ISii^BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI llil'1 ' . ...... 1"# Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest JWICTORY j Slovene Daily BUY 1 in Ohio Best Advertising STAMPS Medium ..... ' - LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 23, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 223 DNI KRVAVEGA ItNJAVMESTUSTALINGIlADU ® SO polne mrličev, ki leže tudi po vseh dvoriščih, hodnikih, na stopnicah in po kleteh. i MEČEJO VEDNO NOVA OJAČENJA V Nacijski novi red v Jugoslaviji BOJ napredovali Nemci v 96 urah samo 250 čevljev. Druga nemška poročila naznanjajo, da se težkoče pred Stalingradom in v So ruski brambovci Stalingradu stalno množe. I . ' 'lemškg napade na me- Časopis "Pravda" izjavlja, da So se napadi pričeli, in'ker ne morejo Nemci zavzeti — -1—----------„ napadom, il? čete so včeraj izvedle ;!^ protinapadov ter vr-; ^ nazaj iz več okrajev ' la. Na drugih iki brambovci Nk'h obstreljevanju težkih topov in bom fc "•'^OV. in njihovih g ^ delu mesta so vrgli N cele pol milje h J® ogromnega pome-Nldi ^ kateri mora stoti-L plačati s svojim življe- riišk'^ PJ'idobljeni jard. ° vrhovno poveljstvo ^itih bojih, ki besne *ok pridobi- Hjj. poročajo Nemci, je Hijt '^^katerih silno utrje- ^tiv f deloma v ruskih ro- k (k Kif nemške armade, ■ ^US. -trX kg,. ^ceraj usmerjena pro-brambovcem Stalin-P) °®tala brez uspeha, i yg borijo v najsrditejši se polastili Ihn ! ta iniciativa se še izgube Nemcev P^ ifri fronte naznanjajo, l^b tako strahot- Povjjj®' '^3, so nekateri polki čet popolnoma P^ko Go morali razne pti pehotne polke Potev ^^^^binirati, ako so opraviti zopet do bor- še ne bo izjavlja, da ni boi„ '^agle odločitve nekem okraju so Stalingrada z napadom, so ga užgali s tisočerimi užigalnimi bombami. Divjaški boji v mestu , Nemške in ruske postojanke so komaj nekaj čevljev vsaksebi. Nemci in Rusi streljajo drug v drugega iz neposredne bližine, nato se naskočijo z bajoneti, in ko se jim v krvavem metežu polomi ostro, jeklo, se prično udrihati s kopiti svojih pušk. Pravda naznanja, da leži po stalin-grajskih ulicah tisoče in tisoče nemških trupel, in da ta trupla mašijo hodnike, stopnice, kleti in dvorišča, kjer se povsod vrše krvavi boji na nož. KuskI umik iz dveh ulic MOSKVA, sreda, 23. septem-gra. —^ Rusko poveljstvo poroča, da je bila sovjetska armada, ki se srdito bori, prisiljena prepustiti Nemcem dve nadaljni u-lici v silno porušenem Stalingradu, katere napadajo ngmškp horde že trideseti zaporedni dan. V drugih predelih gorečega mesta pa Rusi trdno vztrajajo na svojih pozicijah ter odbijajo napade Nemcev, ki se vale v nepretrganem toku v krvavo bitko. Ruski protinapadi Polnočni komunike naznanja' da sovjetska armada pritinapa-da severnozapadno od Stalingrada, kjer je bilo v dveh dneh ubitih nad 3,000 NemceV. SCHOOL KUmw VLADA BO v KRATKEM OMEJILA PRODAJO MLEČNIH PRODUKTOV Na podlagi "lend-lease" zakona bo šlo v inozemstvo 17,000,000,000 funtov mleka. Angleži bombardirajo Francijo iz višine 50 čevljev THE HOSTAGES OF KRAOUJEVAC Takole uvajajo nacijski "nad-Isti in edinstvu možna vzpostavi-Ijudje" svoj "novi red" v Jugo- tev in phranitev naše rojstne slavi ji in v drugih zasedenih ^ (jomovine. Medsebojni spori in deželah. Strašna katastrofa, ki je zadela našo skupno domovi- Bombniki so bombardirali tarče ob belem dnevu in brez spremstva bojnih letal. no onkraj morja — Jugoslavijo, bi morala iztrezniti slehernega našega človeka, da bi se boji naših ljudi v ilOmovini, katerih nam poroča iz dneva v dan svetovno časopisje, morejo koristiti samo njenim zakletih zavedel, da je samo v skupno-1 sovražnikom, naši spori v Ame- i;iki pa utegnejo dovesti, če ne do hujšega, do tega, da n^s bo zamrzila ameriška vlada in a-meriška, javnost. bi bil skrajni čas, da se vsi skupaj, o-ni tam preko, in mi v tej deželi zavemo nevarnosti trenutka ter združimo vse svoje moči za strt-je skupnega sovraga. PRVI BODO PRIZADETI IZDELOVALCI SLADOLEDA, SUROVEGA MASLA IN SIRA WASHINGTON, 22. septem-*-bra. — Iz virov poljedelskega departmenta se je doznalo, da j se bo tekom prihodnjih dveh I mesecev racioniziralo ali omeji-jlo predajo vseh mlečnih produktov, ker je čedalje večje pomanjkanje teh pridelkov, ki žs več ne zadostujejo za sedanje potrebe. Pomanjkanje farmskih delavcev Poljedelski department zvra-ča krivdo za nar&sčajoče pomanjkanje mlečnih produktov na veliko pomanjkanje farmskih delavcev, ki so zaposleni v vojni industriji. Pričakovati je, da bodo letošnje zaloge mlečnih izdelkov, ki bodo na razpolago civilnemu prebivalstvu, najmanj za 10 odstotkov nižje od lanskih. Velik izvoz mleka Oblasti pojasnjujejo, da kljub temu, da bo mlečna produkcija letos za 8,000,000,000 funtov večja od lanske, bo pomanjkanje, ker bo šlo 17,000,000,000 funtov mleka v inozemstvo na podlagi lend-lease zakona. Prvo omejitev v mleku bodo občutili izdelovalci sladoleda, surovega masla, sira in drugih produktov mlečne industrije. ki se več ne boji invazije, danes aktivna pomočnica zaveznikov ^ ^ ;- t tjj bi bila Nemčija še z lahkoto obračunala s ^w armado, danes pa je popolnoma drugačen ^ . ' ' ■ mogočeno utrpeti čet, ki bi se drznile napasti milijon močno