Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Videm - via San Daniele, 88
Tel. 41820 - Poštni predal
Glavni in odgovorni ure VOJMIR TEDOLDI
Tiskarna T. Marioni - Vic
A 4 A'T’
971 t; a
cOto0
71SKA
Siiti
- o 1 E S 1 ^
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
'AJUR
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XX - N. 3 (405)
Udine, 15. februarja 1969
Izhaja vsakih 15 dni
OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA 71 tN TRINKO,, f CEDADl
Glavne težave so zdaj že za nami
Novo	politično	osračje	v	Italiji	olaj
beneškimi Slovenci - Občni zbor izvolil nov upravni odbor in soglasno sprejel resolucijo z upravičenimi zahtevami naših ljudi
“Maiainr,, in siovenshi iezik
Pred kratkim je bil v Čedadu občni zbor kulturnega društva « IvanTrinko». Občnega zbora so se, poleg članov številnih beneških Slovencev, udeležili tudi podpredsednik SKGZ ino. Miloš Kodrič, deželni poslanec Dušan Lavriha, tržaški občinski svetovalec dr. Rafko Dolhar, tržaški občinski odbornik Dušan Hreščak, tajnik SKGZ Bogo Samsa, furlanski poslanec Mario Lizzerò, dežel ni svetovalec Arnaldo Baracetti in tajnik furlanskega avtonomnega gibanja Raffaele Caroz-zo.
Vsi omenjeni predstavniki so pozdravili občni zbor in poudarili, da razumejo težnjo beneških Slovencev po priznanju enakopravnosti njihovega jezika in nacionalnega obstoja, hkrati pa so tudi zagotovili, da bodo z vsemi silami in z vso odgovornostjo podprli upravičene težnje beneških Slovencev po priznanju manjšinskih pravic Slovencem v videmski pokrajini.
Tajniško poročilo je podal tajnik društva Izidor Predan, ki je med drugim dejal:
«Novo politično ozračje, ki je nastalo v Italiji, nam olajšuje narodnobuditeljsko delo med našimi brati. Naše društvo se širi in razvija. Mnogi, ki nas v začetku niso razumeli, danes spoznavajo koristnost našega društva in pravijo, da če bi ga ne bilo, bi ga bilo treba ustanoviti.
Danes bomo izvolili v glavni odbor nove ljudi, razumnike. To je zelo pozitivno, kajti brez udeležbe razumnikov ne moremo govoriti o kulturnem napredovanju. Prepričani smo, da bodo ti novi, šolani ljudje dali svoj prispevek tako razvoju kot tudi temu, da bomo dosegli svoje pravice. Veliko nam bodo pomagale njihove izkušnje, pa tudi njihov prestiž. Prepričani smo in uverje-ni, da bo imelo društvo sedaj lažjo pot in da so glavne težave že za nami».
Po obširnem in izčrpnem referatu tajnika Izidorja Predana ‘ se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali dr. Viljem Černo iz Brda v Terski dolini, profesor Pavel Petričič iz Dolenjega Brnasa, Dino Del Medico, doma iz Brda v Terski dolini, trenutno živeč v Švici in Anton Birtič iz Petjaha v Nadiški dolini.
Dr. Černo je prinesel pozdrave rojakov iz Terske doline, kjer še govore slovensko besedo in izžarevajo slovenski ponos. Prof. Petričič je pretresljivo izpovedal, kako je bil tudi sam rezultat raznarodovalne šole v Špetru in da se mu je ob podpori prijateljev vzbudila zavest k pripadnosti slovenskemu narodu. DinoDel Medico je govoril o društvu slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v Švici ter povedal, da šteje društvo zdaj 220 članov in 12 sekcij, od katerih štiri v nemškem ter osem v francoskem delu Švi-
ce. Anton Birtič pa je orisal veliko zanimanje, ki obstoja v vseh dolinah za petje in glasbo ter da se mu je že posrečilo zbrati že več manjših skupin in kvintet v Lesi pri Hlodi-ču.
Ob koncu je občni zbor prosvetnega društva Ivan Trinko soglasno odobril resolucijo in izvolil nov društveni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Izidor Predan, za podpredsednika Vojmir Tedoldi in za tajnika dr. Viljem Černo. Novi člani odbora pa so postali: prof. Pavel Petričič, Dino Del Medico, dr. Rihard Florjančič, Anton Birtič, Marija Gracija Vižintin, Gvido Battaino, Anton Chiabai in Renzo Crainich.
Sprejeta resolucija se glasi:
« Delegati, zbrani na IV. rednem občnem zboru prosvetnega društva «Ivan Trinko», ki je bil v Čedadu 2. jebruarja 1969, so pregledali težak gospodarsko - socialni položaj Beneške Slovenije, zaradi katerega so prisiljene najboljše moči te zemlje v emigracijo, kar predstavlja resno nevarnost za razkroj in fizično likvidacijo slovenske etnične skupnosti, ki živi v teh dolinah že nad tisoč let.
Delegati ugotavljajo diskriminacijsko politiko predpostavljenih oblasti na škodo do slovenske jezikovne skupnosti v videmski pokrajini, ki različno od tiste v Trstu
Naš list, «Matajur», izhaja že skoraj dvajset let in ves ta čas si je prizadeval, da bi uspešno opravljal svojo funkcijo. Vloga tiska pa je posredovati informacije, ščititi interese svojih bralcev oziroma njihove politične, gospodarske in socialne koristi, ter tudi vzgajati. Tiskana beseda ima takšno poslanstvo odkar obstaja, v naših časih pa je ta vloga še toliko bolj pomembna in poudarjena.
Ob začetku izhajanja «Matajurja» smo pisali pretežno v preprostem jeziku naših bralcev, kot ga govore v Na-diških dolinah, ob reki Ter ter v Reziji. To je jezik, ki nas združuje odkar živimo na tej zemlji kot Slovenci: in tudi v najhujših letih strahovlade in revščine se mu nismo odpovedali. Ugodnejše politične in socialne razmere v demokratični Italiji sedaj omosočajo, da gremo dalje v oblikovanju svoje narodnostne zavesti in v spoznava-
nju čiste knjižne slovenščine, kot je zapisana v našem pravopisu in današnji slovenski književnosti.
Naši ljudje gotovo razumejo takšno usmeritev in našo težnjo, da bi pisali v pravilni slovenščini. Saj končno ta politika že daje sadove. V Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino prihajajo najrazličnejši slovenski časniki in revije, naši ljudje pa poslušajo tudi slovenske radijske postaje in gledajo televizijo. Vse te napisane ali izrečene besede prav gotovo ne bi naletele na tako močan odmev in sprejem, če bi ljudje v naših hribih in dolinah ne obvladali vsaj bistvenih prvin in značilnosti prave knjižne slovenščine oziroma če ne bi težili, da povsem spoznajo in doumejo naš slovenski jezik.
«Matajur» je torej med najbolj poklicanimi in dolžnimi, da spoštuje lepo slovenščino in tej nalogi se ne moremo odpovedati.
ČEDAD Z NADIŽO — To starodavno langobardsko mestece je vedno bilo in je še danes trgovsko središče vzhodne Beneške Slovenije. Tu je tudi sedež Kulturnega društva « Ivan Trinko »
in Gorici, ne uživa nobenih pravic predpisanih, v republiški ustavi.
Zato pozivajo oblasti in vse demokratične stranke, naj si prizadevajo za izboljšanje gospodarsko - socialnih pogojev v Beneški Sloveniji ter prispevajo k uveljavljanju tistih ustavnih pra vic, ki so predvidene za vse manjšine v italijanski republiki.
