Štev, 20«___
Izhaja vsak dan, Izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne.
UmJniitra: Ulica Sv. FrančiSka As«*« * 20. i M«*. -V* dopisi naj se pošiljajo urtdn.ft^i lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, ladajatefl In cdRoxon.i urednik Štefan Godina. Ustnik konsordj ifS .Edinosti- ^ Tisk »stane -"inc^pto^ad« « otrejenis: pcro^voo. v Tretu. ulica Sv. Frančiška AsUkega SL 20.
Tel«ton uredništva m uprave fcev. 11-57.
ferotniaa anala: Za četo leto.......* ?>—
za pol leta.................'I
za tri mesece. . « « « •	.......* c.^*
Za nedeljsko Izdajo aa teto ...........»g
za pol leta.................
3. tabruarja 1915,
VEČERNA
Letnik in
Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastirele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se raffunajo na milimetre v šlrokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P° 20 v'a
Oglasi v tekstu iista do pel vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. * ~*
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin* ln reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti'. - • Plača ln toži se v Trstu. Upmva in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega SL 20i — PoŠtnohranilnični račun 3t 841.652.
Boli v Karpatih zavzemalo vedno večie dl
Uo]nl položni.
DUNAJ. 2. (Ceoz.) V ozemlju na obeh straneh L«pkowske*a prelaza se vrte že nekaj dni hudi boJL Naše čete so potisnile sovražnika Iz več sprednjih postojank. Napad na glavno postojanko le v polnem teku. Rusi skušajo tu z ojačenjl ustaviti naše prodiranje. Zdi se, da so se raztegnili boji tudi v ozemlje okoli prelaza Du-kle. Vrhovno rusko vodstvo skuša s pošiljanjem močnih ojačenj paralizirati nevarnost. ki Rrozi ruskim pozicijam v Galiciji in na južnem Poljskem.
V Gozdnatih Karpatih so Rusi na višinah. nahaja jočih se pred karpatskim davnim grebenom in na galiških tleh. zavzeli nove pozicije in se tu. ojačeni z etapnimi četami, branijo trdovratno.
Z ožjega pogleda ie vsled naše uspešne ofenzive v Karpatih že v toliko konstatirati razbremenitev naše in nemške fronte na Poljskem, ker so Rusi znaten del svojih rezerv poslali odtam proti Karpatom. (»Tagespost.«)
Stanje in razpoloženje iisil tet
BUDIMPEŠTA. 2. (Kor.) Ogrska brzojavna pisarna javlja iz stana vojnih poročevalcev :
Zupan glavnega in rezidenčnega mesta Budimpešte dr. Barczy je danes zjutraj ob svojega obiska budimpeštanskih zborov- na fronti dospel na stan višjega ar-madnega poveljstva, da izreče njegovi c. in kr. visokosti, višjemu armadnemu poveljniku. feldmaršalu nadvojvodi Frideriku svojo najudanostnejo zahvalo na povabilu k obisku budimpeštanskih čet.
Župan dr. Barczy je poročal njegovi cesarski in kraljevi visokosti o vtisih, ki jih je prejel na potovanju ob fronti. 2upa.i je obiskal budimpeštanske čete v njihovih bivališčih tja do skrajne strelske linije. Župan je prinesel seboj množino milosrčnih darov. Govoril je s pravim navdušenjem o razpoloženju ki vlada na iionti. Četam se ne poznajo strapace minolih mesecev. Prej se dobiva utis, da so težke izkušnje naše vrle vojake naplavile neprimerno sposobneje za odpor na duši in na telesu.
Stanje čet je izvrstno. Oprema popolnoma primerna povečanim zahtevam, hrana obilna in dobra. Čete so v vznošni zavesti dosedanjih činov prožete s ponosnim zaupanjem. Tudi sanitarne razmere
so brezhibne.
Zuana je sprejel tudi general infante-rije baron Conrad v. Hotzendorf, šef generalnega štaba; je bil povabljen na de-jene pri njegovi c. in k. kraljevi visokosti, gospodu najvojvodi Frideriku in ie potem nastopil potovanje v Budimpešto.
bkrcovtraje crag'eikft ftt - imilm nebiranje Belgijcev.
HAMBURG. 2. (Kor.) »Hamburger Nachrichten« poročajo iz Bruselja:
Glasom vesti iz Havra se je prevažanje angleških čet začelo dne 15. januarja in traja neprestano dalje. Dosedanje navedbe o stotisočih so brez dvoma pretirane. kajti dnevno prihaja 3000—4000 mož.
Angleške transportne ladje prihajajo vse Iz Portsmoutha. Pravo zapretje pristanišča Havre ni nameravano, toda komer-cijelni promet se zaustavlja, ker so vsi bazeni neprestano polni angleških transportnih ladij.
Kakor javljajo istočasno iz Pariza in Londona, se v Franciji in Angliji nasilno nabirajo vsi Belgijci od 18. do 30. leta in jih pošiljajo na vežbališče. V Parizu je prefekt ob Seini zbral Belgijce v neki vojašnici pod pretvezo, da jim ima sporočiti nekaj važnega, potem pa jih ni več izpustil, četudi je pretežna večina protestirala. Istotako da je bilo v Londonu in po druzih angleških mestih.
ki fo je našel v Kategattu neki švedski par-nik, Je mina eksplodirala, pri čemer sta bila dva mota ubita, a sedem poškodovanih.
TurtUo prati tnsporoznnn.
Turško vojno po. O iio. CARIGKAD 2. (Kor.) Glavni stan po-
roča
Kra evni boji, ki so se vrnili te dni na kavkaski fronti, so se končali uspešno za
naše Čete.
Neki sovražni oddelek, ki je napadel na*e čete v Artvinu, je bil s težkimi izgubami odbit tn je na begu pustil v naših rokah precej vojnega materijala.
