, sočasno pa se tudi izobražujejo. Sami morajo usklajevati eno in drugo in z dodatnimi napori opravljati svoje delo, hkrati pa morajo zdržati še hitrost učenja v svoji skupini na delavski univerzi ali kje drugje. Naporov, ki jih odrasli vlaga v taki situaciji, skorajda ne moremo oceniti. Ne da se ljudje ne bi 1 Borida Kidd-Oraper: „Adult Education ih India, Nachiketa publications, Bombay, 1973, str. 64 2 Ibidem,.str. 72 mogli učiti in delati sočasno, to zmorejo, toda pod pogojem, da sta obe dejavnosti druga drugi prilagojeni. Še pravi, da morajo biti že programi za izobraževanje odraslih pripravljeni tako, da bodo upoštevali konkretne pogoje učenja in naravo dela, ki ga opravljajo ljudje, ter da bodo s tem delom vsebinsko in metodično čimbolj povezani. Nasprotno pa lahko daje prav delo potrebne izkušnje, Id bodo izobraževanje dopolnjevale, neposredna doživetja in prefinjeni dodatni učinki izobraževanja bodo nastajali prav pod vplivom dejavnosti, v delovni situaciji. Delovno okolje in odnosi pri delu močno vplivajo na motivacijo za izobraževanje. Ta postane do potankosti prežeta z vitalnostjo in navdušenjem, če vidijo še bolj neposreden smisel za svoje učenje v vsakdanjih problemih in ugankah, ki nastajajo ob delu. Nekateri drugi razlagajo ..izobraževanje ob delu" kot sukcesiven proces, v katerem se delo in izobraževanje periodično izmenjujeta. Njuna povezanost je tako še bolj oddaljena. Ljudje naj bi se za nekaj časa zaposlili in delali, če bi bilo potrebno, pa naj bi se vračali nazaj v šole in se izobraževali. Pravega prilagajanja dela in izobraževanja v takem izmeničnem pojavljanju ni. Procesa si še vedno stojita nasproti in se ne spojita v celoto, da bi postala izobraževanje in delo neločljiva. Zamisel periodičnega izmenjavanja obdobij dela je prilagojena trenutnim možnostim in razmeram v našem izobraževalno-vzgojnem procesu, ne predstavlja dokončne rešitve v odnosu med delom in učenjem, ker ju ne spaja dovolj. Predvideva predvsem zunanjo reorganizacijo delovnega in učnega procesa. Razporeja predavanja, izpite, študij, razdeli učni program na več novih delov itd. V delovnem razmerju pa naj bi bilo. s predpisi urejeno, da je mobilnost delovne sile čimvečja. Vsakdo bi lahko odšel, zapustil svojo zaposlitev jo za dalj časa prekinil, lahko bi se vrnil na isto delovno mesto ali pa si poiskal novega, če mu prejšnje zaradi dodatne izobrazbe ne ustreza več. Potrebe po izobraževanju odraslih so bile tudi doslej pri nas zelo velike. Z nadaljnjim družbenim in gospodarskim razvojem se še povečujejo. Kos smo jim bili z izrednimi napori, saj so se morali ljudje poleg dela še učiti. Sukcesivno izmenjavanje dela in izobraževanja bi lahko predstavljalo v primerjavi s prejšnjo situacijo napredek, saj bi ljudje vlagali napore le v eno dejavnost in ne v obe hkrati. V izobraževanju bi tako dosegli boljše uspehe. Učili bi se manj utrujeni in bolj zbrano. Ko bi delali, pa bi se tudi delu povsem predali. ..Izobraževanje ob delu" daje najgloblji smisel našim sodobnim dokumentom o vzgoji in izobraževanju in reformi srednje in visoke šole. To izobraževanje ob delu pa naj bi dobilo svoj globlji pomen. povezalo naj bi se, v novih oblikah dela pa bi se pojava spojile- 'f zahteva tudi kakovostne spremembe na področju vzgoje in iz° ževanja. Metode učenja, polne ustvarjalnega duha, bi končno^, ničile „staro željo ", da je učenec subjekt in ne objekt vzgoje. ^ tudi razumemo Adiseshiahovo trditev, da „mora postati izobD-vanje na vseh ravneh samoizobraževanje. “ ■ Za uresničevanje tako zastavljenih smotrov pa je premalo, izobraževanje prenašalo samo znanje. Tudi izobraževanje v off, smislu mora sočasno prenašati in razvijati sposobnosti, da D. znanje zadrži in uporablja skupaj s posebnostmi, da se pridobi^ še nove informacije in znanje. j Pri tako zastavljenih nalogah vzgoje in izobraževanja zab‘, izobraževanje ob delu še posebno selekcijo učne snovi in rtf, programov, saj tudi pomisliti ne moremo več, da bi bila izobtai enciklopedična. V vsakem primeru bo obravnavana snov in p°\ ~ ‘ 'A dovano znanje samo fragmentarno, v učnih programih ga bot podajali po delih. Le tako vidimo pot iz zagate pri taki vedno novega znanja. Ko izbirajo pedagogi posamezne dele, dH \ vključijo v učni program, nosijo še toliko večjo odgvomost, ko1. bi jemali celotno znanje v prerezu. Posamezni odlomki niso , ključno izbrani, ampak so prilagojeni delovni in drugi dejavrtf ljudi. Pa se vprašajmo, zakaj smo tako skopi pri izbiri znanja, ^' bomo podajali, saj nekaj več znanja ne bo škodovalo. Znaflft | nikoli dovolj. Res je tako. Njegove vrednosti nihče ne zanik11'. čeprav ne moremo osvojiti vsega tistega, kar sproti ustvarja rt1' žica znanstvenikov, umetnikov, izumiteljev, tehnikov itd., K srečni, da to znanje nastaja in obstaja. Pri načrtovanju izobF vanja pa se naša računica ustavi ob zmožnostih človeka — Psihološke raziskave, ki ugotavljajo, kje so meje človekovih tualnih zmogljivosti, so ugotovile, da so te zmpžnosti skoraj b j; mejne, razen zmožnosti, da osvoji in zadrži faktografsko znanje-.. pa je bistveno omejena in prav kmalu dosežemo mejo zasičen1! Učni programi izobraževanja ob delu podajajo najprej zgradbo predmeta. Dalje zavestno razvijajo transfer na razna nova področja, ki jih znanje ne zadeva neposredno. Tako razvijajo tudi ustvarjalne sposobnosti in postajajo splošne, -ne dosežemo takega napredka, da „ni več potreba mati ampak je iznajdba mati potrebe". Čeprav najtesneje poveze^! vsemi področji družbenega življenja, še tesneje kot kdaj Prel’N bita vzgoja in izobraževanje avtonomno funkcijo v družbi. Č Č rejene prakticistične vloge, ko se izobraževanje podreja kTf., ročnim smotrom neposredne proizvodnje, se v prihodnje raivlJ skladu z globalnimi naprednimi družbenimi smotri, s celo družbenim razvojem in napredkom. RADIO IN ŠOLA Radijska šola za srednjo šolo________________________ sodobni evropski in ameriški dramatiki in ko je Stupica leta 1955 ustvaril z dramo Glorija Ranka Marinkoviča, enega največjih gledaliških uspehov po vojni. Nov tematski krog v hrvatski književnosti je ustvaril z dramo Semenj sanj Marijan Matkovič, leta 1959 pa je bil prvič na sporedu Krležev Are-tej; zunaj generacijskih tokov je ustvarjal dramatik Ivan Supek, predstavniki najnovejših dramskih isanj pa so: Fadil Hadžič, Ivan Kušan, Ivo Brešan, Nedeljka Fabria, Slobodan Šnajder in Tomislav Bakarič. Makedonski literarni kritik Slobodan Mickovič je v oddaji o sodobni makedonski dramatiki izhajal iz del Vojdana Čorno-drinskega, ki je imel ob ustvarjalnem delu tudi mnogo organizatorskih moči, da je ustanovil tudi dramske skupine. Težišče v njegovih dramah je v ekonomskem in pohtičnem položaju naroda, to stanje pa povzroča moralne dileme, ki jih je v svojih dramah tako lepo osvetlil. To se kaže tudi v povojni dramatiki: Kole Čašule je s svojim dramskim delom paleto še razširil in s svojimi deli posegel tudi v obdobje narodnoosvobo-^ dilnega boja in v čas po vojni. V zadnjih nekaj letih so se v makedonski dramatiki pojavila imena novih ustvarjalcev (Branko Pendovski, Mile Nedel-kovski, Bogomil Guzel, Živko Čingo), ki so se uveljavili tudi v drugih literarnih zvrsteh. Težnje dramskega ustvarjanja v Makedoniji v tem trenutku so iskanje tem iz sodobnega življenja, v katerih se vidijo človeške moralne dileme ob družbenih situacijah, ki nastajajo kot rezultat hitrih sprememb v odnosih med ljudmi in v na- dramatika. Za dramo je značilno, da ji ne zadošča natis, tako kot pesmi in prozi. Drama zaživi šele v gledališču, zato je dramsko ustvarjanje odivsno tudi od števila poklicnih gledališč. V Sloveniji so se že med vojno organizirale skupine umetniško nadarjenih bojevnikov, ki so s prireditvami navduševah za boj proti okupatorju in prebujali prebivalstvo. Tudi prva domača noviteta po osvoboditvi Rojstvo v nevihti Vitomila Zupana je socialna drama, kjer je tematika povezana z bojem proti okupatorju. Po letu 1950 se dramatiki ne zanimajo več za velika družbena trenja, dramske osebe postanejo poprečni ljudje, v letih 1955 in 1956 se pojavljajo težnje po popolnem odmiku od realističnega prikazovanja, in sicer v dve smeri: v fantastično odrsko poetičnost in v eksisten-cializem. Za prikaz razvoja povojne dramatike v Sloveniji je avtor oddaje prof. Jože Koruza izbral tudi najznačilnejše odlomke iz dram, ki predavanje dopolnjujejo. Za povojno hrvatsko dramo je značilno, pravi prof. dr. Nikola Batušič, da si je prva leta po vojni prizadevala s kar najbolj natančnim preslikavanjem prenesti na oder bližnjo preteklost, osebe so bile ostro razdeljene na pozitivne in negativne. Tudi na Hrvatskem zaznamujejo v petdesetih letih nove tokove v dramatiki, posebno mesto pa sta v teh letih imela Zagrebačko dramsko kazalište z Brankom Gavello in mladim umetniškim ansamblom ter Hrvatsko narodno kazalište z Bojanom in Miro Stupica. To je bil čas, ko so bili na sporedu predku, ki ga družba ustvarja. Dramska ustvarjalnost v Bosni in Hercegovini je morala skozi trnovo 'pot do današnjih uspehov, saj se zgodovina dramske umetnosti v tej republiki začenja z amaterskimi potujočimi gledališči, seveda tujimi, prek turških „peHvanov“ do prvih domačih amaterskih družin in naposled do prvih vidnejših igralskih osebnosti. Prvo poklicno gledališče sega v dvajseta leta tega stoletja. Avtor oddaje Slavko Šanič seje ustavil ob najvidnejših piscih, ki so ustvarjali v času Avstro-Ogrske, zatem je posvetil nekaj besed generaciji, ki je pisala med obema vojnama in bila seveda ustvarjalna tudi še po vojni. Najplodnejši in gotovo najzanimivejši dramatik je Miodrag Žalica, ki je zgradil svojevrsten dramaturški koncept. Značilni imeni povojne dramatike v Bosni in Hercegovini sta tudi Derviš Sušič in Miroslav Jančič. Zanimanje gledališkega občinstva pa je zbudila tudi skupina mladih: Momo Kapor z enodejankami, Boro Draškovič z dramo Jedilnik in Sead Feta-hagič s komedijami. Oddajo o povojni srbski drami je'napisala prof. irjana Miočinovič. Pravi, da so najznačilnejši pojavi v srbski povojni drami vidni šele v drugi polovici petdesetih, let in v šestdesetih letih. V tem obdobju, v katerem so nastala izrazitejša dela tudi v drugih literarnih zvrsteh, so pisali svoje prve drame: Djordje Lebovič, Aleksandar Obrenovič, Miodrag Pavlovič, Jovan Hristič, Vehmir Lukič in Aleksandar Popovič. Avtorica v oddaji pove značilnosti ustvaijanja vsakega izriied naštetih avtorjev, ki jih ponazori z nekaterimi najznačilnejšimi zgledi (Jovan Hristič: Čiste roke, 2. slika III. dejanja, Aleksander Popovič: Razvojna pot Bore Šnajdera). PROZA: Sarajevski književnik Nenad Radanovič je v dveh oddajah prikazal povojno povest v Bosni in Hercegovini in povojni roman. Pripovedna tradicija je v Bosni in Hercegovini zelo stara in zelo poznana. O tej narodni tradiciji, ki je vezana na pripovedovanje, o njenem smislu in globini je zapisal lepe misli tudi Ivo Andrič v Povesti o vezirjevem slonu. Pisana umetniška književnost pa je nastala kasneje. Med obema vojnama je pisalo krajšo prozo več pripovednikov: Ivo Andrič, Ivo Samokovljija, Novak Simič, Marko Markovič, Borivoje Jevtič, Hamza Humo, Zvonimir Šubič, Hasan Kikič, Zija Dizda-revič in mnogi drugi. Po vojni leta 1946 je v beograjski Književnosti Meša Selimovič objavil svojo prvo povest (Ena četa bo ostala), ki že nakazuje nemir sodobnega človeka, ki se v njegovih kasnejših delih še stopnjuje. Najbolj celostno podobo v povojni prozi daje Risto Trifko-vič. Njegove osebe žive v tem trenutku, v sedanjosti in tako nam skozi nepretenciozne, čehovljansko-go go Ijevske zapise zažive zdravniki, študenti, odsluženi vojaki, gospodinje, mah kmetje, propadli umetniki, ljudje vseh slojev. Po vojni so se pojavili mladi pisci: Šukrija Pandžo, Zaim Topčič, Slavko Mičanovič in drugi. Značilno za novejšo bosanskohercegovsko prozo je, da počasi zapušča tradicionalna pota in se vključuje v avantgardo. Vidmo pa tudi, kolikšen vpliv ima v zadnjem četrt stoletju Ivo Andrič in da je le nekaj piscev, ki so se otresli njegove sence. Čeprav je bilo v Bosni in ★ ★ i: — ARMADA SMO VSI Obveščanje učencev in njihov novi . informator J "* p k Že večkrat smo