Zahvaljujejo se osebno-
iiiiiimiiiimimiiiitiiiimmiiimmmmmmmiiiiimimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
Vojaške
rana	na
telesu
stim, ustanovam in političnim strankam, ki jih že več časa podpirajo v njihovih pravičnih zahtevah. Posebno pa se zahvaljujejo svojim sobratom iz Trsta in Gorice za njihovo plemenito moralno, kulturno in materialno pomoč, ki so jim jo dali v zadnjih letih, prepričani, da bodo enotno nadaljevali po tej poti tudi v bodočnosti.
Čedad, 2. februarja 1969 ».
 ..........................    lil..lun.m.n...
V FRlillUlimU 2. II AH CA
Prvo zborovanje Furlanov in beneških Slovencev zaposlenih v Svici
Pripravljajo jih združenji “Za Furlanijo,, in “Furlansko ognjišče,, ter Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije v Vverdonu
V Freiburgu v Švici bo bržčas 2. marca pomemben do godek za furlanske in slovenske emigrante v tej deželi. Pripravljajo namreč prvo zborovanje delavcev, ki naj preuči življenjske in delovne razmere v Švici, njihove težnje in zahteve ter tudi razmere in načrte za napredek Furlanije oziroma Beneške Slovenije. Zborovanje, ki je bilo sprva napovedano za 26. januar, a so ga odložili, ker se mnogi emigranti še niso vrnili iz obiska pri družini, pripravljajo združenji furlanskih emigrantov «Za Furlanijo» iz Losanne in «Furlansko ognjišče» iz Freiburga ter Društvo slovenskih izseljencev Beneške Slovenije iz Yverdona.
Med emigranti iz Furlanije in Beneške Slovenije je za to zborovanje veliko zanimanje ter so že pripravili predlog raznih vprašanj, ki bi jih podrobneje obravnavali. Zavzemajo se na primer za izdelavo sociološke raziskave o emigrantih iz Furlanije in Beneške Slovenije v Švici, terjajo svoje predstavnike v organih krajevnih oblasti; zanimive pa so tudi njihove pobude za gospodarski razvoj v domovini. Tako naj bi se deželni svet v Trstu zavzel za ustanovitev državnih industrijskih podjetij združenja I.R.I. ter sploh za povečanje delovnih mest v Furlaniji in Beneški Sloveniji;
preuči naj se možnost ustanovitve posebnega finančnega zavoda, organiziranega s prihranki emigrantov, ki bi pospeševal tukajšnji gospodarski razvoj; terjajo pa tudi skrčenje vojaških služnosti v domovini, ustanovitev časnika za emigrante, novo kulturno politiko ter znižanje taks za delovanje organizacij emigrantov v tujini.
Gre torej za številna pereča vprašanja, ki tarejo furlanske in naše emigrante v Švici ter njihove rojstne kraje in družine. Zato vabimo vse naše drage rojake, beneške Slovence, da se zborovanja v Freiburgu v nedeljo 2. marca udeleže v čim večjem številu.
Povsod ob meji z Jugoslavijo, torej tudi na območju Beneške Slovenije in Kanalske doline, smo priča anahronizma, ki je očitno izven časa in prostora. Vtem ko so znana stališča vlade — podpirajo jih tudi politične stranke, morda z izjemo majhnih skupin skrajne desnice — o dobrih odnosih in o naraščajočem sodelovanju med sosednjima deželama, v obmejnih krajih pristojne oblasti naprej razvijajo razne vojaške služnosti. Gre za takoimenovane «servitù militari», ki povzročajo našim ljudem in zlasti gospodarstvu toliko skrbi in škode.
To neskladje med politiko in zatrjevanji italijanske vlade ter režimom ob naši vzhodni meji, je ena izmed posledic dejstva, da je naša država članica Atlantskega zavezništva NATO ter mora zaradi tega izvajati strateške zamisli in naloge političnih oziroma vojaških organov pakta. Visoka politika torej, ki pa v življenju in konkretnih razmerah prinaša samo škodo in upravičeno negodovanje.
Vojaške služnosti še povečujejo probleme Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta že zaradi goratega značaja in oddaljenosti od centrov v težkem gospodarskem in socialnem položaju. Naj ponovno opozorimo, da se naše doline in hribovske vasi praznijo; emigracija se veča in mladine je pri nas zmeraj manj. Že leta in leta dolgo pa nas mučijo bremena vojaških služnosti, ki onemogočajo izpolnitev raznih načrtov oziroma pobud, ki bi sicer lahko vsaj delno prispevale k izboljšanju razmer in poživitvi gospodarstva.
Poglejmo in presodimo; Beneška Slovenija in Kanalska dolina merita skupaj okrog 800 km- in več kot dve tretjini tega ozemlja sta obremenjeni z vojaškimi služnostmi. Na tem področju je za vsako najmanjšo gradnjo potrebno običajno dovoljenje občinskih oziroma pokrajinskih upravnih organov ter soglasje vojaških oblasti. Ni dovoljena niti gradnja preprostih vaških žičnic, s katerimi prebivalci naših hribovskih vasi spravljajo drva v dolino. Kakšno škodo je na primer utrpelo področje med Muzci in Tanamejo v Terski dolini, kjer je veliko italijansko industrijsko podjetje nameravalo zgraditi počitniško kolonijo za svoje delavce, pa so vojaške oblasti ta načrt preprečile oziroma prepovedale. Znani so nadalje primeri, da morajo včasih zaradi vojaških vaj ali premikov vojakov zapreti za promet celo mednarodni prehod v Učeji.
Občinski sveti, provincialni svet v Vidmu ter deželne oblasti v Trstu, so doslej že večkrat razpravljali o bremenih in škodi zaradi vojaških služnosti. Tudi vse politične stranke, od Krščanske demokracije do komunistov, so terjale omilitev bremen, toda vsa dosedanja posredovanja niso dala posebnih sadov. Menimo, da bi lahko vojaške služnosti povsem odpravili, ali pa jih vsaj bistveno zmanjšali. Obramba države ne bi bila pri tem najmanj prizadeta. Gre za zelo nujno nalogo in problema ni več mogoče odlagati. Dokler pa ta zahteva ne bo izpolnjena, bi morala država povrniti vso škodo, ki jo naši kraji in ljudje trpe zaradi vojaških služnosti.
I
Iz Krnahtske doline
Iz Kanalske doline
Viskorška cesta je slabša DGŽfilil bO 000199319 MjSlliDI F0ll3r|0DI
kot nobena v Kami ji
Dne 23. januarja je obiskal Viskoršo deželni odbornik za turizem Enzo Moro, ki je doma iz Karnije in torej dobro pozna razmere revnih hribovskih vasi. Kot smo že večkrat pisali v našem časopisu, je cesta od mosta pri Debeležu proti Vi-skorši strašno slaba, jama-sta in razrita kot kakšen presušen hudournik, da se komaj da voziti po njej in zato se je ljudje, če le morejo,
so se tudi ti nekoliko poveselili.
Včasih so v Krnahtski dolini še lepše pustovali. že več tednov prej, to na primer v Platiščih in Prosnidu, so se fantje preoblekli v «prediče» in predli so na star kolovrat in posnemali kakšno staro ženo. Hodili so od hiše do hiše ob določenih dnevih. Imeli so «te ljepe» in «te grde» puste. «Te ljepi»
so imeli bele srajce in so se na vasi samo pokazali, «te grdi» pa so uprizarjali razne smešne dogodke, ki so se med letom zares dogodili v tej ali oni vasi, pa tudi izmislili so si kaj.