V ok« lici Korne je neki oddelek ponoči 30. janua:ja presenetil dva sovražna bata-Ij na, ki sta se . kopala za ž'čnimi ovirami in jima prizadejal znatn^ izgube.
Dan pozneje je skušal sovražnik p<>d zaščito to^ mčark izkrcati v okolici čete, a je bil vnovič poražta Zgu il je več mož* enega stotnika in enega podoficirja.
C ARI lil AD 2. (Kot.) „Agence Tel. Ot-tom.- „Mila" objavlja nastopno brzojavko svojega bagdaskega poročevalca: Neki oddelek sto mož nekih čet je presenetil ponoči angleški tab >r nasproti Kurne, udr| vanj ter razpršil dva angleška bataljona, k1 sta imela na begu resnih izgub. Aigeži so izgubili glavo v tolik m i, da so skozi dve uri obstreljevali drug ruzega in so t .ko imeli še n dalinjih Ugub.
Naslednjega dne ob zori sta začela d a ; n 1 ška k« n eniska eskadrona pod var-siv m topn*ač strtlj ti na n š mali oddel k. Ob enem so izkrcali vojik »v na kopnu, a bi zbrali zoret bežeče angleške če»e. Vsleu hrabrega odpora naših cet pa o morali Angleži bež«'i pr ti jugu, pri čemer so ostavili mnogo mrtvih, n ed temi e	stot-t, k . Druge, na topnjač h nah.ija^ce s čete si ni j izpale na *tpno, ker smo mi za-edli obrežje. I m iknili so se, ko so zažgali dve arabski Koči.
CARIGRAD, 2. (Kor.) Se vedno se pri-glašajo številni muzelmanski dobrovoljci. Kakih 300 Afganov od tu in iz provincije je že odšlo na bojišče. Bataljon, sestavljen iz Mevlevi-dervišev, odide v nekoliko dneh. Nad 1000 kurdijskih jezdecev je došlo na mezopotamiško bojišče. Mogočnega glavarja Arabcev Emerja Ibn Redši pričakujejo v Bagdadu.
Mffftmlt iiucKtik m i Ameriki
WA HINGTON 2. (Kor.) Devetorica demokratičnih senatorjev se je združila z re-publ kanci ter podpirajo predlog, naj se za kon o nakupovai ju inozemskih ladij vrne komisiji, da ta izvrši revizijo načrta. Govori s , da ti senatorji zahtevajo, naj se ta zakon opusti.
Danes se poroča, da hoče predsednik Wi son nadaljevati boj za ta zakon, da pa nima nič proti spremnjevalnim predlogom, da ustreže stališču nasprotnikov predloge, četudi vlad; i načrt ne vsebuje ničesar, kar bi moglo izzvati mednarodne zapletljaje, čim vladni načrt zadobi zakonsko veljavo.
naš položaj«. Ostaja v rezervi glede vprašanja: ali je poleg lepih besed verovati tudi v pošteno voljo?! Ali ni morda grof Tisza pod težo dogodkov le z besedami honorira! Hrvate — ali pa je sedanja vojna res dozorela v Madžarih izpozna-nje, da Hrvatsko treba honorirati s pri-poznanjem vseh nje pravic v smislu nje historičnega prava in sodobne nacljonalne ideje, z Izpoznanjem. da hrvatstvo }e možno le med enakimi in nikdar ne med već In manje vrednimi?!
Stavko ovtomobillstof.
LONDON (Kor.) Tu je 100 vodij avto.
mobilistov stopilo v stavka.
Podpirajte Družim sv. Cirila in Metoda S
Mrl ln krize.
ftkciin nemških podmorskih folnov v u-gleških vodah.
PARIZ, 2. (Kor.) „Tem os - poudarja resnost položaja, ki je nast. la vsled delovanja nemških podmorskih čolnov in pravi, da je dogodtk 30. januarja zelo pomemben. Neki nemški podmorski Čoln je udri v Irsko morje in potopil neko trgovsko ladjo. To je prva udejsivitev names nemške admiralitete, da zve te vojno pr >ti angleški trgovini s pomočjo podmorskih čolnov in da razširi to akcijo na vse teritorijalno vodovje Velike Britanije. Nemci zasledujejo ta cilj po načrtu.
Toda list nagiaša zraven, da ima Nemčija le malo podmorsk h čolnov, ki bi za-mogii za napade na angleške parnike izvršiti dolge vožnje.
Ekspiez ii mine,
GOFTEBORG 2. Ko-) Med tem, ko je pc! tr~' c It „Edda* razdeval neko mino,
Italiji ii ivia.
BAZI L 2. (Kor.) „Baseler Nachrichten*
opozarjajo na nagovor, ki ga je imel švicarski poslat>ik v R mu z zastopnikom lista „Giornale d' Italia* in kjer se je izrazil med drug m o ev ntualnih vzrokih, da bi Švica opustiia nevtralnost. Ti vzroki bi mogli biti: kršenje nevtralnosti po tretjih, napad na te-ritt rijalno integriteto Švice in, v tretje, kaka grožnja, da bi se hotelo izstradati Švico s prepričanjem dovoda preko deželnih mtj.
K temu p i.H-minjajo „Baseler Nachrichten" na neko vprašanje, da so italijanske ob asti lo Ina zagotovila najdalekosežnejega vzdrževanja svobode proviantiranja in mož-nosij prev žanja za Švico raztegnile na vse even ua'nosti.