turško armado. Predsednikov poslanec Taylor razpravlja s papežem Prva razprava se je vršila v soboto, druga včeraj, tretja pa bo pred odhodom poslanca iz Rima. , Maršal Bock, poveljnik pred Stalingradom, odstavljen i ®gipt, 22. septem-Martin, ame-je pravkar vr-je prebil šti-sledeče opisal in turško Ijud- I^Pričano, da bodo za- zmagoviti v tej Šg ^ ^určija je odločena, tfai politiko "aktiv-^lHosti." dobaviteljica za- % dežnikov % ni zaznamova- % g . ®nega sodelovanja dočim je pri-^asom Turčija iz- %tiv, program indi-®^ovanja z zavezni-dobavlja Tur-vedno več in pod lend-lease Nemčija je zamudila vlak Inozemski opazovalci položaja pravijo, da bi bila Nemčija pred letom dni lahko obračuna la s turško armado, danes pa je za to prepozno. Prvič: med tem je bila turška armada znatno o-jačena, in, drugič: ruske armade so ostale še vedno intaktne, torej ni misliti na to, da bi si nakopala Nemčija še Turčijo na vrat. BERN, Švica, 22. septembra. — Opazovalci vatikanskega položaja so mnenja, da je Myron C. Taylor, posebni poslanec predsednika Roosevelta v Vatikanu, predložil papežu Piju načrte za povojno rehabilitacijo sveta. Prva -Taylorjeva avdijenca pri papežu je bila v soboto. Od takrat se je Taylor tudi posvetoval z angleškim in francoskim poslanikom pri Vatikanu, kakor tudi z reprezentanti Poljske in Jugoslavije in drugimi diplomati. Poročila • naznanjajo, da bo Dvoje stavk pred Vojnim delavskim odborom Turčija poudarja svoje prijateljstvo LONDON, 22. septembra. — Danes so angleški bombniki, ki so leteli v višini petdesetih čevljev, napadli ob belem dnevu e-lel&rarne in jeklarne v severni Franciji. Neki letalec je |zjavil, da je letel tako nizko,, da je čutil v svojem bombniku silo eksplozije odvrženih bomb. Angleški srednje težki, dvo-motorni bombniki so poleteli ■10 milj v notranjost Francije brez vsakega spremstva bojnih letal. Neki letalec je izjavil, da je bombardiral neko elektrarno in jeklarno iz višine petdesetih čevljev. Nad Anglijo pa je priletelo danes četvero nemških bombnikov, ki so odvrgli tam svoja ]x)mbe, nato. pa odleteli nazaj v Francijo. Nemške bombe so zadele poslopje nekega kino-gledi-šča, ki pa je bilo k sreči prazno. V nekem drugem kraju so bile ubite tri osebe. LONDON, 22. septembra. Poročila iz Stockholma, Švedska, naznanjajo, da je Hitler že pred dyema mesecema odstavil maršala von Bocka, poveljnika nemških armad, ki napadajo Stalingrad. Poročilo, ki je bilo objavljeno v švedskem časopisu "Svenska Dagbladet," pravi, da je bil mar-. šal Bock odstavljen, ker se absolutno ni strinjal s Hitlerjevo strategijo glede Rusije. Rečeno je, da je hotel maršal koncentrirati svoje čete za boje na Kavkazu, ne pa istočasno za napad na Stalingrad. Maršal je Hitlerju dokazoval, da bo cena, ki jo bo treba plačati za zavzetje Stalingrada, previsoka. Sedaj se je izkazalo, da je imel mar- V dveh tovarnah, ki sta zaposleni z vojnimi naročili, so zastavkali delavci, člani A. F. of L. ifg ^^['^trebnih mineralij, " iva v zameno o- V. i, je minil . ^Gteklih dvanajstih ^ ^ Turki v nepre- pred nemško in-* kriza je minila ybo splošno mnenje NEMCI USMRTILI 186 FRANCOZOV .... VICHY, Francija, 22. septembra. — Poročila z zasedene Francije naznanjajo, da so u-smrtili Nemci v Bordeauxu 70 francoskih talcev, in sicer v re-presalije proti zadnjim aktivnostim napram nemški armadi. S tem je doseglo število Francozov, ki so jih tekom enega tedna usmrtili Nemci, 186. Pretekli teden je bilo usmrče-nih 116 francoskih talcev zaradi napadov na člane nemške ar- Taylor odpotoval iz Rima dne 28. septembra, in sicer po svoji-tretji konferenci s papežem. Njegov drugi sestanek a papežem se je vršil danes zjutraj in je trajal 50 minut. Taylor je razpravljal s papežem o zaščiti ameriških vojakov katoličanov na Japonskehl ter o protestu Amerike^ vladi v Vichyju radi preganjanja francoskih Židov. šal prav; nacisti napadajo Stalingrad že trideset dni, pa ga še niso zavzeli, dasi imajo za-zmagovati že ogromne izgube; Poročilo pravi, da so tekom preteklih dveh tednov videvali maršala Bocka v Berlinu. nikoli več o- made v okolici Pariza. Žalostna usoda jugoslovanskih ujetnikov Na Vojni delavski odbor se je snoči apeliralo, naj intervenira v stavkah v dveh clevelandiskih tovarnah, ki izdelujeta vojne potrebščine, v kat^erih je včeraj zjutraj zastavkalo delavstvo dveh A. F. of L. unij. Istočasno pa je bila preprečena stavka v S. K. Wellman Co., napravi, kjer je Vojni delavski odbor obljubil posredovanje. V tej napravi ni bilo dano mezdno povišanje tridesetim delavcem, dočim je bila 500 drugim delavcem zvišana mezda. O tozadevni pritožbi bo Vojni odbor razpravljal dne 6. oktobra^ Tovarni, kjer so včeraj zastavkali delavci, sta; Fairmount Tool and Forging Co., 10611 Quncy Ave., kjer je zaposlenih okoli 300 delavcev, in Eberhard Manufacturing Co., 2734 Tennyson Rd., kjer je zastavkalo 30 livarjev. LONDON, 18. septembra (U-P). — Turški časnikarji, ki so na obisku v Londonu, izjavljajo, da Turčija ne bo nikdar začela vojske z Rusijo, ter da bo tpdi zvesto čuvala svojo zvezo z Veliko Britanijo. Prav posebno so povdarjali, da je vrhovna misel turške državne politike stremljenje za obnovo grške