Te maškerade so trajale vse do te zadnje vojne, sedaj se pa tudi v teh vaseh opuščajo razne šege in navade, ker ni ljudi pri hiši in je zato življenje bolj monotono.
Pretekli teden so se srečali deželni odbornik za javna dela Masutto in deželni odbornik za transport Vari-sco z rudarji in upravniki rabeljskih rudnikov, da so skupaj razpravljali, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se izboljšajo življenjski pogoji te kategorije. Razgovorom je prisostvoval tudi trbiški župan Di Gallo. Deželni odbornik Masutto je med drugim dejal, da bo dežela prav gotovo pomagala v vseh ozirih poslužujoč se vseh zakonov, ki predvidevajo kakšno pomoč. Kar pa zadeva ureditev
izogibajo. Pri tem mislimo IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
na nedeljske izletnike, ki bi lahko napravili krožno pot iz Terske doline in nazaj po Krnahtski, tako pa pridejo samo do Viskorše in se vrnejo po isti poti nazaj.
Domačini že dolgo prosijo in trkajo na ta in ona vrata, da bi se jih kdo usmilil, a ceste nihče ne popravi, ali to kar store, se sproti podere. Tokrat je prišel na lice mesta sam deželni odbornik za turizem, kajti v tem predelu Krnahtske doline se na vso moč trudijo z raznimi olepševalnimi in izbol j Sevalnimi deli, da bi se okrepil turizem. Ko se je peljal deželni odbornik po tako slabi cesti, je med vožnjo kar vzkliknil: «Tudi v Karniji so strme ceste, a v tako slabem stanju, kot je viskorška, ni zares nobena».
Ob tej priliki je deželni odbornik povedal, da je dežela že določila dati potrebna sredstva za prvo ureditev ceste Debelež-Njivica v Terski dolini in da so tudi že pripravljeni vsi potrebni načrti za izvedbo tega nujnega dela. Dela bi morali pričeti že tekom tega leta, seveda če bosta zainteresirani občini (Tipana in Brdo) pravočasno poslali deželnim organom potrebne akte, ki potrjujejo razlastitev zemljišč, preko katerih poteka nova trasa.
Ob zaključku svojega obiska je deželni odbornik Moro obljubil pričo vseh hišnih poglavarjev iz Viskorše, da se bo zanimal ne samo za hitro popravilo te ceste, ampak tudi za druge probleme, ki delajo preglavice tej vasi. Ljudje zato upajo, da se bo kaj obrnilo na bolje in da ne bo ostalo vse samo pri obljubah, kot je to že dolgo v navadi.
Veselo predpustno razpoloženje
Letošnji predpust je zelo vesel, posebno v Viskorši, kjer so priredili v znani in lepo urejeni gostilni «pri štaku» več maškerad. Prišlo je polno ljudi tudi iz bližnjih vasi in celo iz Cente in Vidma. Smeha ni bilo ne konca ne kraja, saj so bile nekatere točke izredno posrečene. In kaj se ne bi smejali, vrgli so v mlin staro babo, iz njega je prišla pa lepa «sinjo-rina». Poskrbeli so tudi za dobro jedačo in pijačo in tako ustvarili zares prijetno vzdušje, posebno še, ker je doma nekaj emigrantov in
Iz Nadiške doline
Gradnja novega vodovoda v Bijačah
Te dni so začeli z gradnjo vodovoda v Bijačah, kajti sedanji ne daje zadosti vode in imamo zaradi tega večne težave, posebno v poletnih mesecih. Stroški za to delo bodo stali štiri milijone lir in jih bo 80 procentno krila dežela. Čim bo vreme dopuščalo, bodo ojačili vodovode tudi v Podvršiču, Ščigli in v Roncu.
Novo vodstvo v lovski sekciji
Lovska sekcija v Podbone-scu je pred nedavnim izvolila novo vodstvo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen prof. Giorgio Timballo, na novo pa so bili izvoljeni Mario Balus, Jožef Blasuttig, Robert Birtig in Nicola Mar-seglia.
Srednje
Bonifikacija ob Arbču
Deželno prisedništvo za kmetijstvo je sklenilo, da se dodeli občini Srednje 11 milijonov in pol lir za izboljše-valna dela vzdolž hudournika Arbeč. Zato bodo v ta namen zasadili več kostanjevih dreves in uredili cestno mrežo. Ta dela, ki spadajo v kompresorij Julijskih Pred-alp kjer ie treba izvršiti iz-boljševalna dela, bo izvedla pokrajinska ustanova za hribovsko gospodarstvo v Vidmu. Dela bodo dali že v teh dneh v zakup (apalt).
Nesreča ne počiva
Prejšnji teden je 73 letna Marija Drekonja iz Gorenjega Trbilja tako nesrečno padla po ledeni poti, da si je zlomila nogo. Zdravniki v čedadski bolnici so izjavili, da bo ozdravila v 50 dneh.
Tudi Pavel Predan iz Kravarja je bil nesrečen. Pri delu, kjer je zaposlen kot sto-lar, se je močno urezal v roko in zato se bo moral zdraviti kar mesec dni.
Sv. Peter
Bjarči naj starejša žena našega komuna: Marija Terezija Podreka vdova černoja. Stara je bila 94 let in je svoje dolgo življenje posvetila le delu in svoji družini.
Ljudje so jo imeli zelo radi, ker je bila dobrosrčna žena, saj je vsakemu pomagala kot zna le mati pomagati. Ohranili jo bomo v najlepšem spominu.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiimmiiimiiiimimiiiiiiiiimiiimiimiiiiimiimiiiimiimii
Izpod Matajurja
Smrtna nesreča pri delu
Tragično je preminil v Ipplisu Vigio Coceanig
iz Pečnijega
Vso našo okolico je zelo pretresa žalostna vest, da se je smrtno ponesrečil 57 letni Vigio Coceanig, ki se je izselil pred leti iz Pečnijega, male hribovske vasice pod Matajurjem, na ravno, v fur-
Padel je z drevesa
V bolnico so morali peljati 42 letnega Renata Fulla iz Saržente, ker je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Ozdravil bo v enem mesecu.
Umrla je najstarejša žena našega komuna
mpcon io umrlo \r
lansko nižino, v Ipplis, kjer je kupil malo kmetijico, da je lažje preživljal svojo številno družino. Rajnki Vigio je bil namreč oče sedmih otrok, ki so na srečo vsi preskrbljeni: 31 letna Amorina, 30 letna Pierina, 27 letni Be-pi, 25 letna Livia, 22 letna Bruna, 21 letna Lucija in 18 letna Lilijana.
Do nesreče je prišlo 28. januarja na polju, ne daleč od doma, ko je hotel pripraviti s svojim bratom Mihaelom neko njivo za pomladansko setev. Ko sta pustila za nekaj časa traktor na strmem pobočju, da bi med-
tem nabrala v tisti okolici nekaj drv, se je vdrla zemlja pod težkim vozilom, ki se je prevrnilo in pokopalo pod seboj ubogega Vigija, ki je ostal na licu mesta mrtev.
Rajnki Coceanig pa ni bil samo dober mož in skrben oče, bil je tudi zaveden Slovenec in hraber borec za svobodo, za kar je bil tudi odlikovan z bronasto medaljo in vojnim križcem.