Pod tem naslovom se bavi »Hrvatski Pokret« z govori ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze — prejšnjimi in zadnjim, ki ga je govoril minole sobote s
—	koncertnega podija. Se svojim krepkim novoletnim govorom je izpodkopal tl2 ministru za vranje stvari, grofu Berch-toldu. Javnost — in ne samo tista »širša«
—	tedaj ni mogla razumeti, čemu toliko ognja in ostrosti proti gotovim strujam v Avstriji? Sedaj je jasno: v strogo ozkem krogu odločujočih oseb so se pripravljale velike Izpremembe na čelu monarhije! V tem krogu so se porodila navskrižja, o katerih je doznala javnost še le sedaj
—	po demisijL Zagrebški list priznava grofu Tiszi, da
je velik, od koder-koli govori. On porablja vsako priliko, ki se mu nudi, da agitira in deluje za svoje ideje...
Z isto smotrenostjo ie govoril tudi minole sobote v Budimpešti, s koncertnega podija doli povodom koncerta — češkega irtuvoza Kubelika. Formelno je govoril oncertni publiki, v resnici pa politični! Z istim ciljem — seveda — pred očmi, ali vendar drugače. Muzika je vedno ista, le akcentuiranje se izpreminja, Dočim je bil v prejšnjem govoru, ki je bil preludij velikim izpremembam na vodilnih mestih državne politike ojster, odločen, je pa ker je dosegel svoj cilj — minole sobote govoril bolj blago pomirljivo, na sploh navduševalno. Govoril je o Ogrski, nagla-šujoč, da so v sedanji vojni vse narodnosti dokumentirale edinstvenost, iz česar bi bilo sklepati z najnaravnejo logiko, da je hotel reči, da tudi vse narodnosti zaslužujejo tem zaslugam primerno postopanje ž njimi. Tako bi zahtevala lo gika. Stvar pa je seveda drugačna, če je morda grof Tisza napravil narodnostim ta kompliment le iz oportunizma, ki ga zahtevajo sedanji težki časi.
Ali v nečem se je zadnji govor grofa] Tisza — in v tem prehajamo k temu, kar je posebno podčrtal »Pokret« — razlikoval od prejšnjega. Dočim je poprej na Hrvate — pozabil, se je v zadnjem govoru še posebej bavil žnjimi in je povsem drugače honoriral njihov položaj. Naglašal da »bratski« narod hrvatski tvori z ogi-skim narodnom skupno državo, vidi v Hrvatih vznesljive simptome lunaštva in! požrtvovalnosti v zvesti službi za eno in isto stvar. Oživljal je reminiscence iz prošlih stoletij, ko je bil Zrinski istočasno | vodja ogrskega in hrvatskega naroda, če-gar slava je ogrska in hrvatska slava, ki je bil ogrski pesnik in je obenem v ko-i respondenciji pisal svoje ime z »Zrinski«.
Grof Tisza je omenjal na to časov, ko se je zdelo, da je nacijonalna ideja posta-vila ograjo med ogrskim in hrvatskim narodom: časov navskrižij, bojev in kriz. Se le leto dirij je — le povdarjal grof Tisza — ko smo mogli zopet in z vspehom zastopati politiko medsebojnega razume-] vanja, miroljubnosti in ljubavi. Vsled iz-1 kustev sedanje vojne mora to zaupanje zadobiti globok koren v srcu obeh narodov. Tudi hrvatski narodni duh mora is-j kati varnega temelja svoji moči in delavnosti tam, kjer so ga položili »naši očetje« — v naročju tisočletne ogrske države, »v pozitivnem historičnem in pravnem! temelju, ki zagotavlja svoboden indlvidu-valen razve! v zvezi z ogrskim bratskim] ■arodom.«
Zagrebški list se omeja na konstatacijo, da je grof Tisza to pot »drugače honoi iral
0 zahopu.
Spisal R a d i v o j R o h a r.
Polnoč! Nekje tam daleč 7a bojno fronto se oglašajo m notoni udarci ure plavajoči skozi nočno tšmo kakor čudni, skoro že ozabljeni glasovi nekdanjih, mirnih časov. Zunaj je črna. neprodirna noč. Utihn li so topovi; grom se je por*zguHI in razpršil. zp< d neba, pokritega s črnimi o'ilaki, piši nalahno droben, mrzel dež.
„Pavle" ! se je oglasil vo ak v zakopu. „Kaj je?* se mu je odz al iz teme d ug, nekoliko hripav glas
„Pavle, men- je dolg čas", je nadal eval rvi. „ i ako mi je t^sno pri srcu, obha ajo me neke tožne, smrtne slutnje !w
„Eh, ne straši se, prijatelj", mu je odgovarjal drugi. „To se ti le dozdeva vsled samote, v ka rih se nahajaš-.
»Ne, prijatelj,« je odvrnil prvi. > Meni se zdi, da skoro umrem. Bil sem se do sedaj vedno v prvih vrstah, stal sem neomajno <ot zid in zdelo se nit je, da se svinčenke kar odbijajo od mojega telesa, ali take :esnobe kot nocoj še nisem občutil ni-toli.«
»Pomiri se,« ga je tolažil drugi, »raz-jurjen si! Opolunoči, pravijo, hodijo du-lovi. — Jaz ne verujem! Ce bi se res budili, bi bili sedajle krog naju vsi tisti, ki sva jih spravila s tega sveta, zahtevajoč od naju krvi in življenja, ki sva jim ga vzela.«
»Da!« je odgovoril prvi, »ravno zato mi je tesno. Maščujejo se! Pomisli, prijatelj, kako naju kolnejo njihove žene, nji-lovi očetje, matere, otroci... Ah, prijatelj, meni je grozno, mene ie strah. Ukol-nejo me v zemljo.«
»Toda zakon je zakon; prisega je prisega!«	f »Vem!« je odgovoril prvi. »Zato,« je nadaljeval drugi »nam bo odpuščeno.«
»Ne bo!« je kljuboval prvi. »Jaz tega ne verujem. Zato bo konec. Cuj ine, Pavle, povedati ti hočem povest.