poudarili, da nepopoln in premalo sodoben način obveščanja učencev, star-šev in prosvetnih delavcev o Oljenju in delu starešin naše armade ter o načinu in vsebini njihovega šolanja zelo ovira usmerjanje mladih v vojaški Poklic. Učitelje, ki se z nami strinjajo, bo prav gotovo zelo Zanimal novi pravkar izdani priročnik, ki bo v marsičem olajšal njihovo delo na tem Področju. Priročnik, ki ima nasfov Kaj nudi oficirski poklic mlademu človeku (Narodna ^ntija, Beograd, decembra 1574) sta napisala D. Mandič in . • Stanič. Dovolj izvodov je ^lo tudi v slovenščini, tako da si bodo lahko to knjižico priskrbele šole pa tudi druge ustanove, ki seznanjajo mlade z v°jaškim poklicem in vojaškimi olamiZa to da bo priročnik pravilno in pravočasno razdeljen, o poskrbel republiški sekreta-riat za narodno obrambo prek svojih občinskih organov. V ŠTEVILKAH Preden spregovorimo o vse-oini tega informatorja, bi radi Pralce seznanili z nekaterimi Podatki iz raziskave, ki seznanja učence srednjih šol z vojaškimi akademijami in vojaškim poklicem. Raziskavo je opravil zvezni sekretariat za narodno °orambo. Prav ti najnovejši Podatki nas bodo namreč po-Uovno opozorili na pomanjklji- vosti sistema posredovanja informacij in še posebno na to, da šole ne sodelujejo dovolj zavzeto pri tovrstnem obveščanju. Opozaijamo, da je bilo anketiranih več tisoč učencev srednjih šol v vsej državi, podatki, ki jih objavljamo, pa zadevajo predvsem učence slovenskih srednjih šol. Takoj lahko ugotovimo, da je splošna raven poučenosti nizka: le 0,3 % anketiranih jih je poučenih zelo dobro, več kot 25 % pa jih ve o tovrstnem poklicu zelo malo. Drugi povečini niso zadovoljivo poučeni. Da je to res, potijujejo tudi subjektivne ocene anketiranih o lastni poučenosti: 4,3 % anketiranih meni, da so o vojaškem poklicu dobro poučeni, 50 % da so delno poučeni, 37 % pa jih trdi, da ne vedo prav ničesar. Anketiranje je tudi pokazalo, da dijaki niso dovolj poučeni o vojaških akademijah in o pogojih za vpis. Samo 10 % anketiranih iz Slovenije je odgovorilo, da pozna splošne pogoje razpisa, samo 5,5 % ve, kakšno šolo mora učenec dokončati, da se lahko vpiše v vojaško akademijo, samo 6 % pa jih je znalo našteti vojaške akademije JLA. Zelo malo vedo anketirani tudi o službi in statusu vojaških oseb: 28% jih ve, da dobi gojenec vojaške akademije po Radar — veliko truda in veščine pri delu vojaškega tehnika diplomi čin podporočnika, in le 3 %, kolikokrat je vojaški 31 % , kako se določa mesto starešina lahko premeščen med službovanja vojaškega starešine službovanjem. Le 24,2 % jih je Hercegovini veliko piscev proze, nekaj med njimi jih je bilo izredno plodovitih, se je roman rodil zelo pozno. Tako je bil tudi Petru Kočiču roman le Nedosanjani sen, če pa vemo, da so bili vsi pripovedniki družbeno angažirani in da so svoje delo postavljali v službo teh višjih smotrov, potem nam bo jasno, zakaj se romanopisje ni moglo razviti, pravi avtor oddaje. Vendar pa kljub vsemu zasledimo prvi roman v devetnajstem stoletju. Tudi čas med obema vojnama je dal nekaj romanov (Hanza Huma in Dušana Djurdjeviča). Povojno obdobje zaznamuje romane Iva Andrica, Branka Čopiča, Meše Selimoviča, Derviša Sušiča in drugih, ki so svoje romane objavili v zadnjih letih. V tem pregledu povojnega ustvaijanja jugoslovanskih narodov in narodnosti smo dali poseben poudarek mladinskemu ustvaijanju, kije dobilo šele v letih po vojni zares širok razmah in ustvarjalno širino. Dve oddaji bosta govorili o slovenski povojni mladinski književnosti, prva o razmahu poezije in druga proze. Obe oddaji bosta predstavili pesnike in pisatelje, ki pišejo za mladino, v oddajo pa bo vključenih tudi nekaj najznačilnejših del, ki pomenijo novo sLopnjo v razvoju mladinske književnosti in ki jih naši šolarji poznajo iz berila za bralne značke. O mladinski književnosti v Bosni in Hercegovini je napisal oddajo Muris Idrizovič. Čeprav bi oddaja morala govoriti samo o povojni mladinski književnosti, se je avtor oddaje ustavil v tridesetih letih tega stoletja, ker se je mladinsko pripovedništvo v Bosni in Hercegovini pravzaprav^ takrat šele začelo z Brankom Čopičem. Sledila mu je Milica Miron, ki je mladinski ustvarjalnosti ostala zvesta vse do danes. Vojno tematiko, in sicer v razponu od dokumentarne pripovedi do poetičnih otroških doživljajev, je napisal Aleksa Mikic. Eden izmed redkih mladinskih pesnikov in pripovednikov, ki zna podati ljubezen do narave in kije poln spominov na otroštvo, je Pandžo Šukrija. Pravljični svet sta v svojih delih oživela Andjelka Ristič in Ahmed Hromadžič, Radivoje Papič pa v zbirki povesti Na splavu pripoveduje o svojem otroštvu v majhnem kraju ob Drini. Tri mladinske romane je napisal Vladimir Čerkez, v vseh treh pa pripoveduje o revoluciji, o temi, ki še zdaleč ni izčrpana. Tako se je ob vojni tematiki ustavil tudi Nusret Idrizovič. Malo poznan svet otrok s hercegovskega krasa je v svoji knjigi Zgodbe z izgubljene reke predstavil Jovo Kurtovič. Avtor se v oddaji ustavi še pri najboljših delih Vlada Dijaka, Stevana Bulajiča, Nenada Radanoviča, Advana Hoziča, Draška Šče-kiča, Zorana Jovanoviča, ob poeziji Dragana Kulidžana in Nasihe Kapidžič-Hadžič. Božidar Timotijevič v svojem orisu povojne srbske mladinske književnosti izhaja iz njenega icorena — Jovana Jovanoviča-Zmaja. Pravi razcvet je po vojni doživela mladinska književnost z nastopom mlade generacije: z Dušanom Radovičem, Draganom Lukičem in njunimi nasledniki. Pred vojno sta praznino, ki je nastala po Aleksandru Vuču, zapolnila Branko Čopič in Desanka Maksimovič. Vsi ti ustvaijalci so v povojni mladinski književnosti v Srbiji zelo ustvaijalni, ob njih pa so vznikla nova imena: Momčilo Tešič, Dobriča Brič, Miroslav Antič, Ljubivoje Ršunovič, Aleksandar Popovič in drugi. vedelo odgovoriti, koliko časa po končanem šolanju mora oficir ostati v armadi. Nekateri podatki govore tudi . o tem, da učenci premalo poznajo pravice in obveznosti vojaških oseb (na primer — samo 5 % vprašanih ve, da gre lahko aktivni vojaški starešina privatno tudi v tujino. Pri tem poudarjamo, da zadevajo navedeni podatki o seznanjenosti učencev le tista vprašanja, za katera se mladi Slovenci še posebno zanimajo, ko se odločajo za vpis v vojaško šolo. NA KRATKO J O INFORMATORJU Verjemimo torej, da bo prav novi informator precej pripomogel, da bodo postale naše šole pomembnejši vir informacij, kot so bile doslej (samo 13,3 % anketiranih je napisalo, da so dobili največ informacij v šoli). Zato bi radi seznanih učitelje z vsebino tega njim namenjenega priročnika, iz katerega bodo zajemah informacije za obveščanje učencev. Razumljivo je, da ne gre za „neizčrpen“ vir informacij, temveč za temeljito izbrana/ prevrnjena in dobro sistematizirana obvestila, o vprašanjih, na katera so morali učitelji že doslej izčrpno in določno odgovarjati učencem in staršem. Ta obvestila so prišla v informator po temeljitih posvetih z upravami vojaških šol in drugih armadnih ustanov in ob upoštevanju tistih zakonov, ki uravnavajo sistem vojaškega šolstva in službovanje v vojski. Po številnih spremembah in dopolnitvah tega gradiva (potrebne so bile zaradi ustavnih sprememb) smo tako dobili praktičen, obsežen, pregleden in uraden vir informacij. Priročnik je razdeljen na tri dele. Prvi del obravnava vojaške šole in akademije, drugi vsebuje pomembne podatke o delu (delovnih mestih), ki ga opravljajo mlajši oficirji in oficirji različnih „vidov“, rodov in služb, v tretjem pa so zbrani najpomembnejši podatki o materialnem in pravnem položaju aktivnih vojaških oseb, zanimivi za vsakogar, ki se bo odločil za vojaški poklic. Za učitelja bodo še posebno dilu, in sicer: 43 pregledov za splošnoizobraževalne predmete ter predmete splošno vojaškega in strokovnega izobraževanja za vse srednje vojaške šole in akademije (po smereh) ter pregled meril (norm) telesne razvitosti kandidatov za vojaške šole. Povejmo še to, da je v oddelku posebnih informacij o posameznih šolah in akademijah tudi seznam naslovov; to omogoča šolam, da se neposredno povežejo z vojaškimi izobraževalnimi ustanovami, kar doslej brez posrednikov ni bilo mogoče. Najbrž bodo mnogi pritrdih našemu mnenju, da bi bil ta informator še popolnejši, če bi bili v njem tudi nekateri napotki o tem, kako informirati posameznega kandidata in njegove starše. Prav tako potreben bi bil tudi pregled doslej natisnjenega in posnetega informa-tivno-propagandnega gradiva v te namene. FRANC VRANČIČ POPRAVEK Razpis za srednje šole je podaljšan do 31. maja. Zadnji odstavek v sestavku prejšnje rubrike se pravilno glasi: Poudariti je treba tudi to, da se lahko v letalsko akademijo vpiše vsak, ki je končal ustrezno srednjo šolo in izpolnjuje še druge pogoje, navedene v razpisu. V tej številki našega lista objavljamo poslovnik o notranji organizaciji in načinih delovanja republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja ter letni načrt dela tega odbora. Oba dokumenta so sprejeli delegati republiškega odbora na svoji plenarni seji 16. decembra 1974. Poslovnik in delovni načrt za leto 1975 objavljamo zato, da bi seznanili naše člane z načinom delovanja in z vsebino tega"sindikata. Na' podlagi petega odstavka 59. člena statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji je republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije sprejel na plenarni seji dne 16. decembra 1974 tale POSLOVNIK O NOTRANJI organizaciji in načinih delovanja REPUBLIŠKEGA ODBORA 1. člen Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiški odbor) deluje po določbah statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji in po tem poslovniku. Poslovnik zavezuje tudi vse organe republiškega odbora, njihove člane, funkcionarje in strokovno politične ter druge delavce. 2. člen Po statutarnem dogovoru je Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije razredna organizacija delavcev, ki jo sestavljajo člani, organizirani v osnovnih organizacijah sindikata in v vseh oblikah njihovega združevanja v posameznih dejavnostih na ravni občine, širšega območja (regije) in republike. V Sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije se združujejo člani iz tehle ožjih dejavnosti: 911 šole (osnovne pokUcne, srednje), 913-30 delavske univerze, 916-10 ustanove za dnevno bivanje otrok (VVZ), 9,16-30 dijaški in študentski domovi. 3. člen Republiški odbor je najvišji stalni organ Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tudi sindikat), ki tudi predstavlja sindikat v Zvezi sindikatov Slovenije ter pred drugimi družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami in organi. V uresničevanju svoje funkcije iz prejšnjega odstavka nastopi republiški odbor s svojimi gledišči v republiških vodstvih družbenopolitičnih organizacij, v skupščini SR Slovenije in v republiških organih samoupravnih interesnih skupnosti po poprejšnjem dogovoru v pristojnih organih Zveze sindikatov Slovenije. 4. člen Republiški odbor s svojo organiziranostjo in delovanjem zagotavlja izražanje pristnih interesov članov, ki so združeni v tem sindikatu, soočanje in usklajevanje teh interesov med seboj in z interesi delavskega razreda kot celote. Razen tega republiški odbor organizira akcije za uresničevanje usklajenih interesov, ki izhajajo iz posebnih družbenoekonomskih in delovnih razmer članstva tega sindikata, in za uresničevanje interesov celotnega delavskega razreda, kot so opredeljeni v dokumentih Zveze komunistov, v ustavi in v dokumentih 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. 5. člen 8. člen Plenarno sejo republiškega odbora skliče izvršni odbor, v nujnih primerih pa predsednik ali po njegovem pooblastilu podpredsednik republiškega odbora. Sklicatelj predlaga dnevni red in zagotovi potrebno gradivo. Pobudo za sklic plenarne seje republiškega odbora lahko da katerakoli organizacija tega sindikata ali republiška sindikalna konferenca. 