Mariji Gošnjak - ženi pokojnega Vigija, kakor tudi vsem hčeram, sinu in ostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Lepo uspela sagra v Mašerah
Letošnji prazniki sv. Blaža, ko so imeli sagre v Mašerah, v Sarženti v Nadiški dolini in v Hlasti, so izredno dobro izpadli. Ker je doma še precej emigrantov, so bile po cerkvenem obredu gostilne nabito polne ljudi. Mnogi so se tega dne srečali po dolgih letih odsotnosti in tako jih je prav sv. Blaž zopet združil. Tudi iz hiš je tega dne lepo dišalo, saj so povsod kuhali štruklje in cvrli druge dobrote. Emigranti bodo sedaj kmalu odšli na svoja delovna mesta v Švici, Nemčiji in drugje. Vse leto jih bomo čakali z željo, da se zdravi in veseli vrnejo med nas in da bi jih zopet srečali na sagri sv. Blaža, ki je tako priljubljen patron tolikih naših vasi v Benečiji.
demanialne imovine je dejal, naj se pripravi s sodelovanjem delavcev in upravnikov rabeljskih rudnikov ter z občino Trbiž in deželno administracijo poseben načrt del, ki se ga bo izvedlo delno takoj in delno v daljšem roku. Obljubil je tudi, da bo dežela skušala rešiti tudi ostale probleme kot so: gradnjo novih ljudskih hiš in asfaltiranje in razsvetljavo ulic in trgov, ki spadajo pod deželno administracijo.
Tudi trbiški župan je zagotovil. da bo njegova občina vzela v najem vzdrževanje cest in javno razsvetljavo, kakor tudi hišo, v kateri stanujejo uradniki.
Ob koncu obiska sta deželna odbornika obiskala tudi rudarsko zadrugo.
Za turistični razvoj Kanalske doline bi potrebovali šest milijard
Pred nedavnim so se zbrali v Trbižu župani občin Klu-ža. Dunja, Pontabel, Nabor-jet-Ovčja ves in Trbiž, da so proučili osnutek štatuta konzorcija, ki ga bodo ustanovili za goraj omenjene občine za razvoj turizma Kanalske doline in železnega kanala. Sestanku je predsedoval trbiški župan Di Gallo, ki je tudi deželni svetovalec, prisotni pa so bili tudi inž. Torossi in arh. Ria s tehničnim svetovalcem Cirilom Floreaninijem.
Po dolgi diskusiji, v katero so posegli vsi župani, so sklenili, da bodo dali osnutek štatuta v proučitev posamelo'm občinam, ki naj ga bi tudi čimpreje sprejele
in odobrile. Po dveh letih študij so končno pripravili za zainteresirane občine točen dvoletni hribovski turistični načrt, ki je popolnoma v skladu z indikacijami, ki so v programu za ekonomski in socialni razvoj dežele, za kar pa bo potreb-no potrošiti najmanj šest milijard lir.
iiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Tavorjana
Iz občinske seje
V začetku tega meseca se je sestal prvič v tem letu občinski svet tavorjanskega komuna, ki je obravnaval zelo važne točke dnevnega reda. Najprvo so sprejeli komunski proračun (bilanco) za tekoče leto, ki je izenačen, 132 milijonov lir, predvideva torej toliko dohodkov kot izdatkov. Za javna dela predvidevajo 81 milijonov lir izdatkov. Komunski svet je nadalje imenoval revizorje računov za leto 1968 in sprejel sklep, da se kupi zemljišče v Montini, kjer bodo zgradili nov zdravniški ambulatorij, in da se proda staro stavbo v Preštintu, v kateri ie bila nekdaj šola. Ob zaključku pa so sprejeli še več drugih sklepov administrativnega značaja.
Gradnja poljskih poti
Tele dni je komunska administracija dala v zakup (apalt) dela za gradnjo nekaterih novih poljskih poti. To delo bo stalo več kot 12 milijonov lir in ga bo dober del krilo deželno odborništ-vo za kmetijstvo.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmimimmmmmmmmmmmmimmmmmmmmmmmmmiii
Iz Idrijske doline
za cesto Muci-Mane
Končno bodo uredili tudi cesto, ki vodi iz Novakucev v Pojane. Ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente di economia montana) iz Vidma je dala že v zakup (apalt) dela za asfaltiranje te ceste. Delo bo v celoti stalo 15 milijonov lir.
Zlomila si je hrbtenico
Izredno hudo se je ponesrečila 54 letna Helena Ma-gnan iz Prapotnega, ker je padla in si zlomila hrbtenico. Takoj so jo prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravila v dveh mesecih.
iMiiiiiiiiinaiMiiiiii in illuminimi n n mulim ii n mn
Iz Rezijanske doline
Nove pobude za razvoj turizma
Koncem meseca januarja so se sestali v Ravenci člani turistične zveze, da so pregledali delo preteklega leta in vrgli nove baze za razvoj turizma v dolini Rezije. Najprvo so potrdili obračun za leto 1968, ki je aktiven za
266 tisoč lir, nato pa so ra: pravljali o programu za ti koče leto, ki predvideva me drugim tudi postavitev top< nomastične table, ki naj bi j namestili sredi vasi na trg pred lipo. Sklenili so dati tt di poseben prispevek za pi stovanje v Sv. Juriju in z praznovanje «šmarne miše (15. avgusta). Domačini D« nilu Clementeju so pa povi rili nalogo, da posname n filmski trak vse atrakcij sk točke in lepote Režij ansk doline, ki bodo služile z razne turistične propagane ne publikacije.
Ob zaključku so izvoli novo vodstvo, ki je sledeč« dr. Giusto Farina predse« nik, Enzo Lettig podpredse« nik, geom. Danilo Clementi rag. Bruno Beltrame, Lui; Paletti in Gianfranco Beltr; me so člani odbora, Gin Clemente, Antonio Tosoni i Giovanni Buttalo revizor računov, za tajnika pa je b ponovno potrjen Luigi P; letti.
OH 120-LETMtl SMRTI ÌVA.1 VEČJEGA SLOVENSKEGA PESMKA
Franceta
V TOLMINU SNUJEJO NAČRTE IN ZBIRAJO DENAR
Letos 8. februarja je poteklo 120 let, kar je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Slovenski narod si je izbral ta dan za svoj kulturni praznik in zato smo ga obhajali vsi Slovenci, tisti v Sloveniji in tudi vsi drugi, ki živimo izven matične države. Ta praznik je nas vseh, to je skupni praznik vsega slovenskega ljudstva.
Praznovanje tega dne morda ni toliko v različnih prb reditvah in vidnih manifestacijah, ki se vsako leto okoli 8. februarja zvrstijo v ste vilnih krajih Slovenije in tu di izven njenih meja. V prvi vrsti se praznovanje demonstrira v notranjosti vsakega posameznika, njegovem prt znavanju k miselnosti našegc velikega Prešerna. Priznati se k miselnosti Prešerna pci pomeni priznati se k njegovi besedi, o kateri je nekoč dejal slovenski pesnik Oton Župančič, da je «centralna ideja slovenstva». A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, nikaka sentimentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogled na življenje. «Ne, to slovenstvo je tako globoko kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slabostjo in bolečino, in je po duhu tako široko kakor ves svet».
Prešeren je bil namreč tisti, ki je razpel slovensko obzorje, da se je stopilo s svetovnim. S svojo pesmijo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu in prijateljstvu med narodi, je Prešeren priboril slovenskemu narodu pravico, da se vključi v skupnost kulturnih ljudstev. Učil nas je ljubiti lepoto in resnico in pravico; ljubiti slovenstvo brez šovinizma in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in poniževanja.