in jugoslovanske neodvisnosti. Časnikarji so izjavili, ■ da so zelo prevzeti od napredka angleškega vojnega napora. Mornar na dopustu V ponedeljek je prišel na pet dnevni dopust mornar William Bogolin, sin Mrs. Mary Klemene, 1029 E. 69 St. Te dni je obhajal svoj 24. rojstni dan in to je bil njegov prvi obisk izza maja meseca lanskega leta. Pri mornarici se nahaja že štiri leta. V svojem službovanju je bil že na Pearl Harbor, Midway o-toku in v raznih drugih kr^ajih, kjer se sedaj bije vroča bitka. Želimo mu mnogo zabave in razvedrila v krogu svojih domačih. Ameriške bojne sile so uničile v enem mesecu 20 japonskih ladij in 73 letal Ameriško vojaštvo na Šolomonskem otočju dobiva neprestana ojačenja v moštvu in potrebščinah. — Ameriška zračna sila je izgubila pretekli mesec samo dvajset letal. Važna seja Jutri večer, v četrtek ob 7:30 uri se v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. vrši redna mesečna seja društva "Slovenski dom" št. 6 S. D. Z. in sicer namesto zadnjega tedna, ko je bila v teku konvencija S. D. Z. Ker je seja zelo važna, se članstvo vabi, da se je v čim večjem številu udeleži. WASHINGTON, 23. septembra. — Mornariški department naznanja, da so v nedeljo ameriški bombniki poškodovali neko japonsko križarko pri Šolomonskem otočju ter da so napadli sovražne baw na jugozapad-nem Pacifiku. " V pričakovanju japonskega na- LONDON, 18. septembra -(Reuter). — Jugoslovanska vlada v Londonu j^ prejela zanesljiva poročila o pretresljivi usodi 900 jugoslovanskih vojnih ujetnikov, katere so Nemci prepeljali v Narvik, na Norveškem. Prisilili so jih k delu v najstrašnejših okoliščinah^ tako da so pomrli od tifusa in drugih kiiž-nih bolezni. \ Dopust in poroka Danes bo prišel na dopust od vojakov Wm. J. Golich, šin Mr. in Mrs. Golich, 19602 Shawnee Ave., v soboto, 26. septembra se bo pa poročil z Miss Ano Klisa-vic. Poroka se bo vršila v cerkvi Immaculate Conception, E. 41 St. in Superior Ave., poročna slavnost se pa vrši zvečer V Ameriška mornarica pričakuje močnih japonskih protinapadov pri skupini Solomonskega otočja ter se temu primerno pripravlja za sprejem Japoncev 3,700 Japoncev pobitih ali zajetih Glavni stan ameriških mari-nov na Šolomonskem otočju, 7. septembra. (Zakasnelo). Danes se je naznanilo, da_dobivajo a-meriški marini, ki so pobili in Dvajset japonskih ladij imi-čenih ' V preteklem mesecu' je bilo pogreznjenih ali poškodovanih dvajset japonskih ladij, med njimi ena lahka križarka in trije veliki rušilci ter 73 japonskih letal. Ameriška zračna sila pa je izgubila v tem času samo dvajset letal, toda mnogo ameriških letalcev je bHo rešenih. Litvinski dvorani, 6835 Supe- [ ujeli na otočju Solomonske sku-rior Ave. Mlademu paru česti-jpine 3,700 Japoncev, nepresta-tamo in želimo vse najboljše v na ojačenja v moštvu in zalo-zakonskem življenju! gah. Seja Čitalnice SDD Nocoj, 23. septembra se vrši redna mesečna seja Čitalnice Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Odborniki kot članstvo Čitalnice so vljudno vabljeni, da se je udeleže. Tajnik obenem priporoča vsem, da bi si izposo-jevali čitalniške knjige ter se tozadevno obrnili na knjižničarja Franka Petri,cha, ki bo vsakemu z veseljem postregel. Čitalnica se zahvaljuje predsedniku za darovano vsoto $1.00. AM_2_— "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST, CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ..........................................................................._.$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ________________________________________________............................. 8.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..............................................................................2.00 By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V cievelandu, Kanadi in Mehiisi): Por One Year — (Za celo leto) _____________________ Por Half Year — (Za pol leta) ......................... Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____................. ................................................. .................................................. ________________ .................... ka v tem poročilu, se jo radevo-Ije popravi ako ge na isto opozori. J. S., brnjene oči celega sveta ... ne glede na to, če so po svetu raz Društvo "Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ Kakor je naš običaj vsako le- glašeni kot boljševiki. Ne glede tako so članice našega dru na to kaj so, delajo za ohrani- tudi za letos sklenile, da tev svobode in človeku dostoj- priredijo svojo veselico v sobo-nega življenja največje delo v oktobra v Slovenskem do- Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DVA NAUKA V 19. stoletju je več nemških filozofov širilo duh pretiranega materializrna. Med vsemi se je pa proslavil Nietzsche, ki je učil, da sme sposoben človek uporabljati tudi nedovoljena sredstva, da se povzdigrJe nad druge. Kar je Nietzsche oznanjal, je materialistično evropsko izobraženstvo verovalo in izVrševalo. Začelo ser je izkoriščanje ne samo poedincev, nego celih stanov in celo narodov. Ti nauki, ki so namesto pravice hoteli uveljaviti povsod silo, so prodrli v ministrske