9. člen Člani republiškega odbora morajo biti obveščeni o seji republiškega odbora toliko prej, da se v občinskih organizacijah sindikata, katerih delegati so, lahko posvetujejo o gradivu, ki bo na dnevnem redu, vendar praviloma ne manj kot 14 dni pred sejo republiškega odbora. • ' t Vabilu .za sejo republiškega odbora mora biti priloženo gradivo, ki za vsako točko dnevnega reda obsega: * — kratko in jasno obrazložitev stanja, ki narekuje obravnavanje tega. vprašanja na plenarni seji republiškega odbora; ,* . - predlog sklepa ali drugega akta, ki naj bi ga sprejel republiški odbor. Če je gradivo daljše kot 5 strani, je treba priložiti kratek povzetek. 10. člen 7. člen (1) skrbi za uresničevanje sprejete politike sindikata in za izvrševanje sklepov ter drugih aktov republiškega odbora; (2) daje glede na sprejeto politiko sindikata ter glede na sklepe in stališča republiškega odbora podrobnejše smernice za delo delegatov repubhškega odbora v drugih organih in organizacijah; (3) skliče sejo republiškega odbora in predlaga dnevni red; (4) predlaga republiškemu odbom letni delovni načrt; (5) predlaga republiškemu odbom ukrepe in akcije, ki so potrebne za uresničevanje interesov članov tega sindikata in interesov delavskega razreda kot celote; (6) skliče posvetovanja in seminarje ter organizira druge oblike pomoči občinskim in prek njih osnovnim organizacijam sindikata; (7) imenuje delovne skupine za pripravo gradiva ali za izvršitev posamezne naloge; (8) imenuje občasnega delegata v drugih organih ali organizacijah; . (9) poroča republiškemu odboru o svojem delovanju; (10) določi nadomestila osebnih dohodkov in druga nadomestila funkcionarjem republiškega odbora; (11) opravlja druge naloge po sklepih republiškega odbora. V posameznem nujnem primem odloči izvršni odbor tudi o stališču ali akciji, ki sicer spada v pristojnost republiškega odbora, mora pa za tak ukrep dobiti pristanek republiškega odbora na prvi ' naslednji njegovi, seji. 17. člen Ko dobi član republiškega odbora gradivo za plenarno sejo, mora takoj ugotoviti, ali je njegova občinska organizacija sindikata; o predlogih, ki so dani v gradivu, že sprejela svoje stališče. Če član republiškega odbora ugotovi^ da njegova občinska organizacija sindikata doslej še ni zavzela stališča do vprašanj, ki so zajeta v predlogih za sejo republiškega odbora, zahteva od predsednika izvršnega organa občinske organizacije sindikata, da skliče sejo izvršnega organa, da bi na tej seji dobil smernice za svoj nastop na seji republiškega odbora. 11. člen Sejo republiškega odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik republiškega odbora. Na začetku seje pregleda republiški odbor izvršitev sklepov prejšnje seje m potrdi zapisnik. O izvršitvi sklepov poroča sekretar republiškega odbora. Zatem odloči republiški odbor o dnevnem redu. Po sprejemu dnevnega reda začne republiški odbor obravnavati posamezna vprašanja po vrstnem redu, določenem v dnevnem redu. Predlagatelj po potrebi obrazloži gradivo. Obravnavanje vsake točke dnevnega reda traja, dokler se javljajo delegati ža razpravo. Vsak delegat ali drug udeleženec na seji lahko razpravlja pri posamezni točki dnevnega reda prvič praviloma največ 10 minut in dmgič največ 5 minut. Na seji republiškega odbora je mogoče razpravljati samo o zadevah, ki so v neposredni zvezi z obravnavano točko dnevnega reda. Predsedujoči vodi in usmeija razpravo ter jo sklene, ko ugotovi, daje o zadevi mogoče sklepati. 12. člen Republiški odbor na svojih plenarnih sejah zlasti: (1) določa svoje naloge in naloge svojih organov z letnim delovnim načrtom, v katerem razen konkretne opredelitve naloge določi tudi njihove nosilce, roke in način izvršitve; (2) sprejema sklepe, s katerimi določa ali uresničuje pohtiko sindikata, in dmge sklepe, s katerimi sproti določa naloge, ki niso zajete v letnem delovnem načrtu; (3) daje pobude in predloge dmgim organom in organizacijam v zvezi z uresničevanjem interesov članov sindikata; (4) izvoli delegate in usmeija delovanje teh delegatov v zveznih organih sindikatov in v organih Zveze sindikatov Slovenije; (5) sprejme resolucijo, s katero določi splošno gledišče sindikata do določenih družbenoekonomskih vprašanj, ki so pomembna za delavce, združene v tem sindikatu; (6) skliče skupščino sindikata, problemska posvetovanja in tribune; (7) izvoli predsednika in podpredsednika ter imenuje sekretarja republiškega odbora; (8) izvoli izvršni odbor kot svoje politično izvršilno telo; (9) odloči o podpisu samoupravnega sporazuma, s katerim se loločajo osnove in merila za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v dejavnostih za območje več občin, republike ali federacije, ki so združene v tem sindikatu, sodeluje v sporazumevanju in daje pobude in predloge s tega področja; (10) izreče soglasje k predlogu letnega načrta dela republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in k predlogu skupnega finančnega načrta in skupnega sklepnega računa; (11) omogoča delovanje republiških sindikalnih konferenc, ki jih ustanovijo_ osnovne organizacije sindikata za posamezne ožje dejavnosti; j (12) omogoča delovanje aktiva mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani republiškega odbora, mlajši od 27 let; (13) obravnava predloge in stališča republiških sindikalnih konferenc v sestavi sindikata in aktiva mladih delavcev in sprejme ustrezne ukrepe; (14) odloči o ustanovitvi organov repubhškega odbora in imenuje člane teh organov; (15) sprejme poslovnik o svoji notranji-organizaciji in-načinih delovanja ter njegove spremembe in dopolnitve; (16) opravlja druge naloge, ki so potrebne za uresničevanje interesov članstva tega sindikata in interesov celotnega delavskega razreda. 6. člen Če je vojna, preidejo pristojnosti republiškega odbora in njegovih organov na skupni organ Zveze sindikatov Slovenije, ki je določen z vojnim načrtom v skladu s 74. členom statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji. Republiški odbor sklepa veljavno, če sta na seji najmanj dve tretjini delegatov. Sklep ali drug akt je sprejet, če so se izrekli zanj vsi prisotni delegati. Če se na seji republiškega odbora ugotovi, da se stališča delegatov razlikujejo v vsebinskem pogledu, se sklepanje o taki zadevi odloži do prihodnje seje. V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pošlje predsednik republiškega odbora takoj po seji pismo vsem občinskim organizacijam sindikata in republiškim sindikalnim konferencam. V pismu obrazloži različna gledišča in da predlog za sporazumno rešitev. Občinske organizacije sindikata in republiške sindikalne konference morajo predlog obravnavati in dati svojemu delegatu usmeritev za njegovo ravnanje. Če na naslednji seji republiškega odbora tudi po usklajevalnem postopku iz četrtega odstavka tega člena ni soglasja vseh navzočih delegacij, lahko republiški odbor odloči z dvetretjinsko večino glasov vseh delegacij. 13. člen Republiški odbor sprejema odločitve z javnim glasovanjem, razen če v posameznem primeru ne določi, da bo sklepal s tajnim glasovanjem. Ko je glasovanje končano, ugotovi predsedujoči izid. Če se izida glasovanja ne da zanesljivo ugotoviti, določi predsedujoči ponovno glasovanje, lahko pa zahteva tudi poimensko glasovanje. Seje repubhškega odbora so javne, če republiški odbor za posamezno točko dnevnega reda iz utemeljenih razlogov izjemoma ne sklene drugače. Povabljeni novinarji morajo pred sejo dobiti celotno gradivo, ki je bilo razposlano članom repubhškega odbora z plenarno sejo. O posebno pomembnih zadevah s plenarne seje izda republiški odbor uradno sporočilo, ki ga oblikuje sekretar repubhškega odbora ali posebej imenovana komisija. Sklepe in druge akte, ki jih je sprejel republiški odbor, pošlje sekretar repubhškega odbora vsem zainteresiranim organom in organizacijam. Pravice, dolžnosti in odgovornost člana repubhškega odbora ima vsak delegat, ki ga je izvolila v repubhški odbor občinska organizacija sindikata. pravice, dolžnosti in odgovornost člana repubhškega odbora ima tu|i občasni delegat občinske organizacije sindikata ah repubhške sindikalne konference, vendar samo na seji in v zvezi s sejo, na katero je poslan, in na podlagi pismenega poblastila delegata. V republiškem odboru deluje aktiv mladih delavcev, ki ga sestavljajo člani repubhškega odbora, mlajši od 27 let. Aktiv se sestaja posebej takrat, ko so na dnevnem redu repubhškega odbora vprašanja, ki so posebno pereča za mlade delavce, sicer pa člani aktiva delujejo kot durgi člani republiškega odbora. Delovanje aktiva vodi sekretar, ki ga člani aktiva izvolijo izmed sebe. Aktiv se povezuje z republiško konferenco mladih delavcev v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije skladno z akti te konference in s statutom Zveze socialistične mladine Slovenije. 18. člen V republiškem odboru delujejo stalne komisije: - za nadaljnji razvoj samoupravljanja - za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi - za delovne in življenjske razmere - za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Predsednika, podpredsednika in člane komisije imenuje repubhški odbor izmed članov sindikata, ki poznajo določeno problematiko in so zainteresirani za njeno reševanje. Predsednik ali podpredsednik komisije je obenem delegat repubhškega odbora v ustreznem koordinacijskem odbom sindikatov Slovenije. ' Komisija opravlja zlasti tele naloge: (1) spremlja stanje in problematiko na določenem področju; (2) pripravlja analize ter predloge stališč ukrepov in akcij za republiški odbor in njegov izvršni odbor; (3) neposredno uresničuje posamezne naloge, če je tako določeno v letnem delovnem načrtu ali v drugem sklepu repubhškega odbora; (4) poroča republiškemu odboru o svojem delu; (5) opravlja dmge naloge po sklepu repubhškega ali izvršnega odbora. 19. člen Izvršni odbor in komisija sta sklepčna, če je prisotnih najmanj * polovica članov, sklepata pa z večino glasov navzočih članov. O seji izvršnega odbora in komisije se piše sklepni zapisnik. Za sklepni zapisnik izvršnega odbora je odgovoren sekretar repubhškega odbora, ki zapisnik tudi podpiše, za sklepni zapisnik komisije pa predsednik komisije. O-seji izvršnega odbora in komisije je treba praviloma pismeno obvestiti člane vsaj teden dni pred sejo. 20. člen 14. člen Na seji repubhškega odbora se vodi sklepni zapisnik, ki vsebuje zlasti: — čas in kraj seje; — poimenski seznam navzočih, seznam opravičeno odsotnih in seznam delegatov, ki niso opravičili odsotnosti; — dnevni red; — za vsako točko dnevnega reda posebej: kdo je obrazložil gradivo, kdo je razpravljal, natančen zapis sprejetega sklepa ali drugega akta in izid glasovanja; — druge posebnosti, ki so pomembne za potek seje: Na zahtevo delegata je treba posebej vpisati v zapisnik tudi njegovo izjavo. Sklepni zapisnik je treba v celoti ali v izvlečku dostaviti članom repubhškega odbora z gradivom za naslednjo sejo zaradi potrditve. Za zapisnik je odgovoren sekretar repubhškega odbora, ki ga tudi podpiše. 15. člen Predsednik repubhškega odbora: (1) vodi seje repubhškega odbora; (2) sklicuje in vodi seje izvršnega odbora; (3) predstavlja Sindikat vzgoje in izobraževanja Slovenije v predsedstvu RS ZSŠ in v razmerju do drugih organov in organizacij; (4) podpisuje sklepe in druge akte, ki so bili sprejeti na sejah republiškega odbora in na sejah izvršnega odbora; (5) podpiše samoupravni sporazum o dohodku in delitvi dohodka, ki je sklenjen v ustrezni dejavnosti za območje več občin, republike ali federacijč; (6) sodeluje 'na sejah, sestankih in drugih dogovorih, ki so pomembni za politiko in akcije sindikata; (7) opravlja druge naloge po sklepu repubhškega odbora. Predsedniku pomaga pri njegovem delu podpredsednik repubhškega odbora, ki ga tudi nadomešča med njegovo odsotnostjo. 21. člen Sekretar repubhškega odbora: (1) pripravlja sklic in organizira seje repubhškega odbora ter izvršnega odbora; (2) organizira uresničevanje sklepov repubhškega odbora in izvršnega odbora in jih skladno s sklepi tudi neposredno izvršuje; (3) skrbi za delovanje nadzornega odbora, aktiva mladih delav-* cev, komisij in drugih organov sindikata; (4) po dogovoru s predsednikom repubhškega odbora sodeluje rta sejah, sestankih in drugih dogovorih, ki so pomembni za pohtiko in akcije sindikata; (5) skrbi zajavnost dela repubhškega odbora; (6) vodi delo strokovnih in tehničnih služb repubhškega odbora; (7) organizira sodelovanje s sektoiji in službami repubhškega sveta ZSS; (8) opravlja druge naloge po tem poslovniku, po sklepih repubhškega odbora in izvršnega odbora. Sekretar je za svoje delo odgovoren republiškemu odboru, za operativno izvrševanje nalog pa tudi predsedniku repubhškega odbora. 