»Doma nismo imeli ničesar, bili smo berači; oče star, mati bolehna. Stanovali smo v tuji hiši, za katero smo morali plačevati vsak mesec najemščino. Oče je bil dninar, hodil je delat k premožnim va-ščanom. — Med otroci sem bil po starosti tretji. Dvanajst let star sem vstopil k nekemu čevljarju v mestu, da bi se priučil njegovi obrti. Mnogo sem pretrpel pri tistem mojstru; jesti so mi dajali malo, a tepli so me neprestano. Toda vse sem pretrpel. Slednjič sem postal pomočnik in jelo se mi je goditi nekoliko bolje. Sta-riši pa so se med tem časom vedno bolj starali; prosili so me, naj jim pomagam, naj jih rešim gladu in jaz sem jim dajal vse, kar sem prislužil.
Drugi so popivali, hodili po vesclicah in se zabavali, iaz pa sem posedal v svoji zapuščeni sobici ter se dolgočasil.
»Kakšno je to življenje,« sem se vpraševal, »kedor se rodi berač, ostaja berač, pa naj postane makari ne vem kaj!«
Taka je bila moja mladost, dokler se ni nekoč čisto izpremenila.
V	tisti lepi. veliki hiši nasproti delavnice mojega mojstra je služila pri bogati in odlični družini mlada deklica iz naše vasi. Lepo dekle je bila Albina! Tako, da mi je ob pogledu na njo kar vzkipela mlada kri Iskal sem jo povsod in vedno sem mislil na njo. V moje srce se je naselilo nekaj toplega, nekaj nežnega in mehkega, česar nisem mogel razumeti, a vedel sem. da je vir in vzrok temu čustvovanju ona — Albina. Izpoznal sem, da jo l t. Spoštoval sem jo in ko so jo moj. tovariši nekoč grdili, ko je šla mimo okna, sem se skregal z njimi.
»Ha, ha, ha,« so se smejali, glejte ga zaljubljenega cepca; tako je neumen in zabit, pa vendar se smuka okrog žensk.«
Jaz pa sem si poiskal drugega gospodarja, pri katerem sem tudi več zasluzil Jel em hraniti krajcar za krajcarjem a rastlo je silno počasi. Albino sem videl odslej le še ob nedeljah in ob praznikih; a takrat te prilike nisem zamujal, hodil sem tja, kamor je hodila ona. Ktnalu sva se spoprijateljila; ljubila je tudi ona mene. Na mojo prošnjo je tudi zapustila ono službo v bližini onih brezvestnih pomočnikov ter dobila novo, tik moje nove delavnice.
V	svojih sanjah in pogovorih sva si gradila bodočnost, lepo in razkošno, a bila je še daleč, silno daleč — skoro nedosegljiva.
Hranila sva, štedila sva, da bi končno vendarle uresničila najine želje; a zaman — počasi, silno počasi je rastlo najino premoženje. Mislil sem že, da bi prenehal podpirati starše, a spomnil sem se vselej njihovih velih, sklonjenih postav in navdalo me je silno kesanje.
»Ne, ne!« sem vzkliknil »tega ne sto rim. »Tako je torej ostalo pri starem m
Stran H.
„VEČERNA EDINOST- št. 20.
V Trstu, dne 3. februvarja 1915.
tiine že!
isva
je so ostale še vedno daljne, ne-'demik. učiteljic, telefouistinj in strojepisk, Miuoia so leta, med katerimi zelo napredujejo v strelja \ endar pa je il tudi vojaštvo, a midva še ved- j treh.i reči. da zaradi tc^a niso iz&ui iie obupala; čakala sva m čakala,, svojih ženskih lastnosti. I a je to res, kii'e <va končno vendar pričakala.; najbolje dejstvo, da se ob sprejemu v dru-je bilo t(Miko denarja, aa j štvo branijo na vse kriplje povedati, koli-
la
iko otvoril svojo lastno delavnico, a sva se. Kedo bi opisal najino sre-
9CI1I
Poroč
čo, ki sva jo začutila, ko so bile najine sa::je po tolikih letih bolesti in obupavanju vendarle uresničene ...
Živela sva srečno in dobila hčerko___
Toda, kar naenkrat je prišla mobilizacija in jaz sem moral na vojno. Sedaj sem tu, a vrnem se ne nikoli več; poginem.
;Ne obupuj, to si le misliš,* ga je karal tovariš.
»Ne!« je odvrnil prvi prepričevalno Ko je drugo jutro vstajala jutranja zarja se je vnel za Qkop silen bajonetni boj. ki je požel skoro vse hrabre branitelje.
Med mrtvimi sta počivala tudi oba vojaka, tovariša iz minule noči —_
Sličice iz uojns.
Z rusktua bojišča. A olkszeitung« liir das Muldental« priobčuje z ruskega bojišča to-le pismo: Ti bi naj kedaj videl ta polja, kako so jih granate razrovale. strašno! Jame. po dva n.etra gluboke. s premerom štirili do petih metrov. Zvečer, gredoč na svoje postojanke, moramo paziti, da si v teh breznih ne polomimo vratov. \sa livada je posejana z železnimi kosi vsake velikosti, do celih granat, ki se niso razletele. Ki« buki »cukra«. ki se jim spoštljivo izogneš.
Vasi so skoro docela razstreliene, pre-
biva jih i v
cc
Ui
ta d; g: ki
bil
:žali; onih nekoliko hiš, ki
ji, so nam ogrevalisča, kadar nas ih jarkih premenjajo. Kar k e », pa
ramo mi uničiti. Vse gor-tove in o&raje, duri in \ ra-
strelski lo ostal« rc reči: p
s hlevov in skednjev, vse leseno oro-r in hišno opravo smo pokurili, da se o-sjemo in si skuhamo kave in drugih ta-)rot«. Saj drugačnega kuriva i iti. Koliko pa takih reči en polk
ko so — stare.