in vladne palače, a zašli so tudi med ljudstvo, ki je včasih kar oboževalo na-silnike in izvrševalo njiliovo voljo. Pod vplivom takih filozofov so bile organizirane nasilne vlade sedanje dobe, ki so začele izvajati Nietzschejeve nauke nad vsemi narodi, kar je povzročilo današnjo katastrofo. Zanimivo je, da so se upirali takšnim naukojpi predvsem Rusi. Veliki ruski pisatelji tedanje dobe, predvsem Dostojevski in Tolstoj, so ostro nastopali proti nasilju kakor tudi proti oboževanju nadčloveka in proti materia-', lizmu sploh. Kakor da je predvideval nevarnost nasilja za Rusijo, je Dostojevski v svojih spisih, z njemu lastno sposobnostjo, obsojal tako nasilje poedinca kakor nasilje družbe in to tudi v slučaju, da ima nasilje dober namen. Njegove preroške misli so danes resnica. Rusija je sedaj največja žrtev nemškega ali ničejev-skega nasilja. Tu treba pripomniti, da radi takšnih spisov veljata oba imenovana veleuma, kakor tudi večina ostalih ruskih pisateljev, za nerazumljiva pri mnogih izobražencih sedanje dobe. S tem mnogi izobraženci sedanje dobe sami priznavajo, da so pod vplivom nemške filozofije materializrna in nasilja ter da so jim te-teorije dostopnejše kakor nauki ruskih moralistov. Pa ne samo med izobraženci, tudi med preprostimi ljudmi so našli učitelji nasilja mnogo privržencev, kar smo imeli priliko opazpvati pred nedavnim, ko je marsikateri naš rojak imel prav izlamsko vero v Hitlerja in njegovo "protikapitalistično poslanstvo," dasi smo vsi poznali zločin«, ki jih je izvršila njegova "stranka" in zgodovini človeštva. V naslednjem navajam imena prispevateljev v korist Ruske vojne pomoči: darovali so sledeči : Po $50: Dram. Klub Meadov-lands, Pa., po $40.00 društvo "Carniola Tent" št. 1288 T. M., po $5.00 društvo "Spartans" št. 576 SNPJ, Frances Lagot, Redwood, Call., Mike Ludvig, Pavel Žele in Pavel Stucin. Po $4.00: Mary Prežel j, po $2.00 Frank Šile, Prijateljica Rusije in Mrs. Sinkovic. Po $1.00 Frank šifrer in Frank Šile. Da je pomoč ruskim bojevnikom še vedno potrebna, ni treba posebej povdarjati. Zato a-])eliramo na vas za nadaljno pomoč, ker je naša dolžnost, da jim pomagamo, ker s tem pomagamo samim sebi. Če se je vrinila kakšna napa- mu na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. Vstopnina je malenkostna— samo 35 centov in 4 cente pa davka. Torej, sestre, udeležite se prav gotovo te letne veselice, da se bomo res kot setre društva skupno zabavale, da s tem pokažemo, da smo vedno pripravljene delovati kot je treba, za korist društva in organizacije. Vljudno vabimo vse občinstvo od blizu in daleč. Glede postrež bo vam zagotovljam, da bodo naše kuharice skrbele, da ne bo ste žejni in ne lačni in za ples bodo tudi poskrbeli kot tudi za dobro godbo. Torej na svidenje v soboto 10. oktobra .... Članica društva. Primož Trubar kat in v novic je v stolnici pri-digoval v slovenskem jeziku. V tistem času se je že nagibal k novi luteranski veri, katere Prin^ož Trubar je bil rojen 8. junija 1508 v Rašici, ki je spa- . . . dlla tedaj pod graščino Turjak'"""''' J« """ r 'M QVg V Solnogradu, m ki je zametova- mlinar- razne katoliške obrede in na-[ I vade. Tega duha se je bil navzel in župniku v Škocijanu. n.iegov je bil tesar in bil je v grajski službi zato pre-, cel veljaven mož dasiravno ni imel premoženja. Bil je pa tudi ključar pri podružnici sv. Jerneja, katero je dal nekemu hrvatskemu slikarju preslikati in zato plačal iz svojega žepa 20 ogrskih cekinov, za kar mu je sin Primož čez nekaj let očital to vnemo za hišo božjo, češ, da l3i bil bolje storil, "da shtiri voli še pri škofu Bonomu v Trstu, ki se je tudi zanimal za novo razlago sv. pisma in v tem duhu vzgajal svoje učence. Trubar je grmel zlasti proti zidanju novih romarskih cerkva, tako proti romarski cerkvi, katero so hoteli zidati loški farani na čast sv. Sebastja-na in sv. Roka; pa tudi proti sko bogoslužje. Pozneje je prišel na višje uči-llšče v Solnograd, kjer se je preživljal kot cerkveni pevec. Iz Rolnograda je prišel mladi Trubar v Trst k škofu Petru Beno- se je učil poleg latinskega m nemškega tudi italijanskega jezika in srbohrvaščine ter poslu-smo vsi vedeli, iz kakšnih poedincev obstoja nacistična I šal v cerkvi slovansko glagol družba. Bo že, da je bil to vpliv propagande, res j@ pa tudi, da tam, kjer ljudje niso dovzetni za takšne nauke, tudi najbolj spretna propaganda nič ne opravi, in tem manj, če hoče iz propalic napraviti rešitelje.' Vse to dokazuje, da je zašla vera v nasilje tudi v široke plasti in da mnogi ljudje ne samo oprošČajo nasilnežu, nego ga tudi slavijo, in če bi se današnjim nasilnežem posrečilo z uspehom zaključiti sedanjo vojno, bi se večina ljudi ne samo uklonila, nego bj tudi proslavljala "genialnost" enega najbolj prostaških "državnikov" sedanje dobe. Proti oboževanju človeka in posebno proti oboževanju državnika ali vojskovodje je nastopil predvsem Tolstoj. V njegovem velikem romanu "Vojna in mir" niti Napoleonu ne priznava kakšflih posebnih sposobnosti. Tolstoj je bil proti nasilju in proti vojni, tudi kadar je namenjena osvoboditvi kakšnega naroda, kakor nam priča njegov knez Levin v romanu "Ana Karenina" ob času lusko-tui-ške