22. člen 16. člen Repubhški odbor izvoh izmed svojih članov izvršni odbor repubhškega odbora, po svoji funkciji pa je član izvršnega odbora tudi sekretar repubhškega odbora. Delo izvršnega odbora vodi predsednik repubhškega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik repubhškega odbora. Izvršni odbor je pohtično izvršilni organ repubhškega odbora in ima tele naloge: Funkcionaiji, ki stalno delajo v republiškem odbom, ter strokovni in drugi delavci repubhškega odbora sestavljajo skupaj s funkcionaiji in delavci drugih republiških odborov sindikatov ter repubhškega sveta Zveze sindikatov Slovenije skupno delovno skupnost. Razmeija med to delovno skupnostjo in sindikati ter zvezo sindikatov se uredijo s posebnim sporazumom, ki ga v imenu sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije sklene repubhški svet po soglasni odločitvi delegacij vseh sindikatov. 23. člen Ta poslovnik velja od 1. decembra 1974. Tega dne prenehajo veljati dosedanji poslovnik oziroma pravilnik o ustanovitvi, organizaciji in delovanju repubhške sindikalne konference ter vse določbe drugih aktov, ki so z njim v nasprotju. Predsednik reR odbora: V Ljubljani, 17. 12. 1974 GEZA CAHUK,1. r. I Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Letni delovni načrt Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja sprejema ta delovni načrt za 1. 1975 kot osnovo za usklajeno strokovno politično dejavnost odbora, vseh njegovih izvršilnih organov in delovnih skupin ter občinskih odborov. Ta delovni načrt rabi tudi kot izhodišče za izdelavo finančnega načrta za 1.1975. V delovnem načrtu so opisane naloge, sprejete na 8. kongresu ZSS ter naloge, ki jih je republiška sindikalna konferenca delavcev' vzgoje in izobraževanja sprejela v orientacijskem programu dela za 1.1974 in še niso povsem opravljene. Pri opredeljevanju nalog in usmerjanju svoje dejavnosti izhaja republiški odbor iz spoznanja, da je za uspešno delovanje republiškega odbora in njegovih organov potrebna učinkovita akcijska dejavnost občinskih in medobčinskih sindikalnih organizacij in delegatov, ki prenašajo stališča, mnenja in pripombe v republiški odbor in iz njega. Dejavnost republiškega odbora in njegovih organov, ki je opredeljena v letnem delovnem načrtu, je namenjena uresničevanju temeljnih interesov delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ter usklajevanju le-teh z interesi vse družbene skupnosti. Iz navedenih vzrokov je nemogoče v letnem delovnem načrtu opredehti vse naloge, ki bodo spričo dinamike razvoja in aktualnosti problemov v temeljnih organizacijah združenega dela potrebne obravnave tudi v tem organu. Glede na to, da so v republiškem odboru vključene dejavnosti vzgojnovarstvenih zavodov, osnovnih šol, srednjih šol, delavskih univerz ter dijaških domov, so delegati posameznih področij pripravili pregled nalog, ki naj jih obsega letni delovni načrt odbora; zato so naloge razdeljene v osem področij, in sicer: PRVO PODROČJE; Nadaljnji razvoj samoupravljanja Zavedajoč se družbene vloge, ki jo imajo sindikati za razvoj samoupravnih odnosov, tj. za uresničevanje volje in hotenj delavcev, bo republiški odbor s svojim izvršnim organom, komisijo za samoupravljanje in s strokovno skupino opravil zlasti te naloge: Opredelitev nalog: 1. RO prevzame pobudo, da bo v občinskih odborih opravljena analiza o samoupravnem’ konstituiranju zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter ocena uveljavljanja zborov delavcev in drugih oblik osebne udeležbe v samoupravnih odločitvah. Rok: prvo trimesečje 1975. Izvedba: Izvršni odbor spod--budi občinske odbore, da izdelajo analizo in ocenijo samoupravne odnose. Skupaj s sektorjem za samoupravljanje Pri ZSS opravi strokovna služba Pogovor glede izvedbe konstituiranja v občini, kjer to še ni opravljeno. Izvršni odbor s komisijo pripravi gradivo feb-ruaija. Republiški odbor obravnava problematiko na plenarni seji meseca marca. Nosilec: izvršni odbor. 2. Izvršni odbor in komisija 2a samoupravljanje oblikujeta strokovno skupino, ki bo.pripravila analizo možnosti samoupravnega povezovanja šol in dijaških domov v občini in pripravila to temo za razpravo v Rok: do meseca marca, vključno z obravnavo na plenarni seji. . Izvedba: Delovna skupina rzdela primer samoupravnega sporazuma o združevanju in npiše postopek. To objavi v nstu Prosvetni delavec. Nosilca: izvršni odbor in komisija za samoupravljanje. 3. Za uveljavljanje delegat-odnosov na vseh ravneh, zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih je treba organizi-rano razpravljati o ključnih ^prašanjih delegatskega odlo-nnja. Republiški odbor bo na svojih sejah obravnaval študije j-entra za raziskovanje samo-Pravljanja in na tej osnovi Pomagal občinskim odborom Pn urejanju teh odnosov. Rok: vse leto. , Izvedba: v sodelovanju s stro-ovnimi organi pri ZSS iri dele-®ati republiškega odbora so-°rganizira posvetovanja in ^ge oblike usposabljanja. Nosilec: izvršni odbor. , d. Uvajanje samoupravnega Savskega nadzora kot samo-Pravne pravice in dolžnosti e*avcev v združenem delu je F0membna naloga našega sindi- kata. 'Republiški odbor bo zato v sodelovanju s sektorjem za samoupravljanje pri ZSS in s centrom za družbeno izobraževanje še vnaprej spodbujal sindikate v občini, da prek delavskih univerz organizirajo področne razprave o uveljavljanju samoupravnega delavskega nadzora. Rok: prvo trimesečje 1975. Izvedba: Izvršni odbor in komisija za samoupravljanje bosta v sodelovanju s strokovno službo pri ZSS spodbudila občinske sindikate, da organizirajo razprave o tej problematiki, kjer tega še niso storili. Pri tem bo sindikat tudi strokovno pomagal. Nosilca: izvršni odbor in komisija za samoupravljanje. DRUGO PODROČJE: Pridobivanje in razporejanje dohodka ter delitev osebnih dohodkov Sindikati prevzemamo na tem področju pomembne dolžnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih moramo zato delovati tako, da bosta zagotovljeni programska in materialna osnova za vzgojnoizobraževalno delo, tj., da bo uveljavljeno načelo svobodne menjave dela. V ta namen bo RO opravil zlasti te naloge: Opredelitev nalog: 1. RO bo obravnaval predloge programa dela in programov financiranja s področja vzgoje in izobraževanja, in sicer, za leto 1975 ter za leto 1976. Rok: usklajen s časom javne razprave. Izvedba: na plenarni seji po poprejšnji razpravi v občinskih organizacijah. Nosilec: delegati, izvršni odbor,RO. 2. -RO bo sodeloval pri oblikovanju predloga družbenega dogovora o financiranju potreb skupne in splošne porabe in resolucije o družbenoekonomskem razvoju republike v 1. 1976. Rok: usklajen z drugimi, ki pripravljajo te dokumente. Izvedba: na plenarni seji po poprejšnji razpravi v občinskih organizacijah. Nosilec: delegati, izvršni odbor, RO. 3. RO bo obravnaval in dajal mnenja o novih samoupravnih . sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke za področje VVZ, osnovnih šol, srednjih šol, dijaških domov, posebnih šol, glasbenih šol in delavskih univerz. Rok: I. tromesečje, izvajanje spremlja vse leto. Izvedba: izvršni odbor in strokovna komisija pripravita predlog sprememb in dopolnitev, mnenje izreče skupščina RO. O spremembah posamez- nih sporazumov razpravlja in daje mnenje izvršni odbor RO. Nosilca: izvršni odbor, komisija za SS, RO. TRETJE PODROČJE: Reforma sistema vzgoje in izobra^ ževanja Skladno s sklepi in stališči kongresov Zveze komunistov, 8. kongresa Zveze sindikatov itd. je družbena akcija usmerjena k organiziranem urejanju in dograjevanju sistema vzgoje in izobraževanja. Pri tem prevzema RO zlasti te naloge: Opredelitev nalog: 1. Na osnovi mnenj delegatov zavzame RO politično stališče o uvajanju celodnevne Šole. Prevzema pobudo za sklic predstavnikov šol, ki uvajajo celodnevni pouk, zaradi usklajevanja stališč Rok: januar 1975. Izvedba: na plenarni seji po poprejšnjih razpravah delegatov v občinskih odborih. Nosilec: delegati, izvršni odbor RO. 2. RO razpravlja o vsebini projekta celodnevne šole ter izreče strokovno mnenje. Ob tem opredeli tudi dejavnost predšolskih ustanov in male šole. Rok: takoj po izidu projekta (predvidoma meseca marca). Izvedba: na plenarni seji RO po poprejšnji razpravi v izvršnem odboru. Nosilec: izvršni odbor, RO. 3. RO se s strokovnimi sodelavci in skupinami vključuje v izdelavo predloga projekta usmerjenega izobraževanja in ga po objavi obravnava na plenumu. Rok: takoj po izidu (marec, april). Izvedba: razprava v izvršnem odboru, nato na skupščini RO. Nosilec: strokovne skupine, izvršni odbor, RO. ČETRTO PODROČJE: Stro-kovno-pedagoško in družbeno-pohtično izpopolnjevanje Skrb za permanentno strokovno pedagoško in družbeno pohtično izpolnjevanje ter izvajanje uspešne kadrovske politike mora biti v ospredju naših prizadevanj za dvig strokovne in pohtične ravni vzgojnoizobraže-valnega dela. V ta namen prevzema RO zlasti te naloge: Opredelitev nalog: 1. RO bo obravnaval kadrovsko problematiko na področju vzgoje in izobraževanja ter oblikoval predloge za izboljšanje stanja. Pri tem bo izhajal iz sistema delitve OD, napredovanja v strokovnih nazivih, potreb po dodatnem izobraževanju vzgojiteljic in drugih strokovnih delavcev. Strokovne skupine za posamezne probleme pripravijo gradivo. Nosilec naloge: izvršni odbor, strokovne skupine. Rok: maj 1975. Izvedba: februaija se oblikujejo delovne skupine za izdelavo gradiva, ki ga predloži aprila za razpravo v skupščini RO. 2. Družbenopolitično izobraževanje in angažiranje novih sodelavcev: RO bo organizator jn pobudnik raznih izobraževalnih akcij, zlasti za družbenopolitično usposabljanje strokovnih kadrov. Izvršni odbor prevzame s strokovno komisijo za samoupravljanje nalogo, da spodbudi akcije tudi na vzgoj-noizobraževalnem področju, s Rok: vse leto, pretežno v mesecu juniju. Izvedba: komisija za samoupravljanje spodbudi akcijo po občinah, kjer te akcije še ni. Nosilec: izvršni odbor. PETO PODROČJE: Urejanje socialne varnosti delavcev Ena temeljnih nalog sindikatov je tudi zavzemanje za tako socialno pohtiko, ki bo na temelju- vzajemnosti ter samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja zagotavljala hitrejšo rast socialnega standarda delavcev. RO prevzema zlasti te naloge: 1. Skrbi za izpolnjevanje določil samoupravnih sporazumov o usmerjanju dohodka in delitvi sredstev jza OD in sindikalne liste. V ta namen obravnava družbenoekonomski položaj ' dejavnosti in problematiko v zvezi z izvajanjem določil samoupravnih sporazumov. . Rok: začetek leta, september. Izvedba: na osnovi analize uresničevanja SS. Nosilca: izvršni odbor, komisija za samoupravno sporazumevanje. 2. Obravnava in predlaga rešitve za urejanje stanovanjske problematike delavcev, delovni čas, normative glede delovnih razmer, zlasti v dijaških domovih in VVZ, ukrepe za potreben oddih in zdravo rekreacijo. Rok: april — oktober. Izvedba: razprava na podlagi izdelanih analiz deloynih skupin, ki pripravijo problematiko v prvem trimesečju. Nosilca: izvršni odbor, delovna skupina. ŠESTO PODROČJE: Povezovanje in organiziranost sindikatov Uveljavljanje neposrednih samoupravnih odnosov je možno le s tesnim povezovanjem sindikatov in z najučinkovitejšo organiziranostjo. Za premagovanje težav na tem področju bo opravil RO zlasti te naloge: 1. Skrbel bo za tesno povezavo z ustreznimi občinskimi odbori zaradi izmenjave izkušenj, oblikovanja skupnih stališč ter prilagajanja vsebine dela. V ta namen usmerja dejavnost delegatov, organizira pogovore s predsedniki občinskih odborov. Rok: v mesecu februarju, juniju in novembru. Izvedba: pogovori z vodstvi občinskih odborov ob udeležbi delegatov RO na sejah občinskih odborov. Nosilec: izvršni odbor. 