Največji pomen Prešernove pesnitve je nedvomno v tem, da je to prva manifestacija slovenskega umetniškega duha, vzvišena nad vsem, kar so Slovenci prej dosegli v svojem jeziku. Ravno zato pa je ta njegova beseda tudi nesmrtna, veljavna danes prav tako, kot je bila v njegovem času. Prešernova pesem je vse stoletje, od razburkanih dni marčne revolucije dalje, od rodu vse bolj
oblikovala narodno in kulturno, socialno in človečansko zavest Slovenca in vsega slovenskega naroda.
Posebno aktualnost pa v današnjem času spet dobiva njegova «Zdravljica»,najbolj-živa slovenska pesem vseh časov. Ta Prešernov spev o svobodoljubnem človeštvu nas tudi danes spominja, da je družba prijateljev, ki ji
pesnik nazdravlja, žal še vedno bolj idealna kakor resnična. Prešeren je kot velik humanist in demokrat veroval v človeka celo spričo razmer, ki so bile kaj malo spodbudne za to. V njem je živela misel tedanje napredne Evrope: vsi ljudje so bratje! Misel, tolikokrat zasramovana, opljuvana in izdana, a spet poveličana z nepoboljšljivim optimizmom,s tistim optimizmom ki je v Prešernovih študentovskih letih prav na Dunaju spremljal v svet tudi Beethovnovo Deveto simfonijo — pesem o bratstvu in ljubezni med vsemi narodi.
Če je Prešernova «Zdravljica» povzetek pesnikovih življenjskih spoznanj, bojev in iskanj, razočaranj in porazov, povzetek domoljubja kot čustva ljubezni do svojega ljudstva in zemlje, če je to delo sinteza ideje svobode, bratstva in enakosti vseh narodov, potem velja, da mora biti Prešeren danes bolj kot kdajkoli živ. Ravno ta namen pa ima tudi vsakoletni kulturni praznik, ki ga slovenski narod obhaja ob obletnici smrti največjega pesnika. V to praznovanje se zavestno vključujemo beneški Slovenci kot živ del slovenskega naroda.
Območje na Kaninu med najbolj ugodnimi v Jugoslaviji za razvoj zimskih športov in turizma - Projekt, ki bo temeljito spremenil gospodarsko podobo in možnosti Posočja, bi začeli uresničevati
spomladi prihodnjega leta
Občinska, turistične organizacije in podjetja ter tudi razni posamezniki na Tolminskem, že nekaj let razpravljajo o možnostih za zgraditev zimsko-športnega in turističnega središča na Kaninu nad Bovcem. Iz študije, ki so jo lani izdelali strokovnjaki Ur-banističnega inštituta Slove-
nije je razvidno, da ima kaninsko pogorje za to izredno u-godne naravne in druge pogoje. To mnenje so potrdili tudi znani tuji izvedenci za zimske športe in turizem. Na Kaninu pade do 4.200 mm padavin letno in kar zadeva sneg, je to področje na drugem mestu v Jugoslaviji, takoj za Bo-
"m
v.	s	i
V ; 3 J*"
i&UT sp.
Gornja slika prikazuje spodnji del smučišč, po katerih teče proga « Kaninskega smuka » Na desni je greben Konjca, ki je visok 2287 m
||||||||||||||||||!l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|lllllllillllllllllllllll»l»l|lll|>lllllll,llllllllllil11
Cromfeo	gleda
gostovalo nas
Poseben prenosni oder bo omogočal nastope tudi po majhnih in oddaljenih vaseh Beneške Slovenije
v
se
ko Kotorsko. Običajno pade na Kaninu do 6 m snega, ki obstane do poznega poletja. Bela odeja zakrije vse globeli in vrtače in zaradi tega so smučišča zelo lepa. Mogoče je zgraditi proge za razna tekmovanja z višinsko razliko do 1.100 metrov. Na smučiščih kaninskega območja bi lahko
hkrati bilo nad 10 tisoč smučarjev in turistov.
Predsednik Goriške turistične zveze in glavni iniciator za izgradnjo zimsko-športnega in turističnega centra na Kaninu ing. Viktor Klanjšček, ki nam je posredoval omenjeno problematiko, je tudi poudaril, da kaninsko pogorje meji z italijanskim gorskim svetom ter je tudi blizu Vidma, Čedada in drugih mest z deset tisoči možnih smučarjev in turistov. Vsa ta dejstva dajejo Kaninu veliko aktualnost in prednosti.
V primeru Kanina lahko poudarimo, da gre tu za izredno iniciativo občinske skupščine v Tolminu ter zlasti za požrtvo vaino delo inženirja Viktorja Klanjščka. Zimsko-športni in turistični center v Posočju sedaj ni več oddaljena vizija, temveč stvarno bližnja	perspektiva. Letošnje
leto bo poteklo predvsem v izdelavi projektov, sklepanju pogodb ter v izvajanju drugih pripravljalnih del. Če bo šlo vse po sreči, pa bi s prvimi deli začeli spomladi prihodnjega leta. Prvo žičnico bi izročili v obratovanje pozimi leta 1971, dotlej pa bi zgradili tudi prvih nekaj hotelov. Celotna investicija v ožjem programu bi trajala dve do tri leta, v razširjenem programu pa štiri do pet let. Hkrati z zagotovitvijo sredstev za tako velik projekt, si na Tolminskem prizadevajo, da bi čim-prej vzgojili tudi potrebne gostinske in turistične delavce, ki bodo zaposleni v okviru zimsko-športnega in turističnega središča na Kaninu.
Nedavno gostovanje Goriškega gledališča iz Nove Gorice ob Dnevu emigranta v Čedadu, je med našimi ljudmi, zlasti še med emigranti, vzbudilo velik vtis in zadovoljstvo. Povsod si še žele takšnih gostovanj, kjer gledališče znana dela slavnih umetnikov — kot sta, denimo, Carlo Goldoni in njegova komedija « Tast po sili » — posreduje ljudem v njihovem domačem jeziku oziroma narečju.
Izredno zadovoljen zaradi velike udeležbe na predstavi v gledališki dvorani « Adelai-
de Ristori » v Čedadu, je tudi ravnatelj in umetniški vodja novogoriškega ansambla Jože Babič V pogovoru s časnikarji v Novi Gorici je izjavil, da bo Goriško gledališče zmerom rado ponovno gostovalo v Beneški Sloveniji, s primernim odrskim delom. Najprej bo — morda že v kratkem — nastopilo v Štoblanku, kamor je ansambel povabil tamkajšnji župnik g. Mario Lavrenčič.
Goriško gledališče bo vsako leto uprizorilo okrog 150 predstav, od katerih bo kar dve tretjini gostovanj izven
Nove Gorice. Skupaj s Slovenskim gledališčem iz Trsta bo zagotavljalo umetniški užitek tudi številnim majhnim in oddaljenim vasem na obeh straneh meje. Gledališče v Novi Gorici bo nabavilo poseben prenosni oder, ki bo omogočal predstave v vaseh, kjer nimajo nobene dvorane ali odra. Takih vasi oziroma naselij je v Beneški Sloveniji veliko. Seveda bodo predstave na prenosnem odru, se pravi na prostem, mogoče samo v poletnem času.
trn milnimi 11111111111111 iiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM milnim mimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Jeseni srečanje bivših partizanov iz Goriških Brd in Beneške Slovenije
Na Dobrovem, centru Goriških Brd, je bil pred kratkim sestanek predstavnikov nekdanjega Briško-beneške-ga odreda ter domačih članov Zveze borcev. Razpravljali so o tem, kako povečati stike in sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi partizani iz območja Brd ter Beneške Slovenije z Rezijo. Sklenili so, da bodo 7. septembra letos pripravili srečanje partizanov in političnih delavcev iz omenjenih področij v Vrhovljah, kjer
je tudi velik spomenik padlim borcem iz Goriških Brd in Beneške Slovenije.