vojne. Izmed vseh' evropskih so se ruski veleumi najbolj upirali teorijam nasilja. A Rusi se danes najbolj upirajo tudi dejanskemu nasilju. Od orjaških bitk, ki se že lato bijejo v Rusiji, je predvsem odvisna usoda Evrope. Godi se torej prav tako, kakor je predvideval Dostojevski, ki je menil da bo Rusija s svojim pravoslavjem rešila Evropo. Danes pravoslavje v katero je Dostojevski zelo veroval, ne igTa tiste vloge, kakor v tedanji dobi, toda ruski narod je isti kakor takrat, samo da ima v sedanji dobi mogoče več odločnosti vztrajati do zmage. In upajmo", da bo zmagal in tudi sodeloval pri rešitvi sedanje Evrope. Upajmo pa tudi, da po sedanji vojni izgine tista "filozofija" — 1 es čudno, da se taki zli nauki tako imenujejo — ki podžiga strasti ter napeljuje človeka k pohlepu in zlobnim dejanjem, drugače bi zmaga ne bila zmaga, ker bi pač kmalu prišlo do novih zapletljajev. Izginiti bo moral nauk v nadčloveka, nadoblast ter v opravičenost izkori- kupel in tem bogim sosedam raznim verskim zablodam, ka-dal, da bi z njimi orali ino svojejtere je opazil med neukim Ijud-otroke shivili." |stvom. Dvanajstletnega Primoža jej ^^^oren govornik in je JJ°i!:_^^:l!zaslovel po svojih pridigah, s katerimi je čimdalje bolj jasno izpovedoval svoje verske nazore. Radi krivih naukov ga je začel preganjati novi ljubljanski škof Urban Tekstor rojak s slovenskega Krasa. Ko je Tekstor prevzel ljubljansko škofijo, je izprva še potrdil Trubarja za stolnega pridigarja, a kmalu ga mu kot član pevskega zbora v.. _ , ... , w • „ tri;aški stolnici in škofov osebni j ° ^ ihiabnik. Pod njegovim na kapito^zupn.jo v stvom je nadaljeval svoje studi-i ■ ^ .v le, Sital latinskega pisatelja vir-'f'®''"^® in Nemea Erazma Rotter- ""J protestan- gi'.a drmskega ter poslu|al škofove mlage- v laškem, nemškem in sl wenskem jeziku. Nadarjenemu učencu je podelil Bonomo leta 1527 župnijo sv. Helene v Loki pri Radečah. Trubar jo je upravljal po vikarju tizma zapro. Trubar je zbežal preko Reke v Trst, ali, ker je škof Bonomo umrl, tam ni našel zaščite, zato je zbežal dalje v Nemčijo, v odsotnosti je bil izobčen iz katoliške cerkve. V Nemčiji je služboval kot ram pa je odšel s preostankem y raznih krajih in se vr- cohodkov, ki jih je dajala žup- na poziv kranjskih deželnih nija, na Dunaj, da se je nadalje izobraževal. Po vrnitvi ga ja škof Bonomo ])0svetil in mladi mašnik je odšel na odkazano mu faro v Laškem kot škofov vikar. Iz laškega je zahajal včasih pridigovat tudi v Loko. Leta 1535 je prišel kot slovenski pridigar k sv. Miklavžu v ljubljansko stolnico, a sovražnost tedanjega deželnega glavarja ga je pregnala v Trst. Kmalu se je vrnil V Ljubljano, poverjen mu je bil kanoni- stanov kot superintendent evan-geljske cerkve leta 1561 v Ljubljano. Sprejeli so ga z veliko častjo, pridigoval je v cerkvi sv Ellizabete in obiskal tudi druge slovenske kraje, a leta 1565 ga jo nadvojvoda Karel izgnal in odslej je živel Trubar do Jtonca svojih dni na Nemškem. Samo enkrat je še videl za kratek čas domovino in rojstno vas leta 1567. Umrl je v visoki starosti kot župnik v Derendingenu. A za dan njegove smrti si, še danes nismo povsem na jasnem, tjčiinja in pokopati ga bo treba obenem z drugimi tevton-skimi teorijami, proti kateiim.so se borili ruski veleumi —moralisti. ali je to 28. maja, 28. junija ali 29. julija leta 1586. Naši zgodovinarji bi že lahko določili bolj natanko ta zgodovinski dan. Trubar je oče slovenskega slovstva. Do njega niso imeli Slovenci v svojem jeziku tiskanih knjig. Ko je še pridigoval na domačih tleh je "pogostoma vzdihoval in klical k Bogu, naj se usmili, revnega in dobrosrčnega slovenskega ljudstva, naj mu izkaže milost da bi se tudi slovenščina pisala in čitala in bi se sveto pismo in druge krščanske knjige v slovenski jezik prevajale." Težkega dela se je lotil Trubar sam. Okoli leta 1551 je dobil narod iz njegovih rok prvi slovenski knjigi, katekizmus in abecednik. Katekizem je bil .namenjen duhovnikom, pridigarjem in staršem, ki že znajo brati, da poučuje druge preproste rojake v krščanski veri. Abecednik na naj bi služil mladim preprostim Slovencem, da se naučijo brati. Trubar se ni podpisal, ampak pravi v naslovu, da izhaja to delo "od enega prijatelja vseh Slovencev." V drugi knjižici pa je podpisan kol "rodoljub ilirski". Sam priznava da je moral izdati ti knjižici "skrivaj in v nevarno sti," kajti izšli sta v tujem neznanem jeziku in sredi verskih bojev. V predgovoru piše kot duševni pastir svojega naroda: "Vsem Slovencem gnado, mir, milost in pravu spoznanje božje . . . Jest sem lete štuke iz sve-tiga pisma v lete bukvice pustil prepisati v naš jezik. Bogu na čast inu h dobrimu vsem mladim ter preprostim ljudem naŠ3 dežele ..." Beseda Trubarjeva je domača in preprosta kakor se je govorila v njegovem rojstnem kraju. Vedel je, da naši ljudje živeči po raznih krajih tudi različno govorijo in sam pravi, da "drugače govore z dostimi besedami Kranjci, drugače Korošči, drugače Štajerci in Dolenjski ter Bezjaki, drugače Kraševci in I-strani, drugače Hrvati ..." Vendar pravi, da je hotel svoje delo "v kranjski jezik postaviti," ker ga tudi drugi razumejo. Njegovo delo je namehjeno ljudstvu, zato piše sam, da ni iskal lepih gladkih besed, temveč "te gmanjske kranjske preproste besede, katere vsak dobri preprosti Slovenec lahko more zastopiti." Tako sta se z velikimi težavami rodili prvi dve slovenski knjigi in sta nastopili svojo pot v domovino. A skušnje, ki jih je imel Trubar e prvima knjigama so ga ovirale, da bi nadaljeval pričeto delo. Tedaj sta mu prišla na pomoč dva moža, ki sta ga izpodbujala in mu omogočila nadaljevanje. Bila sta to koperski škof Peter Pavel Vergerij in bivši štajerski glavar Ivfin Ungnad, poslednji je uredil v svoji hiši v Ura-hu na Wurt^mberškem tiskarno. Iz Trubarjevih rok je prišla zdaj dolga vrsta pobožnih knjig, prevajal je posamežhe dele sv. pisma in evangelije, prvi je iz-"^cl 1. 