2. Organiziral bo neposredno pomoč osnovnim organizacijam pri uresničevanju sklepov 8. kongresa ZSS, posebno na željo občinskih odborov, ki pomoč potrebujejo. To nalogo bo mogoče izvesti prek ustrezne službe in ZSS ali drugod ter z dejavnostjo delegatov. Rok: vse leto. Učinkovitost preveri RO ob koncu leta, to je decembra. Izvedba: prek občinskih odborov. Nosilec: izvršni odbor komisije za samoupravljanje in samoupravno sporazumevanje. 3. Na medrepubliški in zvezni ravni bo RO povezoval interese prek svojih delegatov v ustreznih telesih ter skrbel za občasno izmenjavo mnenj in izkušenj s sindikati drugih republik. Rok: vse leto. Izvedba: prek delegatov.' Nosilec: RO. 4. RO se bo povezoval s sindikati drugih dežel prek Zveznega odbora. SEDMO PODROČJE: Samoupravno komuniciranje in obveščanje Vsestransko, pravočasno in preprosto obveščanje je pogoj za ustvarjalno odločanje delavcev v združenem delu. V ta namen opredeljuje zlasti te naloge: 1. prek občinskih odborov vpliva na osnovne organizacije, da bo zagotovljeno pravočasno sklicevanje zborov delavcev, ki bodo odločali na osnovi pravočasno prispelega gradiva. Doseže medsebojno obveščanje o sestankih in drugih oblikah dogovarjanja. Rok: Oboje bo doseženo po dogovoru z vodstvi sindikalnih odborov v mesecu februarju po poprejšnjem pismenem predlogu, ki ga pošlje izvršni odbor RO januarja. 2. Delegati . prevzamejo odgovornost, da bbodo delovali v skladu z določili poslovnika republiškega sveta. To pomeni, da bodo dobivali mnenja iz svojega okolja in obveščali občinske odbore o odločitvah in delu RO. V ta namen bo treba usposabljati delegate in uresničiti konkretne naloge v RO. Rok: vse leto, napotki januarja in decembra. Izvedba: dogovor s sindikati občinskih odborov in za povezavo delegatov. Nosilec: izvršni odbor. 3. Nadaljnje razvijanje in vsebinsko bogatenje lista .prosvetni delavec“, prek katerega obveščamo svoje člane o delu RO in o njegovih stališčih do posameznih problemov. To bomo dosegli z dajanjem strokovne in materialne pomoči, s sodelavci v strokovnih asociacijah lista ter s kakovostnimi prispevki in obravnavo programske zasnove. Rok: vse leto,' programska zasnova: decembra. Izvedba: sodelovanje v strokovnih telesih in pri oblikovanju programske zasnove. Nosilec: izvršni odbor. OSMO PODROČJE: Ljudska obramba in družbena samozaščita Utrjevanje obrambnih sposobnosti in uveljavljanje koncepta vseljudske obrambe je sestavni del dejavnosti sindikatov. Vse te akcije bo RO usklajeval in izvajal prek ZSS. Ta delovni načrt je RO sprejel na 4. seji dne 16. 12. 1974. Delovni načrt aktiva mladih delavcev je sestavni del tega načrta. PREDSEDNIK RO: GEZA ČAHUK Skladno z 18. členom poslovnika o notranji organizaciji in načinih delovanja republiškega odbora je republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja na svoji plenarni seji dne 16. decembra 1974 sprejel sklep, da delujejo pri odboru štiri stalne komisije, in sicer: — komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja — komisija za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi ter za ekonomske odnose — komisija za delovne in življenjske razmere — komisija za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Komisije delujejo v tej sestavi: * komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja: Štefanič Lojze — predsednik (že izvoljen) Budnar Meta — podpredsednica Pajk Lojze Maraž Darinka Peternel Rajko komisija za samoupravno sporazumevanje: Pivk Valentin — predsednik (že izvoljen) Žunko Pavel - podpredsednik Nemanič Manja Novak Vlado Kolšek Majda komisija za delovne in življenjske razmere: Čepin Gvido — predsednik Novak Milka — podpredsednica Jovanovski Erika Mlakar Jože Kačičnik Slavko komisija za ljudsko obrambo in družbeno zaščito: Češnovar Marko — predsednik Kamin Štefan - podpredsednik Velikonja Tone Štraus Majda Štrukelj Vera Republiški odbor naroča komisijam, naj uskladijo opera- > tivne delovne načrte z letnim delovnim načrtom republiškega odbora in začno delati. PREDSEDNIK RO: GEZA ČAHUK AKADEMIJA POMAGA VAŠKIM ŠOLAM Akademija pedagoških znanosti SSSR je na posebnem sestanku razpravljala o vaških šolali. Udeleženci so govorili o nalogah, ki jih imajo ta ustanova in njeni inštituti pri razvoju tovrstnih šol. Akademija naj zbira in širi izkušnje najboljših vaških šol in posameznih učiteljev, propagira delo najboljših visokih šol za izobraževanje učiteljev vaških šol, izpopolnjuje znanstvene temelje poklicnega usmerjanja učencev v kmetijsko proizvodnjo ter izpopolnjuje znanstveno pedagoške dosežke, ki se nanašajo na pripravo in povečanje kvalifikacij učiteljev vaških šol; to je tudi zapisano v resoluciji CK KPSS in ministrskega sveta SSSR O ukrepih za nadaljnje izboljšanje delovnih razmer vaške splošnoizobraževalne šole. Pohiteli bodo z razstavo na temo Posebnosti izobraževanja in vzgoje v vaški šoli in izpopolnili načrt delovne vzgoje. Pripravili in izdali bodo tudi tele priročnike za učitelje in učence: Osnove ekonomike kmetijstva'SSSR in Osnove eko-nomskih znanj o socialistični proizvodnji. Zbor je pozval znanstvenike — pedagoge, učitelje visokih šol in metodike, naj pomagajo učiteljskim kolektivom vaških šol izboljšati njihovg delo; pri tem naj upoštevajo sodobne zahteve narodnega gospodarstva in kulture. KAKO JE ORGANIZIRANA INŠPEKCIJA NA FRANCOSKEM Z odločbo francoskega ministrstva za izobraževanje je od 4. julija 1974 služba glavne inšpekcije organizirana po tehle učnovzgojnih področjih: predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje, poklicno izobraževanje na učiteljiščih, izobraževanje neprilagojenih otrok, kmetijsko izobraževanje; umetniška vzgoja, ročno delo in gospodinjski pouk; matematika, fizika; naravoslovne vede, filozofija, književnost, zgodovina in zemljepis; tuji jeziki; družbene in ekonomske vede; strokovni predmeti v industrijskem izobraževanju; strokovni predmeti v ekonomskem izobraževanju in, kot zadnje po- '< dročje, šolsko življenje. ul ib ......... , iiiIe?! Pogovor z Mileno Batičevo Otroku vsak po svojih močeh najboljše — Doslej ste izdali tri svoje knjige, prosim, povejte nekaj o dosedanjih izdajah, za kakšne pesmi je šlo, kolikšna je bila naklada in v kolikem času so knjige pošle. „Leta 1969 sem izdala pesniško zbirko »Pravljica za malo kurirko" v nakladi 1200 izvodov, leta 1971 knjigo pesmi za otroke'z naslovom ,,100 pri-godnic" v 1000 izvodih in letos dramske prizore »Zaigrajmo" v nakladi 1200 izvodov. V prvi pesniški zbirki so zbrane pesmi s tematiko osvobodilnega boja, posamezne so bile v letih 1964, 1965 in 1966 nagrajene na zveznem festivalu Kurirček in so izhajale malone v vseh jugoslovanskih mladinskih revijah. V drugo zbirko sem uvrstila pesmi, ki so izhajale v Cicibanu, Pionirskem listu. Kurirčku, v Delu, Ljubljanskem dnevniku in drugod, dodala tretjino novih in jih razporedila po koledarju glede na otroške praznike, prigodni-ški naslov pa sem izbrala povsem namenoma. Knjiga je pošla takoj po izidu. Pobudo za letošnjo knjigo pa sem dobila ob obiskih na šolah in sem tako napisala 35 dramskih prizorov. Knjiga je bila takoj razprodana, naročilo zanjo sem dobila celo iz Avstralije. “ — Precej let že učite. Vam je to okolje pobuda za tiste vaše pesmi, ki so tako primerne za slavnostne šolske dni? »Tudi okolje, v katerem pisec živi, daje svojevrstne pobude za nastanek nekaterih del, tako je tudi z menoj. Vendar moram priznati, da me radi pritegnejo razigrani, hudomušni in nabriti obrazi, ki so tudi -življenjsko bolj pristni in prepričljivi. “ — Kaj upoštevate, ko pišete za otroke, kakšna naj bi bila otroška pesem? »Otroška literatura naj se ne sprelevi v otročjo, preprostost izraza naj se ne zrcali v naivnem slikanju sveta. Neposrednost in čustvena obarvanost ne smeta preiti v sentimentalnost, humor mora biti duhovit, bolj v besedni igri kot v situacijah. Treba je najti -Otroka v prostoru sodobne družbe, da se more po-, istiti z junakom pesmi. Ne gre zanemariti tudi poetične fantastike, ki je otroku vselej blizu. “ — Mladinska književnost je posebno zahtevno področje, kakšno je danes njeno mesto in kako jo vrednotimo? »Pisanje za otroke pri nas še nima tistega mesta, kot bi ga zaslužilo. Zlasti pa je narobe, če nekdo piše samo za otroke, v tem primeru se' že uvrsti na lestvici priznanih za nekaj klinov niže. Otroške pesmi pišem za otroke, zato naj bo njihovo mnenje o pesmih najbolj pomembno. Pisci imamo sicer možnost, da spoznamo otrokovo odzivnost, ko ustvarimo neposreden stik z otrokom ob literarnih nastopih. Takrat more samokritičen avtor hitro ugotoviti, kako se je ujel z'otrokom, kje ga je mladi bralec priznal in kje je šlo pisanje mimo. Sicer pa tega mnenja otrok ne poznamo, nikjer ni publicirano, tako ostaja, večinoma otrokov pogled na pisateljevo delo še velika neznanka. Tudi razna priznanja, npr. Zlata knjiga, niso povsem objektivna, merila, kajti tu srečujemo knjige, ki so izhajale v velikih nakladah (npr. Moja knjižnica), ki so jih odrasli predpisali za domače 'branje, za bralno značko ipd. Tako se otrok pod vplivom šole nemalokrat po šolsko odloči, ko odbira knjige v že danem mu izboru. Menim, da stojimo avtorji na- relaciji pisec — mladi bralec pred ledino, v katero bo treba čimprej zaorali. “ - Vašo pravljico za malo kurirko" sb prebirali tudi odrasli. Ali naj otroška pesem pove nekaj tudi odraslemu bralcu? »Ni nujno, da najde vedno tudi odrasel bralec v mladinskih besedilih nekaj zase. So knjige, ki so pisane samo za otroke, odrasli pa se jim bo približal posebho tbkrat, kadar tudi v njem še živi ta svet, kadar je v njem nekaj otroka. Za -»Pravljico" pa menim, da pove v marsikateri pesmi nekaj tudi odraslemu bralcu." — Svoje knjige zalagate sami. Zakaj je to potrebno? »Da, vse svoje knjige sem sama založila. Samozaložba ni pri nas nič bistveno novega ne pretresljivega. Če se hoče pisec uveljaviti, pa ima občutek, da ga družba nikakor noče podpreti, sam pa je prepričan vase, se odloči za samozaložbo. To je sicer precej tvegano, ker nikoli ne veš, kakšen bo končni rezultat, ker je sebe najteže oceniti, in šele po izidu lahko ugotoviš, kakšna je odmevnost. Zase morem reči, da bom samozaložbo najbrž še »uporabila “. . — Kot list prosvetnih delavcev Slovenije vas sprašujemo, zakaj sami zalagate tudi pesmi, ki so tako uporabne v šoli, ko je vendar po šolah toliko povpraševanja in zadrege zavoljo gradiva za proslave in prireditve? »To tudi sama težko razumem. .Pravljico za malo kurirko' so založbe zavrnile brez utemeljitve, čeprav je o njej izšlo 8 ugodnih ocen in je že 5 let ni na trgu, se še danes ne. morejo odločiti za ponatis. Kot zanimivost naj povem, da hranim med pohvalnimi pismi dve pismi urednikov in eno pismo direktorja založbe, ki pa so, kot sedaj vidim, namenjena samo za privatno rabo. Ni dolgo tega, kar sem nekje imela svojo novo pesniško zbirko že v okvirnem programu založbe in šmo zanjo skupno z založnikom že izbrali ilustratorko, pa do natisa le ni prišlo. Ker imamo v družini lite- rarnega kritika, pa vse kaže, da bo z natisi mojih pesmi še slabše, dokler bodo uredniki knjižnih zbirk in mladinskih revij hkrati tudi ustvarjalci." — Zaradi samozaložbe izhajajo vaše knjige v nizkih nakladah, kako pridejo pesmi otrokom v roke? »Res, moje knjige zaradi majhne naklade niso prišle v roke 'otrokom, ker so jih v glavnem pokupile šole in druge ustanove. Zal mi je, da je tako. Veseli me pa, da so dosegle svoj namen in niso obležale v knjižnicah. O tem se prepričam, ko pogosto slišim svoje pesmi na radiu (npr. Veseli tobogan), pridno jih recitirajo na proslavah in prireditvah, »Pravljico za malo kurirko" pa so uvrstili tudi na znani televizijski kviz, ko so pionirji 5. razredov tekmovali s svojim znanjem o mladinski književnosti s tematiko NOB. “ ■— Povejte še nekaj o svojih načrtih za prihodnje delo na tem področju. »O načrtih za prihodnje delo je težko govoriti, ker nikoli ne veš, koliko boš mogel svoje izjave uresničiti. Prav gotovo bom še pisala, zadnje čase me mikajo predvsem motivi iz življenja podeželskega otroka, njegov svet in njegov prostor v naši, družbi. Vsekakor bo še katera moja knjiga ugledala beli dan, tudi šolam se ne mislim izneveriti, saj sem tu že zasidrana. Našim otrokom smo dolžni dati, vsakdo po svojih močeh, kar mislimo in o