Šest sinov zgubi! v vojni. Kočar Leo-poldsberger v (jrieskirehnu je zgubil do-sedaj že šest sinov v vojni. Dva sta padla v Srbiji, dva pri Przem.vslu in dva na ku^ko-Poljskem. 2iv je samo še eden. Tudi ta je bil že enkrat ranjen, a ie toliko o-kreval. da se je moral zopet vrniti na fronto. Kakor se poroča iz Linca, je sedaj umrl tudi oče teh sedmih sinov.
Vreme na bojiščih. Zimske razmera, ki so nastopile na bojišču, so se seuaj še bistveno poostrile. To se izraža najbolje v temperaturi v dotičnih ozemljili. Na zapadu je bila temperatura začetkom preteklega tedna še nekoliko nad ničlo, a sedaj je j a .'h že pod ničlo. V Bruslju je 4 stopi-
nje ueizija pod ničlo, v Argonskem lesu gotovo še hujši mraz. Na vzhodu, na Poljskem in v Karpatih, je vsled uepresije pri meglenem vremenu in precej živahnih severnih vetrov zapadlo mnogo snrga. Toplota je padla na severu do S—10 stopinj Cel/iia pol ničlo. Vremenski položaj je se-!aj ugoden za nadaljevanje mraza; na izhodu in jugovzhodu je nizek pritisk, do-čim se vleče od zapada v šiioki fronti visok pritisk tako proti severu kakor proti red ji Evropi. V severnem Baltiškem ii: rju je do 20 stopinj Celzija pod ničlo. Za prihodnje dni je pričakovati torej za srednjo Evropo in vzhodne pokrajine, če N) jasno vreme, poostritev mraza. Sever-• i Bal! a i ie stal tekom zadnjih dni večinoma h ' 'ivom italijanske depresije: toplota je i ila v nižii.ah nad ničlo in vladalo =e moč de"e\ ie. Sedaj je nastopil ne loma hud mraz
in že u se mi je zdelo čudno, da ni bilo bciicga človeka v krU,u. Naš in tndi An-gl zi so sali o robu strelstih j.trkov, preje ali in i ni ha ino ik»». Nin in s*tivl i p cLl. Ko m j vid ii, da je odšlo več naš h tovariš-v k Angležem in celo n š s tnik, sm jo p »brisali tja tudi mi. N-ki an e ki poro nik je fo o^rafnal nas, naš dravuik pa Angleže. NeKi tovarš, po pole icu nati kar, ki je bil v Angliji, se je sni-del z nekim zna im višjim naiakanem. Igral fe je n i no z nafcimi tovariši. Angleži ima.o I k k kor šoftrji. Zamenjali smo tobak, ci^« reL-# opečtnca, bakreni denar in kokarde. Na Silvestrov ve^er smo ticali zoi et v str Iskih ja k h in si mislili, da ne bi bilo čisto nič napačnega, će bi bila to v o na že enkrat pri kia,u.
st
V i e \ v mob
voi
JUH
J _ 1
tlOI
treh tednih porabi, tega si še misliti >
Tu ležimo 880 metrov daleč od Rusov, namreč glavni strelski okopi; naprej pomaknjena stražišča in poljske straže so morda samo 3<wi metrov proč. Seveda začnejo tu večkrat puške pokati. Najbolj norijo in besne ponoči. Hvala bogu pa Rusi, kal^ tr znano, visoko streljajo in narede navadno četam v ozadju več škode ka-kar pa onim, na katere merijo. Poleg tega nam je rusko topništvo poslalo kakih M granat na našo stran, in jim je bila pri tem sreča skoro mila. Višino so pravilno pogodili: še 100 metrov dalje na desno, pa bi bili celo našo stotnijo ob nastopu pobili v tla.
Delovali so žarometi in prečarali noč v dan. Zares čudovito je. kako se je dalo v vefki!: daljavah vse. skoro boljše kakor po dnevu natančno razločiti. Pa ruski žaromet. ki ni prav nič nepopolnejši stroj od našega, je obrnil svoje veliko ma"\ie oko na nas ter nas pregledal kakor z drobnogledom. Oni večer smo bili prepričani. da nameravajo Rusi ponočen napad, isto so pa mislili Rusi o nas.
Naše topništvo je molčalo kakor grob Čez tri t*re se je vihar polegel in smeli sno zopet odtiti. Pozneje se je pokazalo, d:i se je ruski nppad pri Novem Radom-skem razširil do nas. Tako mine dan za dnevom, noč za nočjo. Nikdar pa ne r<>-zab'fn teh groznih črnih nizkih noči.
Ruski ujetn:ki na Nemškem. Največji tabor ruskih ujetnikov v Nemčiji se nahaja rri Tuchfu. v ozemlju tuchelske puste. Tabor še ni dograjen popolnoma ii! bo v | njem prostora za okoli 50.000 Rusov. !>rng|
e> < m k .
»i b e s i.