1555, izdal prvi slovenski koledar, zlagal cerkvene pesmi in pisal nemške predgovore številnim hrvatskim knjigam, ki so 'zšle iz Ungnadove tiskarne. Bar(Jii Ungnad je namreč nameraval t-azširiti Trubarjevo delo r a vse balkanske Slovane in upal je celo, da bo izpreobrnil one slovanske nevemike, ki so se poturčili., kajti vedel je, da sega slovanski jezik tja do Carigrada, kjer je bila srbščina nekak diplomatski • jezik; tudi nestalni Vergirij ge je nekaj časa vnemal zato. - UngAadove visoke sanje se sicer niso uresničile, a s tem, kar je žrtvoval za svoje versko prepričanje, je zelo mnogo koristil slovenski in hrvatski knjigi. Ka ko živahno je bilo v uraški tis-! karni, kaže dejstvo, da se je v nji natisnilo v nekaj letih 25,-, 000 knjig, med temi mnogo slovenskih, latinskih in hrvatskih z gloglasnim pravopisom in tudi v cirilici. Ledina je bila preorana, kar je Trubar sejal je šlo v klasje; pridružili so se mu mlajši sodelavci in leta 1584 je izšlo celo slovensko sv. pismo, katero je izdal Jurij Dalmatin. Bila je to krasna, od veščakoy strogo pregledana in odobrena izdaja, ki je veljala par sto let za najboljšo slovensko knjigo. Istega leta 1589 je izšla tudi prva slovenska slovnica, ki jo je v latinščini napisal Adam Bohorič in stalno določil slovensko pisavo, ki je po njem dobila ime. Tubar je na prigovarjanje Vergerija že poprej uvedel latinske črke, mesto okornih nemških. V kratki dobi tridesetih let si je priborila slovenščina mesto v kroju kulturnih evropskih jezikov. Trubar je tudi oče slovenskega šolstva. Ko je bival kot superintendent v Ljubljani in organiziral protestantovsko cerkev, je hotel urediti tudi slovensko bogoslužje; zavedal pa se je, da lahko doni slovensko bogoslužje samo na duhovnikih in vernikih, ki so slovenskega pisma vešči in se je radi tega trudil za povzdigo šolstva med Slovenci. Snovale so se dvoje vrste šole, kmečko ljudske pri farah, v katerih se je učilo slovensko branje in pisanje ter slovenski katekizmus in trško mestne šole kot višja učilišča, v katerih naj bi se naučili šolarji še nemškega in latinskega jezika. Luteranstvo je izginilo med Slovenci z majhnimi izjemami, a dobri sadovi Trubarjevega dela so ostali in med nje bomo šteli v prvi vrsti spoznanje, da je treba slovenskemu ljudstvu pouka v domačem jeziku. Iz te- SKRA Damir Feigel: bo lepo, kohko zabave^ vam iskrena za vabilo ste se ptice, ki si je ^ sode pohabila peroti hočete v prosto naravO' no nebo, kjer pozabi -le za par trenutkov nemile usode. Ko se P prejšnjo ječo, ji bo 1®' min na prežite ure petnega suženjstva nutkov je zelo malo ^ človeškem. Teh ni vre® jih hote zamudi! In, bova menila o gledališ'^" prazn^ zame!' Prisrčno je stisnila ^ ca roko svojemu prij®^ hvaležnim, pomenljiv'®' 1 dom izginila v kuhiWJ je pa sanjal sladke solnčni prostosti in st povedanem sadu. Ob določenem časU ^ potil Logar s svojo valko k razstavi. Bil J® dobre volje. Dasi je bila zgo^f danska ura, je opazil ^ leč ob vhodu v razsts gn^čo ljudi. Vedel je da se ne pričakuje nO nana glava in vendar skala v solnčnih žar^' mestne godbe. Ves ^ tovne razstave je bil V go! i Jrega p( 'zope klaku, med množico . ga spoznanja je zrasla sloven-jgali neumorni poročeV»'^' ska kultura. iporterji. "Inu per tim vas vseh v tim Boshym Imenu suesto prosim i-nu opominjam. Da vi nerpoprej visoku sahualite Gospoda Boga, sa leto dobruto ino sa to velik dar Boshy — ki se tu nash jezik tudi pishe inu druka ..." — (Trubarjev pravopis). . _ C V Logarju se je ta Pod nemško in laško okupacijo Neki Hrvat, ki je zavzemal dila časnikarska ra"*" I Pospešil je korake, skozi gnečo, potisnil ■ svojo spremljevalko vhod, stopil za njo, -zaigrala impozant^n vhodom je zaplapolaj^ belgijska zastava, obc' je viharno pozdravlja' evropejskih jezikih. Tak sprejem! čudila^ fi, čudil se je Logar-vse tako nepričako"^® he važnopozidjovZagrebu jepo- ^^ej' begnil v neko nevtralno državo, odkoder je sporočil svojim prijateljem, da je življenje v Hrvatski postalo nevzdržno. Osebne svobode ni več. Vsaka oseba, zasačena na cestah Zagreba po 10. uri zvečer, je takoj aretirana. Vse aretirane osebe sma-i"^® pozavne £!