čemer smo prepričani, da je zanje dobro. “ Vprašanja: NEŽA MAURER Pet številk Pionirja Rudniška separacija, olje, Peter Matko Šola in umetnost Doslej je izšlo pet številk Pionirja; to je že polovica letnika te poljudnoznanstvene revije. Iz nje je razvidna raznovrstnost strokovne usmeritve, naj že gre za geologijo, za umetnost za šport ali za druga področja. Posamezne številke so zabeležile tudi razne aktualnosti, npr. dvestoletnico ljubljanske univerzitetne knjižnice, kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, srečanje pionirjev dopisnikov. Razpisan je nov kviz na temo Mozart in njegovo delo (št. 4) in nova raziskovalna naloga Ohranimo kmetije (št. 5). Nadaljujejo se članki s področja ekologije, ki s posebnimi vprašanji aktivirajo in usmerjajo bralčevo zanimanje za dogajanja v naravi. Poseben pomen daje reviji rubrika Prgišče robidnic. To je literarni del Pionirja in v njem so na domiselen način predstavljeni nekateri književniki. Povest v nadaljevanjih piše Pavle Zidar. Ker je izredno fantovska in pobalinska - prikazuje šolsko življenje - je bralcem verjetno všeč. Ne bi pa bilo odveč, če bi se učitelji pozanimali, kakšen je odziv nanjo pri učencih, ker daje obilo snovi za koristen pogovor. Literarne igrice so prav tako stalna rubrika revije. Njihova posebnost je v tem, da so literarnoestetsko usmerjene in bi 'jim lahko rekli tudi šola umetniškega ustvarjanja. V tem šolskem letu je že izšla posebna izdaja Pionirja, posvečena Beli krajini 44 in slovenskemu novinarstvu-, v posebni knjigi pa kronološki prgled NOB 1941-1945. Pred izidom je knjiga Z Danvinom okoli sveta. S tem dobivajo članki, ki so bili objavljeni v reviji, trajnejši pomen že zato, ker so v knjižni obliki dostopni večjemu številu bralcev. Avtorji se trudijo, da bi bili prispevki, ki so namenjeni predvsem šolarjem, napisani v strokovno razumljivem jeziku. Poudariti je treba izvirne zamisli ugankarskega dela v reviji in kakovost slikovnega gradiva. BERTA GOLOB Obvestilo V veliki stavbi rudarskega šolskega - centra v Velenju, kjer se številni mladi iz leta 'v leto izpopolnjujejo v poklicnem šolanju, so izredno(svetle in z 'okrasnim zelenjem bogato dekorirane šolske avle. Tam se, še zlasti med odmori, sprehajajo mladi ljudje iz vseh naših republik. Prišli so semkaj v mlado industrijsko mesto, da se v šolskem centru izuče raznih poklicev. Tokrat ne bomo govorili o šolanju na tem zavodu, ker je našo pozornost pritegnila zanimiva likovna razstava v prostorih te šole. V počastitev dneva republike so namreč v spodnji avli tega centra poklicnih šol odprli likovno razstavo dveh slikarjev in enega kiparja. Milojko Kumer, komaj 22-letni uslužbenec tega zavoda, je razstavil več. lesenih kipov in reliefov, druga dva, še mlajša, Peter Matko in Andrej Krevzel pa sta razstavila vsak po 12 oljnatih slik. Pri tem naj poudarim zlasti to, da sta oba slikarja učenca tega zavoda in stara komaj dobrih 17 let. Ko sem si ogledoval to svojevrstno razstavo sredi množice učencev, me jc presenetil odnos teh mladih ljudi do razstavljenih del. Umetnostna razstava, ki je tako rekoč nenadoma postala sestavni del šole, jih je pritegnila: čutil sem, da so ponosni na svoja sošolca, ki sta jim 'pripravila lep umetniški užitek. Andrej Krevzel je razstavil pretežno tihožitja in en portret v svetlih, skoraj pastelno nežnih barvnih tonih, Peter Matko pa je pokazal vrsto uspelih pejsažev in interierov. Matko je še posebno uspešen v pejsažu, kjer je pokazal vso svojo izrazno moč. Razstava treh mladih likovnikov v rudarskem šolskem centru v Velenju je vsekakor prispevala k uveljavitvi učencev, pa tudi šole, ki je z umetniškimi deli dopolnila svoje vzgojnoizobraževalno delo. Mladim avtorjem bi bilo vsekakor treba še nadalje pomagati pri likovnem izpopolnjevanju. Vodstvu šole pa moramo čestitati, saj Z organiziranjem takšnih rastav plemeniti likovno kulturo svojih dijakov. VIKTOR KOJC Upravni odbor Samopomoči sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije obvešča svoje člane, daje bil na občnem zboru Samopomoči v Ljubljani dne 11. maja 1974 sprejet sklep o zvišanju posmrtnine v letu 1975 od 1.700,00 din na 2.000,00 din; zato je zvišan tudi članski prispevek za leto 1975 od 60,00 din na 80,00 din. Člane, ki nam bodo vplačali članarino za leto 1975, preden bodo prejeli letno poročilo za 1. 1974, prosimo, da upoštevajo to zvišanje in nakažejo znesek 80,00 din na tekoči račun: 50100-678-45314, Samopomoč prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. Upravni odbor Samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije Pivsko posodje skozi stoletja Kulturnozgodovinski oddelek narodnega muzeja v Ljubljani je pripravil občasno razstavo Pivsko posodje skozi stoletja; odprta bo od 20. januarja do začetka aprila letos v razstavišču ARKADE, Ljubljana, Trg revolucije 18. Z več kot 260 primerki posodja za pitje in natakanje je nakazan razvoj te vsakdanje potrebščine od prvih pojavov na naših tleh v obdobju neoli-tika (po letu 1.900 pr. n. št.) do današnjih dni. Od prvih lesenih in lončenih posod, ki so jih Literarni večer odkrili v najdiščih na ljubljanskem barju, spremlja razstava razvoj pivskega posodja skozi štiri tisočletja do specializiranih oblik za posamezne pijače in _ različne priložnosti vse do današnjih dni. Razstavo sklene - izbor industrijsko načrtovane in oblikovane steklovine naših najbolj priznanih oblikovalcev. Razstava bo odprta vsak delavnik od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure-Vodstvo za šolske skupine je organizirano, če se prej najavite po telefonu na št.: 24-453. Dijaki 3. a letnika gimnazije Brežice so pod vodstvom razredničarke, sicer pa profesorice francoščine Antolovič Ksenije, pripravili literarni večer. Pri pripravah, ki so trajale skoraj leto dni, sta sodelovala tudi prof. Kugler .in prof. Grakalič. V ponedeljek, 23-decembra so imeli že dve izvedbi. Recitirali so pesmi francoskega pesnika Jacquesa Preverta v francoskem in slovenskem jeziku. Pesmi so prevedli dijaki. Obe izvedbi literarnega večera sta bili v prosvetnem domu v Brežicah. Kmalu bodo gostovali v Zagrebu ih morda celo v Trstu. ROVAN GORAN Prva ljubezen_____________________________ ' Vsak izmed nas ima srce. Jaz prav tako. Srce je motor, ki poganja kri. Srce pa je tudi hram, v katerem domuje ljubezen. Ste bili kdaj zares zaljubljeni? Jaz tudi Moje prvo službeno mesto je bilo prav romantično. Toda brez stanovanja za novega učitelja. Kam me bodo vtaknili? Na podstrešju je ena sobica. Brez pohištva. Kje naj dobim posteljo, stol, mizo? Tod žive dobri ljudje. Pojdi, sprašuj, prosi. Nekaj dni prespim na dveh kovčkih. Kmalu postaneta presti. Nato le izprosim tri kose pohištva. In ročni voziček. Dež lije, jaz z vozičkom med bahavimi hišami. Na oknih polno radovednih obrazov. Pozdravljam na vse strani. Obrazi v oknih se smejejo. Pohištvo dobim pri priletni gospe. Voziček spolzek, premajhen. Povlečem, mizica zdrkne na tla. Potegnem, končnica v blatu. Takrat tudi v zgodovinskem mestecu niso poznali asfalta. Pristopi brhko dekle. Ponudi mi dežnik. Tudi sama ga ima. Pripravljena mi je pomagati In mi pomaga. Vsa je ponosna. In jaz tudi. Ne zmenim se za obraze v oknih. Kako ti je ime, sprašujem spotoma. Angelca, odgovarja. Jaz pa Šilko, ji ponudim roko. Kar tikajva se, rečem) ji dam roko in ji sredi dežja gledam v lepe modre oči. Ona rdi. Ampak - tovariš! Pomaga mi urediti sobico. Od nekod prinese vazico in v vazici jesensko cvetje. Objamem jo. V obeh je drget. Poljub hitrejši od bliska. Ti moja Angelca! Izmuzne se in zbeži Nekam bahavo se zleknem v rokoko j sko posteljo. Vse je tako lepo, toplo, čudovito. Priprem oči, sanjam o lepi Angelci. Ah, božanska počutja! ! Pa zboli kolega. Moram ga nadomeščati. Sedmi razred sedem-ktke. In tam zadaj - Angelca. Učenka sedmega razreda. Oba rdiva. pogled skozi šolsko okno Ne vem, kaj govorim. Nekaj blebečem. Čez nekaj dni priroma pismo: Tovariš Šilko) pojdite od tod, jaz ne morem, jaz ne smem, jaz sem vsa... Dobra upraviteljica mi je obljubila, da grem v štiri kilometre oddaljeno šolo. Tam bom sam svoj gospod. Naj je bilo tako ali drugače, tista prva ljubezen je ostala - vsaj kar zadeva mene, povsem nedotaknjena. En sam spomin - zelo razširjeno srce! Koline________________________________________________ Tiste čase smo imeli slabe plače in veliko udarniških storitev. Jaz delam, delam delam... Podnevi, zvečer, ponoči. Sekretar skoja, sekretar partije postavljata: ti to, ti ono, ti tretje, on četrto. Izgovora ni Staža je bilo dovolj, zato sklenejo, da me sprejmejo v partijo. Zame čast, velika čast. Ampak poprej še malo preskušnje. Pišem parole, kontrahiram, raznašam vabila, pomagam pri otroškem igrišču, delam na cesti, sekam v kosti, pa tudi morala je na višku. Sekretar partije kar naprej poudarja, da ponočevanje ni *’ skladu s partijo. Mladi smo preklemano prikrajšani, sekretar pa jf že tako v tretje poročen. Tu in tam se drznemo potrkati na okno in če se je odprlo . . . Pustimo to, kar ni v skladu z moralo. Končno, kratka slovesnost. Govori ta, govori oni, tretji, četrti, brez zakuske postanem član, časopis prinese članek in jaz čez noč - junak. Mo) želodec pa kar naprej prazen. Menze so slabo kuhale, desetkrat pregrete jedi, do kmečkih dobrot smo le redko prišli Pa se ponudi prilika. Nekaj dni po sprejetju me vpraša šofN avtobusa: Si ti Pedagogič Šilko? Da, seveda sem. Kaj pa je? Tole je dala neka mamica iz tiste in tiste vasi. Potem je že zate. Hvala, stokrat hvala! Tečem s paketom v sobico, odprem in. . . Ojoj' Pratica. Štiri partenke. Kakšnih šest mesenk in še nekaj prašičjega drobiža. Kdo neki pošilja? Samo nekaj besed: Glej, da ne boš vse naenkrat pospravil. Ja, mogoče je tale reč moja. Vredno si je za-. pomniti: pred dnevi sprejem, zdaj kmečka poslastica. Razumevajoča snažilka Pavla vso stvar imenitno pripravi.. Velikodušno odstopim mogoče petino. Ne vem natančno. Kak teden dni je želodec delal noč in dan. Takrat seveda brskam po Marxu in nekje Ete. berem: Tudi nove ideje gredo skozi želodec ... Čez štirinajst dal pa skoraj grozilno pismo: Požrli ste koline, ki sem jih poslala sinu' Sramota! Potem zvem, da je bil Pedagogič Šilko tudi neki kovaški vajenec. Poiščem ga, se opravičim, on pa, prava gora, tresk po moj1 rami: Na, najej se, mati je spet poslala, bo pa državi manj dala! Hrti, spomnil sem se, da sem partijec, da so zakoni kontrahaže neizprosni, jedel pa sem kljub vsemu. Hm, pa taka zavednost! -dk Brez ljudi, prostorov in opreme ni sodobne vzgoje Mariborska pedagoška akademija skuša slediti najsodobnejšim tokovom v vzgoji in izobraževanju, toda še tako lepi načrti so jalovi, če ima študent manj kot 1 k v. m življenjskega prostora. Brez gradnje sodobne pedagoške akademije ni mogoče organizirati ustreznega procesa za usposabljanje pedagoških delavcev, zlasti še ne, če gre za dosti širše in bogatejše oblike dela, ki naj zajemajo priprave mladega človeka za usmeritev v pedagoški poklic, njegovo temeljno usposobitev in ves proces nadaljnjega in dopolnilnega izpopolnjevanja. Gradbeni načrti so že lep čas nared, vzporedno z njimi pa so delavci PA Maribor pripravili in sprejeli tudi temeljni dokument o vsebinskem in organizacijskem razvoju ustanove za sodobno uspo-sabljanje učiteljev socialistične samoupravne šole. Zavedajo se nam-reč, da z ustaljenimi metodami in s klasično organizacijo dela ni več mogoče uresničevati niti družbenih niti učiteljevih razvojnih Potreb in smotrov. Z novimi statutarnimi spremembami poglabljajo samoupravljanje študentov, učiteljev in drugih delavcev, obenem pa 2 novo organizacijo študija po 19 katedrah omogočajo z interesi družbe in študentov skladnejšo in svobodnejšo izbiro študijskih smeri, odpirajo možnosti za tretje študijske predmete in interdisciplinarni študij, obenem pa skušajo tesneje povezovati teorijo s prakso in neposrednim raziskovalnim delom. Mogoče je najzanimivejše to, da so poleg študijskih možnosti na katedrah odprli še vrsto notranjih centrov, ki bodo poglobljeno skrbeli za razvoj posameznih študijskih področij, potrebnih za sodobnejše usposabljanje učiteljev, razvoj ustanove in