ov
id,s ' te Na - i
oes o Oj im dr*". -1 m I«» tr n , kak r a so a; za- j i i m c. ud n? ila ■■ k ,-i i*a m ekn.' ( k k<>r dć so Nrlcžii so
* rudniku . eki i i t ;*ceb at u s =
I je te io-na o stal. N je r> /a kh-ee s k s v k;? er it- bil., sk ro v V-	"i j ne 1 i j*.,
g ■ j r. /a otr k . \ \e	li s ike m ki
p • e č ta s • p a v t ■ % in i 'štvo se *e s n s p Id v h >c m (-dp r, 1 vi t h m h k«>čc. Izg.edčilo j , ^e vi.ja-i Slistili v d j - sel . ;>eči, e mgi i ; pie evaii ^aš avt niobii ,e a tal e i pot, toda č z par minut ie bstat že v drugič. Pred nam se je pokarala ve ika čn a votl na. Splo je v tej okolici s i ja n. Dol o nisu.o sme* o t 'i amkcij, kt-r je b la vedno nevarn« s . da ms /adene kaka gr na:a. Ok^li na* |e bila • sa 'emlja razrovana od g-a iat li smo t<«iej v jamo. Tema i as je <> krožev. la in zde «» >e mi je, kakor da gremo v brl g kakega udožrca Slednjič se nam je oko navadi n na temo in smo že lahko razi Čevali stt ne in razne stvari oko i ra^. V jami se je na-haiala >oba za s »'-o. Tu so stanovali v«>-aki Ca m Ška soba je bi'a ločvna od diu-s^ih z leseno ograjo. V tej s. bi sem naši I gorečo sveti j o in mizo, obloženo z raznimi (,edili. Šli smo naprt-j po jami. Vsak čas I smo se spodt kn:ii ob kupe slame. Prebi-a ci jame so zunaj pod vedrim nebom pri • p vih, ki povzročajo tako grm-nje. ^ polu emi sem \s^k čas z^g.edal v jami kako postavo, ki me je tako čudn-. gledala, kako da bi padel z n» ba. Sko i neko odpr-t no je pr-h^i ala svet'o^a in ra^ vet j ala hlev, ki je i>t« tako namt-ščen v |ami Tu se n^naia k »nj pri koniu. Ž n imi 7ive v prija-teljsivu krave in maj »en o lić k, ki nas |e gledal s p?i zni n in mo im pogUd m Hodili smo g« to o že c- lo ur»> po ja i i, a •^t n smo pripeli do konca. Vodil nas je
tabor se zgradi pri mestecu Sehlcn in bo I nek starček. Pre rivlan je bil, da so nek č v njeni prostora za 30.000 ujetnikov. Tretii * j?imi stm vali Ij die. Toda mi smo ta' t se zgradi pri Czer^kem. nekaj kilo- br - ve<1e!i, kje da s no. V jako starim, metrov severno od Tuchla. Tu bo prosto- j '"e iz rab'j- nem rudniku. Kamen je tako mera za ln.ono ujetnikov in hite kolikor rno- ex, da bi ga mo£;el rezati človek z nožem.
goče z delom. V ujetniškem taboru pri Hammersteinu ob pomorski meji je bilo dosfej 40.000 ujetnikov. Za večji del ujetnikov je Hammerstein le opazovalna postaja. Ujetnike tu očistijo, jim cepijo koze, in jih potem nakažejo drugim taborom. Sedaj se nahaja tamkaj okoli 17.000 Rusov. Končno se zgradi še na vojaškem vežba-lišču pri Jastrovem ujetniški tabor za 20.000 mož.
O bojih v Bukovini pripoveduje neki enoletni prostovoljec, ki je bil ranjen pri Kirlibabi, sledeče: Moti se, kdor misli, da se Rusi kdaj umikajo prostovoljno. Umaknejo se le tedaj, kadar so prisiljeni v to. Okrog Kirlibabe smo se ljuto borili več dni in smo zelo trpeli zaradi mraza. Vojnih nevarnosti smo se že privadili. Ruske čete so občutile našo moč. Neki sedmograški polk je zadal sovražniku velike izgube. Tedaj so se šele umeknili Rusi iz Kirlibabe in smo mi zasedli mesto. V naše veliko veselje in zabavo smo našli po stanovanjih, kjer so bili pred nami nastanjeni Rusi. sledeče rusko sporočilo: »Obžalovali smo vas, in da vam ne bo preveč mraz, smo odšli iz Kirlibabe. Ogrejte se, kajti potem se vrnemo mi in bomo zahtevali od vas zopet stanovanja.«
Ženski strelski zbori. V Milanu in Turi-nu so ženske ustanovile prostovoljne strelske zbore. Po izbruhu svetovne vojne je posebno v Milanu prijela žene in dekleta prava vojna mrzlica, čemur je bila posledica želja, da se izvežbajo v rabi orožja.
V Milanu ste se ustanovili dve društvi: »Milanski zbor strelk« in pa »Strelske u-čenke«. Obe društvi skupaj še ne štejete bogve koliko članic, toda nekaj nad sto jih je pa vendarle. Dame imajo svoje vaje v milanskem poligonu. In kako so vnete za ta najnovejši »šport«, dokazuje dejstvo, da so v dveh dneh postrelile bOOO patron. Strelke, med katerimi se nahaja več aka-
Pred več stoletij so tu kopali liudje rud >, dočim se razprestirajo nad rudnikom travniki in polja. Na mnogih n es h je priroda s; ma izdolbila jam1, v k tenh ^tanu ejo sr-aj hude, ki se jim gotovo nikdar ni i od diJeč ni sanjalo, a b n šli v tej j-mi kedaj svoje zMoč fč*. Tu vlada večna tema. Vrnili smo se na/aj proi hlevu. S <>tnik se je razgovarjal s k mji kakor z ljudmi. Zlasti z enim se je jako dobro razumi! in žival ga je po-lušaia bolj verno kikor vsa< človek.
V angleških strelskih jarkih. (Iz pisma nekega nemškega vojaka.) te pomisl m. da em se nahajal pri angleških strtlskih jar-k h, da s m govoril z Angl ži, da sem se fotografiral skupaj ž nji ni, moram priti kontno do zaVljt>čka. da je vojna nevredna kul čurne^a naroda. Bilo je prvi dan božičnih praznikov. Neki tovariš je prišel z angleškimi cigaretami in mi rekel, da je bil pri Angležih in da so danes zjutraj prišli k . am trije Angleži, da bi b li žogo. Tega seveda nisem verjel Bili smo v stie' kem jarku izmenjani in smo tičali tik za nekim skednjem. Sp avil sem se ouoli dveh popoldne z dvema p< doficirjema in nekaj tovariši na pot
Razne politične vesti.