S srečanjem bodo počastili predvsem šestindvajseto obletnico začetka množične vstaje prebivalstva Primorske in Beneške Slovenije proti okupatorjem, po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. leta. Na omenjenem sestanku na Dobrovem so izvolili pripravljalni odbor in razne komisije, ki bodo organizirali kulturne in druge prireditve za udeležence srečanja v Vrhovljah.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti>iiiit****iiii>B,,****,,,*,,,,,,,1****it»**iii*iiiitiiiiii*iiiiii^f»|iiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiii>iit*iiiii>***iiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiii**,**,,,,,,,,,,,,,,*,,,,*,,,,,,,*,,,,,,,*****,,**,,**,,**|,,,iii*ii*ii*i***ii*iiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii*iniiiimiiniinmiiiiiiiiiiiiiiiiimnimiiiiiiiiiiiiiiit
Vid Vremec a
n
SS polkovnik je laskavo povedal, da je bil med prvo svetovno vojno zvezni oficir med nemško in avstrijsko armado in da je spoštoval Slovane, nato je predlagal:
— «Sem iz ožjega Himlerjevega štaba. Nemško poveljstvo želi imeti prosto pot iz Bovca skozi Kobarid in naprej po Soški ter nadiški dolini do Tomina in Čedada.
Predlagamo vam, da sta lahko nastanjeni v Kobaridu nemška in partizanska posadka».
Po krajšem posvetu z Maksom mu je odgovoril Zorko:
— «Vaš predlog bova predložila našemu poveljstvu, nato vam bomo dokončno odgovorili. Rekli ste, da ste naklonjeni Slovanom, zato vas prosimo, da bi posredovali za izpustitev naših ljudi iz videmskih zaporov».
Nenaden predlog ga ni presenetil. Nekaj časa je premišljeval, nato je obljubil, da bo takoj telefoniral o zadevi na višji štab v Videm.
Čez četrt ure je dr. Brandt obvestil odposlanstvo, da se strinjajo z našim predlogom. Poleg tega je še obljubil, da bo poslal naslednjega dne svojega adjutanta Sheida z avtom v Kobarid, da se bodo odpeljali v Videm.
Med razgovori se je zbrala gruča radovednih domačinov. Ko so zagledali partizane, so ju pozdravljali z naklonjenostjo.
Po njuni vrnitvi v Kobarid je sklenilo partizansko vod-
stvo, da je potrebno tolči železo, dokler je vroče, zato so sprejeli tveganje za potovanje v Videm. Nenavaden je bil prizor, ko se je naslednjega dne ob osmih pojavil nemški avto z belo zastavico na kobariškem trgu. Avto je vozil SS-ovski podoficir, v njem je sedel adjutant Sheid, prisedla pa sta še Zorko in Maks.
Na potovanju proti Čedadu so se nahajale partizanske zasede. Ni bilo dovolj časa, da bi bile predhodno obveščene o vsem, zato je pri Robiču le malo manjkalo, da niso partizani prerešetali avto iz zasede. Zahvaliti se je treba prisotnosti duha partizanskega komandirja Leopolda Koširja-Zmaga, da je ohranil mirno kri. Nadalje je šlo vse gladko, ko so partizani pojasnili zadevo.
V Vidmu so se ustavili pred vhodom samih zaporov, v katere sta Zorko in Maks vstopila v spremstvu nemškega oficirja. Delegacijo je sprejel zaporniški upravnik italijanske narodnosti, ki je bil Maksu dobro znan še od takrat, ko je bil leta 1943. zaprt v teh zaporih.
Predložili so mu pismeni nalog za izpustitev naših zapornikov, nato sta oba skrbno pregledala spisek njihovih imen, da ne bi koga izpustili. Tisti trenutek sta vstopila v upravnikovo pisarno dva gestapovska oficirja.
Adjutant Sheid ju je strumno pozdravil:
— Heil Hitler! — toda ni utegnil spregovoriti drugih besed, ko mu je gestapovec položil roko na ramo in rekel z rotečim glasom: — Kamerad aretiran si! — nato je še naročil zaporniškemu upravniku, naj «bandita» zapro v celico.
Gestapovcem niso zalegla nobena pojasnila. Vendar je Sheid potolažil odposlanca z zagotovilom, da bosta brž svobodna, ko bo razčiščen ta «nesporazum».
Šele čez eno uro se je vrnil Sheid in sporočil novima jetnikoma, ki sta nestrpno čakala v celici, da so stvar uredili. Razlog za aretacijo je bil v tem, da je bila nemška policija v Vidmu obveščena po telefonu, da se bodo partizani pritihotapili v ječo in skušali rešiti svoje ljudi. Po govoru z dr. Brandtom je vse steklo brez novih zaple-tljajev.
Nemci so izpustili iz ječe nekaj čez petdeset političnih zapornikov. Za njihov prevoz je Maks preskrbel avtobus pri avtobusnem podjetju Rozini iz Čedada, znanemu zaradi prijateljskih odnosov do Slovencev, čeprav je bil Italijan.
Vsi so se srečno vrnili domov. Po prihodu v Kobarid so Maksu dali pismo, ki ga je poslal nemški polkovnik s posebno zahtevo, naj se izpeljejo pogajanja do konca. Na razgovor je šel sam Maks.
Vzdušje je postajalo napeto. Nemci so zahtevali takojšnjo uresničitev danega predloga o prosti poti skozi Kobarid. Kljub njihovi nezaupljivosti jih je še enkrat prepričal, da jim bo ustreženo, ko se bo vrnil v Kobarid. Pustili so ga prostega.
Pogajanja z Nemci so se končala s pismom, v katerem so se partizani toplo zahvalili za človekoljubno dejanje ob osvoboditvi političnih zapornikov, nikakor pa niso mogli ustreči predlogu o prostem prehodu skozi Kobarid.
Pismo je odnesel Izidor Gruntar v Bovec. Lahko si predstavljamo, kako so bili Nemci razkačeni, ko so spoznali dejstvo, da so nasedli tako spretno izpeljani partizanski vojni zvijači. (9)
(Nadaljevanje sledi)
S. Spomini Maksa Miklavčiča
4
S
p
s
&xrv3itern/ajoU,
Sbmfal&ti tuliti
Živel je bogat mlinar.
Njegov mlin je bil najlepši in največji v vsej okolici. A ljudje so rajši hodili v druge mline, ker so pravili, da melje v tem mlinu tudi vrag žito za svojo družino v peklu.
Pa se zgodi, da bi rad vzel neki mladenič hčer tega mlinarja za ženo. Zato poprosi očeta za njeno roko. Mlinar mu odgovori: «Dam ti hčer, mlin in vse svoje premoženje, če preženeš vrage iz mojega mlina».
«Dobro», pravi dečko, «to pa že napravim».
Zvečer pa, ko so odzvonili Zdravo Marijo, vzame dečko svojo piščalko, palico, velik kovaški primož in tri sveče ter gre v mlin. V mlinu sede na stolec, vzame piščalko ter začne nemilo žalostno piskati.
Okoli polnoči se mlin naenkrat razsvetli, kolesa se sama zavrtijo, po celem mlinu nastane velik ropot, duri se odpro in noter stopi sam vrag s polno vrečo na plečih.