vzgojnoizobra-ievalne prakse tam, kamor odhajajo kadri, ki jih usposabljajo. Center za razvoj in raziskovanje načrtno organizira raziskovalno delo, usmerjeno v temeljne naloge, ki jih ima pedagoška kadrovska šola, zlasti še na področju razvoja didaktične dejavnosti. Lotevajo se zanimivih in nujno potrebnih raziskav, kakor npr. ovrednotenja spisovne razrezanke, geometrijske zložljivke, analize desetletnih za-Pažanj hospitacij in nastopov kandidatov pri strokovnih izpitih in diplomskih nastopih, celostnega pedagoškega ovrednotenja dela na osnovni šoli v Podčetrtku itd. Nedvomno so to izvirni, družbeno Potrebni in koristni posegi, ki krepijo in globlje osmišljajo celoten Proces usposabljanja sodobnega učitelja. Prav gotovo ni zgolj naključje, da so prvi uvedli predlani samostojni predmet uvod v metodologijo pedagogike, psihologije in sociologije, ker si sodobnega učitelja brez teh prvin sploh ni mogoče več zamišljati Center bo obenem skrbel prav za razvoj tega področja. V KORAK S SODOBNOSTJO Center za vzgojnoizobraževalno tehnologijo uvaja sproti dosežke znanosti in tehnike v pedagoški proces, skrbi za sprotno spoznavale novosti za redne študente in učitelje ob delu, hkrati pa predstavlja najmodernejši didaktični kabinet, ki vpliva na delo pedagoške prakse na širšem območju. Hudo je le to, da si pedagoški delavci prizadevajo vzpostaviti takšno sodobno didaktično središče, na PA so že nabavili tudi opremo, npr. najsodobnejši sistem interne šolske televizije, pa vse skupaj tiči v zabojih, ker še ni Prostorov, kamor bi to vgradili. Center za permanentno izobraževanje skrbi za priprave in izvajale posebnih študijskih programov za študente in pedagoške de-kzvce iz prakse, ki jih sproti narekujejo spremembe v stroki, družbe-nem razvoju in potrebe po dopolnilnem izobraževanju. Sem bi kzhko šteli tudi priprave za odprtje študijske smeri za usposabljanje Učiteljev za pouk družbeno-moralne vzgoje, ki je 7. decembra steklo kot prvo v Jugoslaviji na mariborski pedagoški akademiji, čeprav je zato dal temeljne spodbude mariborski marksistični center, vendar z delavci pedagoške akademije. Razumljivo, da bo center lahko zaživel širše, z dopolnilnimi pro-grami za vsa področja, ko bo lahko razvil močnejše sodelovanje, zbral dovolj ljudi in dobil močnejšo družbeno podporo. Zlasti zanimiva je bila spodbuda zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju, ki je skupaj z gospodarskimi organizacijami osmih občin celjskega območja začutil potrebo po boljšem, trajnejšem poklicem usmerjanju v celotni vzgoji in izobraževanju ter hkrati doumel, •da učitelji za to še niso dovolj usposobljeni. PA Maribor je njihov predlog sprejela in se lotila razvoja centra usposabljanja učiteljev za poklicno usmerjanje, ker ve, da ni dovolj sicer hvalevredno delo poklicnih svetovalnic, ki z diagnostičnimi sredstvi ugotavljajo le posledice dolgotrajnega razvojnega procesa otroka, temveč je potrebno k razvoju sposobnosti in iskanju dejavnosti, najustreznejših poznejšemu poklicu, mlademu človeku v celotnem razvoju ves čas ustrezno pomagati Osnovna šola v Podčetrtku, ki je v tako usmerjanje vložila že ogromno naporov, je s sporazumom z mariborsko PA pripravljena razvijati svojo prakso kot ogledno središče za tako usposabljanje. To je dobra osnova, da bi se takšen center razvil v prostorih opuščene podružnične šole v Olimju, kjer bi lahko semi-naristi in hospitanti prebivali. Center za pedagogiko prostega časa, ki ga je pedagoško-znan-stveni svet sprejel v razvojni osnutek na decembrski seji, je nujen odziv na sodobne razvojne potrebe predšolske in osnovnošolske vzgoje. Mariborska pedagoška akademija je dojela pomen prostega časa za vzgojo že pred leti, ko je prva v Jugoslaviji uvedla v študijski progmm metodiko prostovoljnih dejavnosti, vendar je to zmogla le nat oddelku za razredni pouk, čeprav je popolnoma jasno, da bi to področje morali temeljito poznati tudi vsi učitelji v višjih razredih osnovne šole in še drugi Celodnevne šole si ni mogoče zamišljati brez ustreznega upoštevanja prostega časa, ki je lahko bistvenega pomena za dosego vzgojnih smotrov v svobodnem razvoju samoupravne socialistične osebnosti. Center za pedagogiko prostega časa skrbi za usposabljanje učiteljev za delo 'z mladino v prostem času, za razvoj metodike prostovoljnih dejavnosti in tudi najrazličnejših dejavnosti prostega časa, ustrezno razvija raziskovanje tega področja in vgrajuje ustrezne vsebine v študij pedagoških delavcev ter se povezuje z drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s problematiko prostega časa. NAČRTI PREHITEVAJO RAZMERE Vsi taki napori jasno kažejo, da se mariborska pedagoška akademija dobro zaveda vloge in sodobnih družbenih potreb, zastavlja jasne razvojne načrte, s katerimi nedvomno prehiteva razmere, v kakršnih je, vendar pa prav s tem upravičeno in dosledno opozarja vse dejavnike, ki so odgovorni zagotoviti ustrezne delovne razmere tako družbeno pomembni ustanovi, kot je kadrovska šola za pedagoške delavce. Brez dobrega pedagoškega središča ni mogoče uresničiti načrtov vzgojnoizobraževalnih ustanov, ki naj zagotavljajo enakovredne možnosti v razvoju naše mladine, pa najsi gre za ljubljansko ali mariborsko akademijo, saj nobena nima delovnih razmer, kakršne bi morala imeti, če bi morala imeti, če bi bila desetkrat družbeno manj pomembna, kakor je v resnici Vse to je tesno povezano z razvojem učiteljevega poklica, saj ni dovolj samo pridobiti mladega človeka za pedagoški poklic, temveč mu je treba tudi jasno zagotoviti razvojno perspektivo in napredovanje ob delu do vrha njegovih možnosti in družbene uveljavitve. Popolnoma razumljivo, da ostanejo vse nove oblike dela in centri samo v zametkih, dobra volja ustvarjalcev razvojnih načrtov pa jalova, če slednjič ne bomo sprevideli, da ni mogoče brez večje družbene škode niti za trenutek več odlašati z gradnjami obeh slovenskih pedagoških središč. V Mariboru imajo povsem pripravljene gradbene načrte, vsebinski programi so tu, vse je pripravljeno za delo oddelkov za knjižničarje in vzgojitelje, pogovori za sklepanje samoupravnih sporazumov s pedagoškimi gimnazijami v Celju, Murski Soboti in Mariboru so domala končani, toda v razmerah, v kakršnih je mariborska akademija, večjega števila študentov sploh ni mogoče vpisati, saj ni prostora. Ali je samoupravljavcem, delegatom, ki se bodo odločali, potrebno povedati še kaj več? Podatki so dovolj zgovorni, v sedanjosti pa smo odgovorni za prihodnost, za razvojne možnosti vseh mladih. Predsednik komisije za razvoj pedagoške akademije v Mariboru mag. RUDI LEŠNIK kongres Zveze društev matematikov, fizikov in astronomov Jugoslavije______________________ prijavijo tajništvu filozofske fakultete, Ljubljana, Aškerčeva 12, do 5. februarja 1975. Če bo dovolj prijav (kandidati za seminar bodo o tem pravočasno obveščeni), se bo seminar pričel v sredo, 12. febuaija ob 8. uri, na filozofski fakulteti v sobi št. 416/IV. Tajništvo filozofske fakultete Vsakih pet let je kongres Zveze DMFAJ. Letos ga bo pripravilo 113 novo ustanovljeno društvo SAP Vojvodine. Na kongresu bo P°tekalo delo v več sekcijah, pripravljena bodo pregledna preda-Variia o današnjem stanju posameznih panog matematike, fizike in ^tronomije, bolj specialna predavanja, znanstvena in strokovna ^•etodična sporočila ter razprava o problemih popularizacije Matematike, fizike in astronomije. Vabimo vse slovenske matematike, fizike in astronome, da se do februarja 1975 prijavijo na kongres. Po prvi prijavi bodo dobili nadaljnja sporočila na svoj naslov. Prijave sprejema: Zavod za fiziku i matematiku Univerziteta ^°vi Sad, dr. Ilije Duričiča 4 D- Modic Obvestilo o seminarju 2a pridobitev pedagoške izobrazbe Oddelek za pedagogiko in oddelek za psihologijo na filozofski /Mateti nameravata prirediti od 12. do 15. februarja 1975 pedagoško-psihološki seminar za vzgojitelje v srednješolskih o Ulovih in učitelje srednjih šol z visoko izobrazbo. Namen nrinarja je olajšati pripravo na izpit za pridobitev pedagoške nv?1 . e> kakršna se od njih zahteva s prilogo k pravilniku o Pridobitvi pedagoške izobrazbe za učitelje srednjih šol in vzgojitelje domovih za učence teh šol (Uradni list SRS, št. 40-3111/68, Ubjave XX, št. 14/69). Udeleženci naj bi se vsaj z glavnimi izpitnimi temami seznanili že Pred seminarjem zato, da bi ta lahko potekal čimbolj v obliki Oprave. Interesenti za udeležbo naj se (s svojim naslovom) Absolventi PA Pedagoška akademija v Ljubljani vabi svoje redne absolvente ter Jzredne študente in absolvente, da se udeležijo pogovorov, na katerih se želimo dogovoriti o nadaljnjih oblikah študija in opravljanju izpitov. Na pogovorih bi radi pojasnili nekatere probleme, ki so nastali zaradi spremenjenih programov študija. Pogovori bodo v soboto, 1. februarja 1975 ob 9. uri v prostorih posameznih oddelkov: — specialni pedagogi — biologija-kemija — matematika-fizika — razredni pouk — tehnični pouk — slovenski jezik, srbski in hrvatski jezik, knjižničarstvo — tuji jeziki — zgodovina in geografija — glasba in likovni pouk Krekov trg 1 /I Krekov trg 1 /I Krekov trgi/II Krekov trg 1 /II Gorupova 6 Stari trg 34 Stari trg 34 Stari trg 34 Stari trg 34 Delavci pedagoške akademije v Ljubljani si bomo prizadevali, da bi že v letnem semestru 1974/75 prilagodili oblike in program izrednega študija željam naših študentov, obenem pa želimo znova spodbuditi k študiju vse tiste, ki so ga iz kakršnihkoli razlogov prekinili. Upamo, da bomo tako pospešili študij naših študentov in jim omogočili, da ga čimprej tudi uspešno končajo. PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI Obiščimo planetarij tehniškega muzeja Slovenije na univerzi v Ljubljani (vhod iz Gosposke ulice) V tehniškem muzeju Slovenije imamo majhen planetarij; v njem je ponazorjena slika zvezdnega neba, projicirana v notranjost polkrogle s premerom 8 metrov. Poleg polkrožne kupole je glavni del planetarija votla krogla premera 22 cm z 31 projektorji. V vsakem je nameščena precizno izdelana tenka kovinska ploščica, vanjo pa so vrezane odprtine za posamezne zvezde. Ploščice so v krogli razporejene tako, da projicirane na polkrožno kupolo dajejo sliko neba, kot ga vidimo v naravi. Ob projekcijski krogli so nameščeni posebni projektorji za Sonce in Luno, za pet planetov, vidnih s prostimi očmi, in za Rimsko cesto. Položaje Sonca, Lune in planetov, ki se glede na zvezde neprestano spreminjajo, naravnavamo v planetarni ročno, po podatkih astronomskega koledarja. Projekcijska krogla, vrtljiva okoli namišljene nebesne osi, katere lego lahko poljubno nagibamo, je na posebnem podstavku. Na njem so tudi dodatni projektorji osnovnih krogov, ki jih sicer v naravi ne vidimo, potrebni pa so pri razlaganju pojavov na nebu. Take dodatne projektorje imamo za horizont, meridian, ekliptiko, nebesni ekvator, časovni in vertikalni krog. Zveždno nebo v planetariju je posejano s približno 3500 s prostim očesom vidnimi zvezdami, kot jih lahko občudujemo le v jasni noči z visoke gore. Kakor v naravi, vidimo tudi na umetnem nebu zvezde različnih svetlobnih velikosti, ko skupinsko ppvezane sestavljajo posamezna ozvezdja. Navidezno dnevno gibanje zvezdnega neba, ki traja v naravi 24 ur, ponazorimo v planetariju v kratkih dveh minutah. Pri tem lahko opazujemo podobo neba podnevi, ko sicer zvezd ne vidimo. To daje možnost, da ob sliki zimskega neba opazujemo tudi poletna ozvezdja in narobe. V planetariju lahko projiciramo videz zvezdnega neba ob vsaki uri v preteklosti ali prihodnosti. To omogoča, da si že pred pojavom, ki ga želimo opazovati v naravi, ogledamo takratni položaj zvezd na umetnem nebu. Taki vnaprej predvideni pojavi so npr. različni kometi, mik Sonca ali Lune, roji utrinkov, medsebojna prekrivanja nebesnih teles, v zadnjem času pa tudi pojavi umetnih satelitov. Konstrukcija planetarija omogoča, da se vrtilna os projek-cijske krogle nagiba tako, da si poleg zvezdnega neba ob kateremkoli času lahko ogledamo tudi videz neba na pogubnem kraju na Zemlji. Tako lahko opazujemo nebo na ekvatoiju, kjer se zvezde pravokotno dvigajo iz horizonta in v njem tudi pravokotno zatonejo, ali pa nebo