/ ngležki g a o delovanju n m ke mornarice, Archio I 1 Hurd pi<e v y Tele-grap-cu*: Državu« ta,nik von Tirpitz (povelj-n k nemške morn rice) ne morr nič pr ** angležkemu brodovju ter pošilja tja ven miši oa b glodale angležki kruh Aii res > isl. šef nemške fi. te, da prisili V^iiko Britanij«', d klone pred nj'm, će pc greza nek« lik » tr-g vvk h ladij ? Me^ec dni je od tega, ko je gospod von Tir itz lZ'eke grožnjo, a od tedaj je bilo pogr. ^njenih le nek I ko matih l;n i). In če bi p o, il 30 ladij, e n egova . oiitK-- vtnd.ir izja ovi. Rušenje trg«« skih I dij prve sil*- na mo ju je le pripoznanje svoje lastne slabosti in ne pomena nič dru-eg i, nego da sovražnik ni nič napred val v . ravi p m >rski vojni. Ce bi mogli Nemci potop' i antikžke vojnt adije, ne bi trosil c sa z n a! m t gov-f m ladjami Nemčia š;' « uje s tem le stbi. Kajti, čim maije bo ne n6ksh ladij na iazpolago. tem vec .levtral-h h d i j b >du za eznii potrebovali. Pntem <. b«. mogla Nemčija dobiti ladij, poirebnin nje ick. m- sk.» trgovino. Kajn Angl ja i;;i.i e.j m Š j in večji kredit. Noben t ne zah ja v Severna m rje z njega i a. i in nevarnostmi, če more i a i h-voza a glezk in francoska prtisunišča. Pc^edelstvo v Trans\ilj. „Daily Ule-£ a^h- j.-svla iz J< h nnt-sburga: Položa p -dejstva v * rans a'u je jako neugoden. Ker ie bila že letina lanskega I ta slaba, c pa kt »s re<e p eplavile vsa pojav svo ko i u. K Umu s:e prišla še odjem -i e alo^ po upornih Burih in pa nizke -ue volne.
Vlad.« je začasno prepovedala prekomorski izvoz ovsa.
Korupcija v opravi francoske vojske.
H' manite** izvaja v svojem uvodniku, da d mi itaričnega napora vseh moći, potrebnega za zmag >, bo možno priti le tedaj, če enkrat prenehajo nepriličnosti v vojski m v voj i intendaturi.
V članku je rečena dalje: Čudne govorice krožijo, G. >vo« i $ .o prenaglo in slabo d » voljenih oborožnih predmetih in mnogih znjedavcih pri int nd turi, ki na stroške države spravljajo neznan ke dobičke. Govori -e da vojaški uradniki iz političnih in o-sebnih razlogov spravljajo vojaške osebe od fronte v zaloge, da se niti ne govori o neš evilnih tožbah proti sanitetni službi.
Če~se ne odp 'more vsem tem nepril čno-sHm, s.* ni ničesar nadejati, tudi če bi vsi geniji vodili francosko voisko.
Znamenitosti o generalu Paun. Kakor znano, je bil z drugimi generali tudi Pau poslan v ruski glavni stan. Leta 1670 je iz-poznal moč nemškega orožja. Ima samo eno roko, ker je drugo izgubil v vojni leta 1870. Ko so mu odrezali roko, je zmanjkalo v bolnišnici v Nancyju kloroiorma. Ko je čul, kako govore zdravniki, da je zmanjkalo kloroforma, jih je zaprosil, naj to, kar imajo še, spravijo za druge vojake, a njega naj operirajo brez kloroforma. In vtaknil je žepni robec med zobe in je tako pretrpel vso operacijo. Da je tedaj še o pravem času prišel v bolnišnico, na tem se je imel zahvaliti svoji sestri in — liismar-cku. Sestra Marija Pau je šla sama ria bojno polje, da poišče svojega ranjenega brata. Našla ga je in zaprosila Bismarcka, naj bi jej dal dovoljenje, da odpravi brata v francosko bolnišnico v Nancy. Iz prvega so hoteli ustreči tej želji pod pogojem, ako se Pau obveže, da v bodoče ne bo rabil orožia proti Nemcem. Ni hotel sprejeti tega pogoja. Vendar so ga z ozirom na težko rano odpravili v francosko bolnišnico. Operacija je bila jako težka, pak je srečno izpala, čemur so se vsi čudih. 2e v oktobru je ozdravel in odšel k svojemu polku. Kmalu je sodeloval v bitki, ki je končala s tem, da je bil general Boorhaki potisnjen v Švico. Pau pa ni hotel na nevtralna švicarska tla ter se je z nekolikimi prijatelji in tovariši po zimi in mrazu po gostih šu-mah prebil vse do Lyona. — Pau je eden najtalentiranejih francoskih vojskovodij ter ima v sedanji vojni jako odlično vlogo.
Srski princ Gjorgie v Italiji. Kakor poročajo iz Rima, je resnica, da je srbski i princ Gjorgje odpotoval v Italijo. Ni pa resnica, da bi imel princ Gjorgje na tem potovanju kako politično misijo, temveč potuje le preko Italije v Švico. Princ baje nujno potrebuje odpočitka.