«Po človeku smrdi!» zakriči vrag, vrže težko vrečo na tla ter se ozira po mlinu. Kar zagleda na stolu sedeti mladeniča, ki je držal piščalko v ustih in s prsti pritiskal luknjice.
«Črv! Kako si se predrznil ostati v mojem mlinu», zakriči ves besen vrag. «Takoj te raztrgam na drobne kosce!».
«Zakaj bi me raztrgal na kosce, ti dobri vražec?» mu mirno odgovori mladenič. «Poslušaj rajši, kako lepo niška moia piščalka. Pridi bUže, če hočeš, naučim tudi tebe».
Vrag se mu res približa. Dečko pa je zapiskal veselo poskočnico, a tako lepo, da je začel vrag kar pete vzdigovati in plesati.
Vragu je ta godba tako ugajala, da se je je hotel sam naučiti in je prosil mladeniča, da mu pokaže to umetnost.
«Zakaj pa ne», pravi mladenič. «Samo pri tebi ne pojde tako lahko, ker imaš predolge nohte, ne moreš dobro zamašiti luknjic na piščalki. Brez tega pa ne gre dobro. Pa veš kaj!» nadaljuje mladenič po kratkem premišljevanju, «jaz imam pri sebi tudi take škarje, s katerimi ti lahko skrajšam nohte, če hočeš?».
Hudobec privoli v to ter obljubi mladeniču po vrhu še polno vrečo denarja.
Mladenič vzame kovaški primož ter pozove vraga, naj dene vseh deset prstov v primož. Potem pa privije vijak, da je vrag kar zakričal od bolečin. Ko je pa enkrat imel vrageca v škripcu, zagrabi palico in mlati po njem, kamor je priletelo. Vrag je cvilil in lepo prosil, naj ga vendar izpusti. Ko se je mladeniču zdelo, da ima dovolj, in mu je vrag obljubil, da ne pride nikoli več v mlin, takrat ga pa izpusti. Vrag je nato zbežal tako hitro, da je celo pozabil polno vrečo z denarjem, katerega je hotel zmleti.
«Bog ti je pomagal, si-
nek!» se razveseli bogati mlinar, ko zagleda zjutraj mladeniča zdravega v mlinu.
Drugi večer vzame mladenič po Zdravi Mariji zopet piščalko, palico, primož in šest sveč ter se napoti v mlin. Tam zopet sede na stol in čaka kakor prejšnji večer, kaj bode.
Okoli polnoči pa nastane še večja svetloba, kolesa se zavrtijo in vse začne ropotati. Duri se odpro, in v mlin stopi zopet vrag z dvema polnima vrečama na plečih. Vrže vreče na tla in se grdo zadere:
«Po človeku smrdi! Kje si črv, da te pri tej priči raztrgam na sto koscev?».
Vrag ves besen skače po mlinu in išče mladeniča. Mladenič pa mirno sedi na stol-cu. preneha piskati ter se oglasi:
«Zakaj bi me raztrgal ti, dobri vražec? Rajši sedi k meni pa poslušaj, kako lepo piska moja piščalka!».
Ta vrag tudi še ni slišal do takrat piščalke. Zato je takoj pričel privzdigovati pete in rajati. To mu je tako ugajalo, da je poprosil mladeni-
umetnosti. Za plačilo mu obljubi dve polni vreči pe-nez.
«Predolgi so ti nohti, prijatelj; s temi ne zatakneš luknjic na piščalki. Tudi tvoja kozja brada je predolga; zameša se ti med prste in potem ovira pri piskanju. A temu se da pomagati. Imam takšne škarje, s katerimi ti lahko vse to skrajšam, če te je volja».
Vrag je v vse to privolil, ter sam vtaknil vseh deset krempljev in še brado v primož. Ko pa je primož že dovolj trdno stisnil vragove kremplje in brado, prime dečko za palico, pa udari vraga! — kamor je pač priletelo. Tulil je vrag na vse pre-tege, a to mu ni prav nič pomagalo. Dečko ga je mlatil tako dolgo, da mu je moral naposled podpisati pismo, da se nikoli več ne vrne v ta mlin.
«Bog ti je pomagal, sinko!» ga zopet pozdravi bogati mlinar, ko ga zagleda prihajati rano zjutraj iz mlina čilega in zdravega.
Tretji večer pa pride sam poglavar vragov, vrže tri polne vreče na tla in skoči brez
vsake besede proti mladeniču, da ga v tistem hipu raztrga na sto koscev. Takrat je pa gorelo pred mladeni-
,i devet posvečenih sveč. Ko je pa vrag pridrvel v mlin, je nastalo naenkrat po vsem mlinu tako svetlo, da so goreče sveče svetile komaj toliko, kakor kaka neznatna leščerba, kadar sije sonce. Pa mladi mlinar se tudi tedaj ni prestrašil. Tudi poglavarja samega je ukanil, da mu je potisnil kremplje in brado v kovaški primož. Njega je pa še bolj stisnil kakor prejšnja dva in mazal ga je s težko palico tudi triktrat hujše.
«Pusti me, dečko iz teh klešč, tri vreče penez ti dam!» je nemilo cvilil poglavar vseh vragov.
«Pismo mi daj, da niti eden tvojih podložnikov nikdar več ne prestovi praga temu mlinu, pa tudi ti ne. Ako pa nočeš, votem te bom va mlatil dokler bom mogel in pokličem še druge, da mi pri-deio pomagat».
Zelo, zelo je moralo boleti vraga, ker mu je vse obljubil samo. da ga izpusti. S svojimi krvavami prsti je sam napisal pismo, pritisnil nanj peklenski pečat, pa je odletel kakor strašen vihar.
Tako je dobil mladi mlinar mlin šest vreč denarja in len0 mlado ženico.
Žerjav in čaplja
Sova je letela — glava vesela. Letela je, letela in sedla, z repom pomigala, se okoli ozrla in spet vzletela. Letela je, letela in sedla, z repom pomigala, se okoli ozrla... in je povedala pravljico:
Na barju sta živela žerjav in čaplja. Na okrajku barja sta si napravila vsak svoje gnezdo. Prišel je v deželo pustni čas. Pa se je žerjavu zazdelo, da je pusto samemu živeti in si je dejal, da bi se oženil. «Kaj bi - grem in zasnubim čapljo!».
In je stopil — cap-cap -— in je sedem ur daleč hodil po močvirju. Prišel je in dejal:
«Čaplja, vzemi me za moža! Bova skupaj živela».
«Nak, žerjav, ne maram
ca. nat tudi njega nauči te
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiimiiiuiiKllliliiiiiiiniiiiiiniinMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
Velika	lj
Mlad, a zelo reven ribiški zakonski par je živel srečno ob reki Amnok. Pičla je bila njuna hrana in skromne njune želje, vendar njuna ljubezen je bila velika.
Ko je mreža zajela le malo rib in je bilo na tenko z večerjo, sta se tesneje stisnila drug k drugemu in tako zaspala.
Vse je bilo dobro, dokler sta bila zdrava. Zgodilo pa se je, da se je mladi ribič prehladil. Dolge dneve ni mogel iz koče. Prišli so hudi časi; ni bilo ne ribe, ne pše-na, ne denarja za padarja.
Iznenada si je ribič zaželel rib in rekel: «Samo košček ribe bi pojedel, pa bi gotovo ozdravel».
Žena ni rekla nič; odšla je k reki, da bi ujela kakšno ribo. Ure in ure je presedela na bregu, ali sreče, da bi kaj ujela, ni imela. Tedaj se je naglo odločila, vzela nož in si odrezala iz noge prižo mesa. Spekla ga je in ga odnesla možu.