na severnem polu, kjer krožijo zvezde vzporedno s horizontom in je Severnica v zenitu, Sonce pa kroži pol leta nad in pol leta pod horizontom. Podrobno se lahko seznanimo z orientacijo na Zemlji po zvezdah. Soncu in Luni, z določanjem geografskih koordinat ali z določanjem časa po zvezdah. Konstrukcija omogoča tudi ponazoritev neba ob poljubnem zgodovinskem dogodku ali podobo neba za več stoletij vnaprej. Skupinski obisk planetarija je koristen za posamezne razrede osnovnih šol, da lahko utrjujejo učno snov iz zemljepisa. Učenci se ne seznanijo samo z nebom in z vzhajanjem in zahajanjem zvezd zaradi vrtenja Zemlje, pač pa tudi z navideznim gibanjem Sonca po ekliptiki, ob najkrajšem in najdaljšem dnevu ali ob enakonočju. Planetarij je zanimiv tudi za zahtevnejše obiskovalce in za visokošolska predavanja iz astronomije, višje geodezije in matematične geografije. Nazorno je možno obrazložiti dnevno spremembo pozicijskega trikotnika, 26000-letno-precesijo Zemljine osi, določevanje zvezdnega časa itd. Na željo posameznih skupin je mogoče v planetariju organizirati različna tematska predavanja. Ta lahko rabijo kot uvod v snov, ki jo nameravamo obravnavati, ali pa kot utrjevanje snovi, ki je že predelana. Obravnavamo lahko položaj Sonca ob različnih letnih časih, naš planetni sistem, orientacijo na nebu, orientacijo na terenu po zvezdah, Ptolomejev in Kopernikov svetovni sistem, določanje geografskih koordinat, čas in časovno razdelitev, Zemljo v vesoljskem prostoru, ekliptiko in živalski krog, nebesne koordinatne sisteme in pozicijski ali navtični trikotnik, slike ozvezdij, navidezno in pravo gibanje planetov, zvezde nad-obzomice, podobzomice in vzhajalke, značilne položaje nebesnih teles itd. Z vzdrževanjem planetarija iir=OTganiziranjem stalnih in občasnih predavanj omogoča tehniški muzej Slovenije širokemu krogu ljudi, da se seznanja s pojavi na nebu. Omogoča pa tudi poglobljeno strokovno in pedagoško delo iz zemljepisa in astronomije na vseh ravneh našega šolstva. Planetarij je bil kot prvi v Jugoslaviji postavljen leta 1961. Geodetsko komunalni oddelek FAGG ga je namestil s 6-metrsko provizorično platneno kupolo v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Leta 1966 gaje prevzel TMS in zgradil v poslopju univerze v Ljubljani 8-metrsko kupolo. Ustrezno večji kupoli je bilo potrebno preurediti optične projektorje osnovnih krogov, kar so izvedli domači strokovnjaki. Tako se je TMS uvrstil med tehniške muzeje, ki imajo v svojem sestavu planetarij, kot npr. tehniška muzeja v Zagrebu (1963) in v Muenchnu (1923). Pripis: Planetarij tehniškega muzeja Slovenije je v Ljubljani, Trg revolucije 11, v palači univerze (vhod iz Gosposke ulice). Predavanja so lahko vsak delavnik med 8. in 18. uro. Prijavite se vsaj dva dni prej na upravi tehniškega muzeja Slovenije, telefon 317-588 ali 321-383. Vstopnina je enotna in znaša 2 din. Planetarij lahko sprejme hkrati do 60 obiskovalcev. Predavanje traja približno 45 minut. organizira ogled 13. mednarodne razstave učil v NUERNBERGU DIDACTA — 4-dnevno avtobusno potovanje z odhodom 9.3. — 1-dnevno avionsko potovanje z odhodom 11.3. — 2-dnevno avionsko potovanje z odhodom 12. 3. Prijave sprejemajo poslovalnice PUTNIKA do zasedbe razpoložljivih mest. Bralci PROSVETNEGA DELAVCA imajo 10-odstotni POPUST pri prijavi do 30. 1. in če ob prijavi predložijo kupon. Kupon S PUTNIKOM NA DIDACTO 10% POPUST Smučarji, pojdite z nami v Slovaške Tatre kjer je 150 cm snega Smučišča za začetnike in izuijene smučaije Večdnevni aranžmani z letalom ali avtobusom — odhodi od 18. januarja do 8. februarja Možnost plačila na obroke! ALPE ADRIA Ljubljana, Gosposvetska 4, tel. 311-164 OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuj e prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk. Na voljo je samska soba. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Zaposlitev išče Profesorica biologije z večletnimi izkušnjami pri pouku kemije in blagoznanstva išče ustrezno zaposlitev v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu Prosvetnega delavca. Obvestilo V kolofonu prve letošnje številke lahko preberete, da se je letna naročnina Prosvetnega delavca zvišala za posameznike od 30 na 50 dinarjev in za ustanove od 55 na 80 dinarjev. Menimo, da tega ni treba posebej pojasnjevati ali se celo opravičevati. Živimo pač v času, ko cene nenehno naraščajo. Seznaniti vas moramo s podatkom, da bodo tako pridobljena sredstva zadoščala komaj za kritje tiskarskih stroškov in storitev, poštnine in materialnih izdatkov. Upamo, da bomo druge izdatke krili deloma z dotacijami, deloma z oglasi in razpisi — posebno pa še z vašo pomočjo: širite svoj list! Čim več bo naročnikov, tem več bomo imeli možnosti ne le za redno izhajanje, pač pa tudi za izboljševanje kakovosti lista! Ur edništvo in uprava Prosvetnega delavca presvetli delavec List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktorica in glavna urednica Neža Maurer, odgovorna urednica Matjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uptave: Ljubljana, Nazotjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355—VII ^ Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 50 din za posameznike, za šole in druge ustanove 80 din. Št. tek. računa 50100-601-16915 Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643 Po mnenju sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije je list prosvetni delavec” prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko I. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). Radenci Številne težave V začetku novembra je bila v Radencih širša javna razprava o problemih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo člani delovne skupnosti radenske osnovne šole. @ddelki šole so nameščeni v več kot štiri desetletja stari zgradbi. Potem ko so preuredili učiteljska stanovanja v delovne prostore, so za šolsko delo usposobili šest učilnic. Vse to pa je za 13 oddelkov še vedno premalo. Že zdaj dela en oddelek v prostorih nekdanjega vrtca. V naslednjem šolskem letu bodo morali pridobiti dodatne zunanje prostore ali uvesti tretjo izmeno. Predvidevajo namreč, da se bo število oddelkov povečalo na 16. Na novo bodo vpisali 62 otrok, nekatere prevelike oddelke (y posameznih razredih imajo tudi do 37 otrok) pa bodo morali deliti. Šola ima izdelan idejni načrt za adaptacijo in dozidavo. Pojavlja pa se vprašanje, kako zagotoviti potreben denar. Prenovitev in gradnja prizidka bi po sedanjih izračunih stala okrog 4 milijone dinarjev. Proračun radgonske občine pa je že tako zelo obremenjen z odplačevanjem anuitet (v glavnem gre za vzgojnoizobraževalne objekte), da v prihodnjem letu iz tega vira ne bodo mogli dobiti denarja. Krajevna skupnost Radenci je že leta 1971 razpisala samoprispevek, pa tudi organizacije združenega dela so pripravljene prispevati svoj delež. Kljub vsemu pa javna razprava ni nakazala hitre in učinkovite rešitve. Prosvetni delavci krepko občutijo težave slabše razvitega območja, saj delajo v težkih razmerah. Poleg prostorske stiske pesti radenske prosvetne delavce še pomanjkanje kabinetov, premajhna kuhinja, neustrezne sanitarije itd. Za takojšnje reševanje problemov radenske šole pa se za- Zavod za udžbenike i nastavna sredstva obvešča prosvetne delavce da so v knjižnici MARKSISTlCKO OBRAZOVANJE NASTAVNIKA »Marksizam i nastava« izšle tele knjige: Cena dr. Bogdan Šešič: RAZVOJ I SAVREMENI PROBLEMI FILOZOFIJE MARKSIZMA 50,00 dr. Milorad Bertolino: MATEMATIKA I DIJALEKTIKA 25,00 dr. Dragiša Ivanovič: O NEKIM IDEJNIM PITANJIMA U NASTAVI FIZIKE 22,00 dr. Jakov Danon: IDEJNOST U BIOLOGIJI I SRODNIM DISCIPLINAMA 25,00 mr. Milan Raspopovič: FIZIKA I DIJALEKTIKA 15,00 dr. Ernest Stipanič: MATEMATIKA I MATEMATIČKO OBRAZOVANJE 15,00 Knjigo „Matematika i marksističko obrazovanje” dr. Ernesta Stipaniča je izdal zavod v sodelovanju z matematičnim inštitutom in klubom matematikov ,,Arhimedes“ iz Beograda. V pripravi sta in bosta natisnjeni tudi knjigi: dr. Milovan Radovanovič: MARKSIZAM I GEOGRAFIJA 18,00 dr. Vojin Dajovič: IDEJNI PROBLEMI NASTAVE MATEMATIKE 18,00 Knjige te knjižnice so natisnjene v latinici. Lahko jih kupite v knjigarnah ali v knjigami zavoda Beograd, Kosovska ul. 45. Izdajatelj: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 11000 Beograd, Obiličev venac št. 5/IV, telefon oddelka za prodajo: 623-231 in 623-275. GENERALTURIST SMUČANJE V AVSTRIJI (180 km od Ljubljane) v smučarskih centrih Reichenfels in Klippitzthoerl (Sau-lalpe), na meji med avstrijsko Koroško in Štajersko. 7 polnih penzionov, neomejena uporaba vseh žičnic, uporaba zimskega bazena in saune. Namestitev v alpskih hotelih v bližini smučišč. Ceste plužene, smučišča odlično vzdrževana. Cena enotedenskega paketa od 1350 do 1800 din. Aranžmaji so predvideni predvsem za avtomobiliste. Za večje skupine (25 oseb) organiziramo avtobusne prevoze. Posebni popusti že za skupine od 10 oseb naprej. Otroci do 10 let imajo od 20 do 50 odstotkov popusta. Z ljubljanskim GENERALTURISTOM na smuko! FILIALA ZA SLOVENIJO 61000 LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 7, TELEFON. 21-206,21-908,23-275 PRAZNOVANJE MINE -DARILO OSTANE Osnovna šola v Cirkovcah fe podružnica osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja. Ker je v tem kraju malo otrok - v drugem in tretjem razredu jih je komaj 16 - je pouk kombiniran. Uči domačinka Heleno Cafuta. Patronat nad šolo itnO TGO Gorenje iz Velenja, ki že več let pripravlja šolarjem in predšolskim otrokom bogato praznovanje ob novem letu-Letos je bilo presenečenje še posebno veliko: poleg dobrot, ki jih je prejel vsak posameznih, je dedek Mraz podaril šoli še grafoskop! Seveda so bili učenci in Cit-kovčani pripravljeni na obisk: 1 enournim kulturnim sporedom so navdušili ljudi v dvoranici " in mogoče tudi dedka Mraza. Jože Miklavc vzemajo tudi starši, saj bo lahko šola sprejela v varstvo le zelo malo otrok. OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA L. S. Komisija' za medsebojna delovna razmeija pri OSNOVNI ŠOLI IVAN SKVARČA Zagoije ob Savi razpisuje prosto delovno mesto: — učitelja matematike, P, PRU ali abs. PA na matični šoli — za določen čas — učitelja angleškega jezika, P, PRU, abs. PA na podružničnih šolah - za določen čas . TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST LOGATEC razpisuje prosto delovno mesto šolskega socialnega delavca za nedoločen čas. Pogoj: višja izobrazba ustrezne smeri. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. GIMNAZIJA FRAN MIKLOŠIČ LJUTOMER razpisuje prosto delovno mesto učitelja matematike in fizike — profesor ali predmeti učitelj. Zagotovljeno družinsko stanovanje. Nastop službe 1. februaija 1975. Prijave sprejema ravnateljstvo gimnazije 15 dni po objavi v Prosvetnem delavcu. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto ravnatelja poklicne tekstilne šole v temeljni organizaciji združene^ dela šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj v sestal tekstilnega centra Kranj. Pogoji: Učitelj srednje šole z dokončano najmanj višjo izobrazbo, ^ izpolnjuje glede izobrazbe tudi druge z zakonom določene pogoj®’ najmanj 5 let izobraževalne prakse ter opravljen strokovni izpit. Kandidati morajo imeti tudi ustrezne moralno-politične lastnosti-Na razpisanem delovnem mestu se lahko zaposlijo 1. februaij3 1975. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo prošnjo, kolkovano z 2,00 din, življenjepis dokazila o izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih izkušnjah t£f potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiskavi na naslov: Izvrši11 svet skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, 64001 Kranj. razpisuje prosti delovni mesti: — učitelja za slovenski jezik, P ali PRU, za nedoločen čas. Nastop službe 1. februaija 1975. — učitelja za slovenski jezik in angleščino (lahko je samo angl®' ščina), P ali PRU, za določen čas. Nastop službe 1. februaij3 1975 do 30. 6. 1975. Stanovanje po dogovoru. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Osnovna šola Savo Kladnik Sevnica - razpisna komisij®' O izbiri bodo obveščeni v 7 dneh po končanem razpisu. 1