>♦] ja vračajoči se kra^'', se je-li nameraval odli" ^ lični zastopnik public'' Množica je še vedno dokler ni slednjič sto'P' taci j a odbora na posebf'^, došlei^" trajo ustaši za talce. Ako je v istem času napaden kak nemški ali italijanski vojak ali kak HStaš, je gotovo šterilo takih talcev ustreljeno. Na Hrvatskem je 85% prebivalstva vdano svojemu voditelju dr. Mačku, ki je v internaciji, 7% je. Paveličevih kvizlingov, ostalo! prebivalstvo pa je brezbrižno. Kmečko prebivalstvo v cerkvah | pj'ižiga sveče in moli za zmago i Velike Britanije. To poročilo je | poslal podpredsednik jugoslo-l vanake zamejne vlade v Londo-j nu Jugoslovanskemu informa-: cijskemu centru v New York. | (Dalje prihoi dnJl'' Zakrajsek Home, 6016 ST. CLAIR Tel: ENdicott JOS. ŽELE IN SINOV.I ENdU:«'', POGREBNI ZAVOD 6502 ^T. CLAIR AVE. AvtdmoblH Iri "bdlnlSkl voz tedno Iri ob vsaki url na Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSK1 URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnifl«"' Ptembra, 1942. Kreta in nfeni prebivalci JG dolg in razmeroma h J s svojo dolžino °Qni del Sredozemskega Egejskega. Le dva prehoda držita na Jani Krete iz enega v "rje. Na zahodni stra-js kakih 200 kilome-^ Riorski prehod, ki lo-0 od grške celine, na ®trani pa nekaj širši ^ Kreto od Male Azi-J ini te vzhodne morske otočje Dodekanezov, ki Italiji. ^ Krški otok ter važ-. ® dežela. Na Kreti so ■ časih dogajale jSOdovinske reči, tam so Pripovedke o grških ' pa se je tudi v obi dogajalo marsi-bilo odločilno za Gr- B N A K O P li Š V O Š Š StRAN 8. Nadomestilo za kositer Kremelj-jedro Moskve D,, Senator Guy M. Gillette (na desni) pregleduje nove škatle, M so izdelane iz posebne tvarins, s katero se bo nadomestilo- kositer. Na levi je R. S. McMillan, predsednik Los Angeles Petroleum kompanije, ki bo vporabila te posode m polnitev z oljem. To mora biti dobro! tak dogodek je bil ""Gga republikanca Ve-^oper Metaksasovo vla-g na Kreti začel. Ta-. ^ tem lepim otokom Istala, ob njej so ladje, po njenih 1^.^" so korakali oboro- HeV T® za otok Kre-j J ^3 nenavadnega, ker ^ odkov sicer zadnja le-^ vajena .'^'Uda je namreč iz ne-^08ti svoja dva naj- "toka Kreto in Krf •^°^orožena in neutrje- Giant's Ace in Hole . ----—------ - r oba ta dva otoka ^^^avni trdnjavi grške enote grške voj-80 bile pač raz-I J*® grških lukah ob ce-in na Krfu pa je ^ sila bila zasto- .^3 slikovito oblečeni-jj'j Pač, še nekaj obo-bilo kje po viso-i v. to pa so bili raz-odlikujejo po ču- ^^abrosti. ^^stala italijansko-Je bilo te lepe idile !lf Voi. Kmalu po za-® So Angleži zasedli , ®o napravili mogoč-^ letalsko opori- je kaj dobro ok je bilo angleško ! ^.^'"'šče otok Malta, ki P^^več izpostavljen k sovražnih letal, takoj del svojih Tako si misli pes nemške volčje pasme, ki poželjivo gleda dr. W. C. Sodena, ko slednji je. Na levi je poročnik Creighton od obrežne straže, kateri ho prideljen pes kot spremljevalec in čuvaj. ske in arabske hiše so med seboj kar pomešane. Nad' trgovinami pa so napisi v vseh mogočih jezikih; v grščini, turščini, angleščini in španjolšČini, ki je jezik ali narečje tistih Židov, ki ni roki stoje oljčni gaji, iz katerih pa grozeče mole kvišku vitke cevi protiletalskih baterij. Na levici so prav taki gaji, iz katerih pa ti vre nasproti močan vonj po orientalski čebulni prebivajo na Turškem. Vse te^juhi. Nekaj sto metrov naprej ulice pa so kar mrgolele v ži- izvira studenec, , ob katerem vahnem vrvenju. Danes pa je vse kakor izumrlo. Kdor v mestu ni neobhodno potreben, se je gotovo že izselil na deželo, kjer je kaj lahko dobiti stanovanje — pod milim nebom. Cele družine so se izselile na deželo. Tisti, ki s(^ imeli kaj več sreče in so bili pravočasni, sp se nastanili v naravnih skalnih votlinah in jamah. Drugi, ki so prišli pozneje, so šli stanovat v skednje in hleve, ki pa so seveda mnogo bolj "zračni" kakor 2 Malte na Kreto. naši. Tisti pa, ki so bili zadnji, Kreta za angleške so se nastanili kar kje v sredi škotski ali indijski vojaki črpajo hladiln^ vodo za svoje tovorne avtomobile ali vlačilce. M4I0 naprej pa istočasno tamkaj gruče črnolasih žensk v velikih bronastih skledah perejo otroške srajčke. Kadar pa se zgodi, — kar se dogaja dosti cesto — da se oglase svareči glasovi alarmnih, siren, takrat naenkrat potihne veselo čebljanje, plapolajoči ognji so brž pogašeni. Gosti in prodirni oljčni gaji zdaj prebivalcem nadomeščajo protiletalska zavetišča." ijg , ^^ene leži mnogo v katerikoli dru- iozemskem mor- I jg J ^esto Krete je Kan-400 km odda-severne Afrike, ' kin km, od Solu- razdalje pa so bombnike pra- str, Na SVOJI, sevemo- V Kremi ju je sedaj zaradi vojne z Nemčijo, nenavadno živo, ker se vrše stalna posvetovanja. Moskovski Kremelj pa ni običajen grad, kakor mnogi mislijo, temveč celo mesto v mestu. To je utrjeno jedro moskovskega mesta.. Stari moskovski carji so si tu na gričih gradili svoje sijajne palače in cerkve. Spomini na Ivana Groznega, Borisa Godunova in na stoletja staro zgodovino, so se ohranili tu do današnjega dne. Peter Veliki pa, ki je gledal v nove čase, si je svoj sedež postavil drugam. Ob bregovih Neve si je zgradil zapadnjaško prestolnico. šele po boljševiški revoluciji je postal Kremelj spet sedež vlade. Skoraj vse vodilne'sovjetske psebnosti so prebivale spočetka v njem. Kremelj so ljudstvu zaprli. Cerkveni zvonovi so utihnili, carski orli so izginili s kremeljskih stolpov, nadomestili so jih z zlatimi sovjetskimi zvezdami. A tudi te zvezde