«Tako dobre ribe še svoj živ dan nisem jedel», je rekel ribič presenečeno.
«Sedla sem na breg in pomolila k bogu voda in poslal mi je ribo», je odgovorila mlada žena.
«Kar čutim, kako mi je za-plala kri; še eno takšno ribo, pa bom pokonci».
«Poskušala bom, da dobim še eno», je rekla žena in si izrezala iz druge noge še eno prižo.
Mož jo je pojedel in zares, bilo mu je bolje in bolje in kmalu zatem je čisto ozdravel. Z ženinim zdravjem pa je bilo vsak dan slabše. Ribič ni mogel uganiti, kaj jo
pobira, dokler ni nekega dne, ko je spala, opazil na njenih nogah krvi; zagledal je tudi grozni rani, ki si ju je storila. Zdaj je razumel vse, ali ženina žrtev ga je tako prizadela, da se mu je znova poslabšalo. Tri dni nato je umrl.
žena je pobrala zadnje, kar je bilo pri hiši, to razprodala in moža dostojno pokopala. Ostala je sama, bolna, tujim ljudem v nadlego. Odšla je k reki in se vrgla v vodo. Ali reka je ni hotela. Z neba se je spustila na zemljo mavrica, po njej pa je prišel njen rajnki mož, ji dal roko in jo odpeljal k velikemu predstojniku nebeških vrtov.
Po smrti obeh zakoncev je prizadevala pokrajino tri leta zapored strahotna lakota. Ljudje so povprašali vedeža in ta jim je povedal, da bo lakota tako dolgo, dokler ne bodo postavili spomenika v slavo mlade žene, ki je s tako veliko ljubeznijo ljubila moža. Prebivalstvo se je obrnilo na cesarja, da bi dovolil postaviti spomenik, kakor ga za krepostne žene predpisujejo postave. Kakor hitro je spomenik stal, je bilo lakote konec.
Če star Korejec zagleda tak spomenik, nikoli ne pozabi reči sinu: «Tako ženo si najdi — pa boš srečen ti in srečna bo soseska».
te za moža! Ti imaš prekratko suknjo, noge predolge in slabo letiš. Kar poberi se, dolgin!».
žerjav je odšel domov, čaplja pa je pomislila: «Kaj bi sama živela — bolje bo, da pojdem za žerjavom».
Ko je prišla čaplja k žerjavu, mu je rekla:
Žerjav, vzemi me za ženo!».
Žerjav pa hud — in je zarobantil:
«Ne boš, čaplja! Ne maram te! Takrat, ko sem te zasnubil, bi bila pomislila. Zdaj pa kar izgini!».
Čapljo je bilo tako sram, da se je razjokala — in odšla domov. Žerjav je pa vse premislil in si dejal:
«Napak sem storil, da nisem čaplje vzel. Saj mi je dolgčas, ko sem sam. Kar grem in jo vzamem!».
žerjav je prišel k čaplji, rekoč:
«Čaplja, premislil sem se. Kar vzela bi se. Pojdi z menoj!».
Čaplja pa huda! Nahrulila je žerjava:
«Boš ti mene, dolgin! Nikoli se ne bom omožila s teboj!».
Žerjav je spet stopil domov. čaplji pa je bilo že hudo: «Le počemu sem ga odgnala? Rajši pojdem k žerjavu!».
Šla je in ga zasnubila, žerjav pa je kuhal jezo.
In tako še dandanašnji hodita drug k drugemu po barju.
Snubita se in snubita, pa se nikdar ne poročita.
iiiiiimiiiimimimimimimiiiiiimimiimmmiimiimiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiii
čokoladni peten» in lisica
France Bevk :
rf)us f
Pojdimo, vlovimo pusta, da nam dece ne pohrusta! Jopič rdeč, zelene hlače, v rokah raglje, ropotače, a na glavi dva roga, hu, pa kakšen nos ima! Brke take kot ščetine; bojmo se ga, kadar zine, bojmo se ga, kadar stopi in nas z dolgo šibo lopi, če se kdo mu zakrohoče.
Ali če se kdo zajoče, brž ga čez koleno zvije, živo uro mu navije, nič ne vpraša, nič ne reče; kdor ne uide, kdor ne uteče tega ujame in pohrusta.
Le pustimo v miru pusta!
Mama je kupila za praznik čokoladnega petelina in lisico in je rekla:
«Jelica, nikar ju takoj ne pojej, ker imaš še kolačev, raje ju postavi na mizo. Prijatelja ti bosta».
A očka je rekel:
«Tako si boš lepo okrasila sobo».
Jelica je vzela petelina in
Ci'tult »ti /crifii^n
senco, pa ti je vendar nerodno in se jeziš na sonce?». «Nič», pravi kamen.
«No, pa pozimi, kadar je tako mraz in jaz še v svoji topli suknjiči ne grem rad iz sobe, te pač zebe in ves drgetaš?».
«Nič», pravi kamen.
«Nič? Kakšen pa vendar si? A če te s tole šibo krepko udarim, te to tudi nič ne zaboli in ne razjezi?».
«Nič», pravi kamen. «Glej, neobčutljiv sem za dobro in slabo, ba bol in radost. Zato mi pravijo ljudje «kamen». Vedi pa, da so tudi ljudje, ki so prav tako neobčutljivi za dobro in hudo, za bol in radost. Da imajo v prsih kamen namesto srca, govore o njih. Teh se varuj, otrok moj!».
Stoji ob cesti močno v zemljo vkopan temnosiv kantonski kamen.
Pa pride k njemu otrok in ga vpraša:
«Ti, pravkar sem videl sedeti na tebi ptičko. Tako lepo je pela. Ne res, da si je bil zelo vesel?».
«Nič», pravi hladno kamen.
«Nič?» se čudi otrok». A včeraj je sedel na tebi tuj,
star mož. Videl sem, da je jokal. Ta pa se ti je gotovo hudo smilil?».
«Nič», pravi kamen.
«Nič? čudno! A kadar sonce toka lepo nate sije, si vendar vesel, kaj?».
«Nič», pravi kamen.
«Nič? Tega ne razumem. Ako pa te poleti vsega ožge s svojimi pekočimi žarki in se jih ne moreš ubraniti, ker ne moreš nikamor v
lisico in ju postavila na mizo.
Naslednji dan je bila na mizi samo lisica. Mama je vprašala:
«Jelica, kje pa je tvoj petelin?».
Očka je dejal:
«Mogoče je šel v mesto kikirikat».
A Jelica je rekla:
«Jaz vem, kje je. Petelina je pojedla lisica».
Mama je zaklicala:
«Če je tako, moramo lisico ubiti!».
Naslednji dan na mizi ni bilo niti lisice. Mama je zopet vprašala.
«Jelica, kje je sedaj lisica?».
Jelica je mirno odgovorila: «Lisico je sinoči ubil lovec in jo odnesel!».
IIIIIHHIIIIItlUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllll
Rusica in divja koza
Omožila se je miš. Divja koza je odprla mišja vrata in vse pojedla s krožnikov. Miš je šla ven in jokala. Kobilica je hotela divjo kozo odgnati. Skočila je vanjo. Koza pa je stresla z ušesom in kobilica je padla na tla. Potem se je ponudila rusica, rdeča mravlja, tista, ki grize, da bo divjo kozo izgnala. Zlezla je divji kozi pod rep in jo pičila. Divja koza je zbežala v skalovje. Miš pa je spet imela svoj mirni dom.