M
r~ i n i si
II
SSisa J
V
vii 1
a k
DG
□a □□
se raćnoajo jto 4 t_ t>esedu-Mastno ti kane besede se raftu naj o enkrat več. — Najmanj
: i>ristnjhi<i i ■/< v stot.nk. :
□□ □□
HeblovuM so&ii
v ulic> Oommerciaie štv
zmčna, se o<Ma takoj v naje 'i ROSf>odu ali gospici 11,111. nailst.	4t KM)
Poslrežnicn
za pi-arno ali pr mati družini i6če službo od 9 in p 1 zjutraj d«» / popoldne Prijazne ponudbe pod „Štefan ja". na Ins. odd. Edinosti.	10.*^
Hebllrano sobo s^r^if^i«
Alfi r. 7. vrata. 5, prvo nad tro je.	40tG
Odda se
-olnčna soba z dvema posteljama v ul ci Belvede e 12, vrata 15 4016
DffTlIfrlO	rane ali pr<zne »obe, za eno ali
KUžIlUlC dve t-sebi, kakor tudi meblirano a i prazno stanovanje se oddajo takoj v na cm v sredin m^st.H. Ugodne cene. Ulica Commerciale 9 pr tličje.	100
f	f.dna pr:mcir»kj tovarna dvokoJes .TRIBU\A-* Gorica,-TriaSKa al. 28 ■ prej pivovarna Goriup). Zatog3 dvolto!«. Itvalnih in kmetijskih slrojev,gra-mofonov, orkestr^n. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—4 Plačuje se na obroke. Ceniki Iranko	B
		
Soba
ra na -c odda takoj v ulici Tiziano Ve-cellio št 1. II ad.	10»
CI
n •j
D J
n
u
j
n
MU«ateit »taval* kr. M.
« •roiallkev« pm raljatTB 3
Odlikovani Čevljarski mojster ^
Viktor Schenk«
u
S n u n n
Trst, SslvEdere 32 ||
u
n u
priporoča s>ojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljiega volćll* Predio, Olo> fctn, cavalier In Clr. Metodovo mazilo.
& X
Specijalist za sifitislične in kožne boiezni
♦	Ima svoj ambulatorii i
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17f I. J
♦	- p.ilazzo Dimna) -------- ♦
♦	♦
^ Za cerkvijo Sv. Anto a novega. + Sprejema od 12. do t: in od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne.
IVAN SINOHIC Trst
uilca Belvedere 49 s TRGOVINA USNJA :
v>eh vrst, črnih iu barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjihčevijev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje
Specijaliteta: podpat-V 11 nlk „PALMA" . S I
u^dit: liiltoAtiČil
_ :: Oobroznana miroditnica
i iv. c
= Sv iwub - Trst - blizu Kur. doma =
@ Velik izbor barv I
B= = poviak itd.=
Zaloga za Trst in okolico redilnega —' ke In odrasle
SLADIN
tir tafonep apa m tttatp pteita za livai • THifia II
ii^iiH^'Httgnii
=n	
s	
-t-	I
" >	1
=1	
Hirodilnica in disavornico JOSIP PETORIC
Trst: Centrala V. taM 19. tel. Z3-69 MraZrici: fu Lazzaretta vsctiiio it 32. Via Jlpiari Jt. 4 io Via Mutorsiirc (Bojan) t - Zaloga oa debelo I. Lazzaretfo mtbio 32
Medicinalne in tehnične lekarije. Specijaliteta diš.»v in mila. — Toiletne potrebščine /a gospe, gobe
(direktni uvoz)	G U IVI i
Izključn« za'oga gum, preilmetov tovarne Gard Frere-". Specij.^l t« ta higijeničnih potieb-ičin. Dva-najs erica rv 1.80, 2.20 in 2.40. Pr<>ti i-ošiljatvi tudi v znamkah - 8 • stot. poš jem poštnine prosto 3 nzorce . Tajne f>o5ilja' vp.
Prodcls'nlca ur in g^nocencsti
3.

Dnevnik „Edinost" v Trstu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	»VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K i.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal L Siergie-vič Turgienjev. Poslovei.il dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoliiiz. Svćtla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OiiKfc-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
KIČA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-
8
>JURKI
/er Sar
ver bandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest il j8. stoletja. Napisal I. E. Tomić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roinan. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—-21. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clie-valier de Mais'in rouge.) Roman iz časov francoske revolucij. Spisal Aleks. Dumas star. Prevoi Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
Trst
SL 35.
L'
u k3 ^ižB i (ex drug Drag. Vskjefa)
(nasproti prejŠJije f/Tff^ prod ij. D. Ve ujet)
T?' ^iiti izber zlatan ine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur Kupnje in menja staro zlcLu in tu«ii srebro z novimi predmeti. — Sprejema naroftbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatantne, kakor tndi žepne ure.
VELEKA ZALOGA
žitu, mobe. riža, olroboy, fižola, ovsa ter Koruze, in boruzne moke
Po ugodni ceni se
Dlica Korooeo 13 - TRST • Via Coronea 13
Se toplo priporočam
R. GAMBEi.
elefon 24-03. lastnik.
I
B
I
ZALOGA POHIŠTVA
Giacomo Macerata
se je preselila
v ulico San Giovanni štv. 7.
Velika Izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH.
damo v ulici San Giovanni štev. 7. — POSTREŽBA TOČNA.


LLLJU
II 1B
ržaška posojilnica in hranilnica
rsgistrovana zadruga i omejenim poroStvom TRST - Plazza della Caserma iftv. 2, I. nad. - TRST <v lastni palaCi) vhod po glavnih stopnjicah.
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 V. % na menice po 6®/0 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ad in jih. obrestuje po
4 °l*
Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru.
Rcatal davek plačaj« zavod um. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCE).
Poštno hraniluični račun lt>0u4.	TEGEFON št. 952
Ima varnostno celico (Safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po najniijih cenah. STANJE VLOG NAD IO MILIJONOV KRON. Me ire: ai I lo 12 deprii in ad 3 do 5 popold. liptatnj« se delavnik ob cralnfii cr^h
Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU44 izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink \ litra. ISTRSKO vino po 24 st */4 L - PRISTNI TERAN po 32 st. lu L
RESTAVRACIJA BALKAN (Piana tam) POZOR!