se odločilnim možem ni videle dovolj lepe. Ob dvajsetletnici boljševiške revolucije so jih nadomestili z rdečimi ogromnimi zvezdami iz tisočev uralskih poldraguljev. ki jih ponoči od znotraj razsvetljuje elektrika. Da bi se od vročine ne razpočile, so jih opremili z posebnimi hladilnimi napravami. Veliko, belo Odrešenikovo cerkev ob vznožju Kremija so, kakor znano, razstrelili. Kjer je stala nekoč ponosna katedrala, je videti danes le gradbeno zemljišče. Tu se bo dvigala nekoč ogromna palača. Njene temelje so že položili, veliki žerjavi in železni nosilci opozarjajo, da se pričenja sedaj delo nad zemljo. Kremeljsko mesto obdaja dva kilometra dolg opečni zid z ve-roneškim vencem, kakor si ga je izmislil gradbenik carice Katarine, Italijan Rastelli. Kremeljsko obzidje gre deloma ob bregu reke Moskve, in ima višino štirinadstropne hiše, kakšnih dvajset metrov. Pet velikih vrat prekinja rdeči pas zidu, toda dvoje vrat je danes stalno zaprtih, le tri vežejo notranjost Kremlja ž zunanjim mestom, če greš okoli Kremlja, boš opa- ! mm '"-/wr-v-mM*. Ace ("Doc") Adams, New York Giant's relief pitcher, grins at you here. He has had a good season, answering ^8 calls to the mound when his hurling buddies have failed. "Doc" has a big hand. zil, da ga obdajajo razmeroriia tihe ulice. Na obali Moskve so odsti'anili cestno železnico, ki je drdrala nekoč tod mimo. Onkraj reke se dviga sivo, visoko poslopje. To je stanovanjsko poslot)je sovjetske vlade, kajti ljudske poverjenike so med tem preselili vse iz Kremlja, kjer ima samo Stalin med vladnimi pisarnami, cerkvenimi hiuzeji in vojašnicami svoje stanovanje. Glavni vhod v Kremelj je danes na ogromnem Rdečem trgu. To 60 bivša Odrešenikova vrata. Nekoč ni smel nihče skozi ta vrata ne da bi se odkril, kajti nad vhodom je bila Kristusova podoba, ki so ji pripisovali čudežne moči. Danes te podobe seveda ni Več. č^oče kakšen avto sovjetske vlade ali kakršenkoli drugi skozi ta vrata noter, ali ven, mora naj prvo malo počakati, dokler mu straža ne da znaka. Poveljnik Kremlja kontrolira sam telefonično številko avtomobila. Stalinove limuzine pa ob teh .vratih nikoli ni videti. Stalin upčrablja drugi zapad. vhod od katerega vodi tako zvana Stalinova proga do letovišča Ki-ilatskega, kjer ima ruski diktator svojo podeželsko hišo. Mali oglasi Dekle ali ženska dobi delo kot natakarica v gostilni. Mora biti nad 21. let stara. — Zglasite se na 5238 St. Clair Ave. Proda se RED-ITCHY^SCALY ECZEMA Effective Home Treatment Promptiy Relieves Torture! First Applications of wonderful soothing medicated Zemo—a doctor's formula —promptly relieve the intense itching soreness and start at once to help heal the red, afcaly skin. Amazingljr Successful for over 80 years! First trial of marvelous clean, stainless liquid Zcmo Convinces! All drug — _ , gEMn \ KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GlUNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavslTa kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalne^?, časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St Clair Ave., Cleveland, .Ohio., Naročilnd nakaznica na Cankarjev Glasnik dobro ohranjeno pohištvo po zmerni ceni. — Kdor želi, naj se oglasi pri lastniku, 6402 Orton Ct., po 5. uri zvečer. Išče se izkušeno operatorico za lepo-tilni salon, da bi prevzela vodstvo iste, ker se lastnica nahaja v bolnišnici. Lahko obdrži, kar žasluži, le da obdrži biznes v prometu. Pokličite LI. 5478 ali RAndolph 2247. V najem se odda starejšir: tri sobe. — Vpraša še na 6024 Glass Ave. Zidana hiša za dve družini je naprodaj v Collinwoodu. — Prijazen dom in varna investicija. — Cena $6,800. M. PETROVICH, 253 E. 151 St., KEnmore 2641. IME; NASLOVi _______ Zastopnik: ______ Plačal $____C______ Dne______-___19f— Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43ra St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, FURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo ža ohcete in priredbe. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov In "draperies." PAKKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto oK večerih J J ima otok dobro )ji Suda-Gold, kjer ladij. Tako se gjg okoli Kandie ' ^%talo celo veliko šotorov, ji ^ ulice v Kandiji V ^ drugih kretskih hišah so iz-slogi vsega o-turške, egiptov- oljčnih gajev. Ker je na Kreti tudi pozimi podnebje zelo milo, je umevno, da ljudje brez škode za svOje zdravje lahko prebivajo, ne da bi morali skrbeti za streho. časnikar, ki se je v avtu vozil po Kreti, odkar so jo zasedli Angleži, pripoveduje: \ "Mnogo krasnih pogledov ti nudi vožnja po tem otoku, po njegovih čednih apnenčastih cestah, skozi rodovitna polja ter po malce valovitem vzhodnem delu, kjer se menjavajo skalne pečine z vinogradi, kateri so nalahno naslonjeni v breg. Na des- "Wt cannot have all we want if our soldiers and sailors are to have all they need." —Franklin D. Roosevelt 5* V X T i I I I Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1126 E. 6ist St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 WSSor BUY WAR BONDS WiiU Bonds caj . low-slung motor heavy steel plate, troops from one It is of low sil-SUji . protection against Co., °^hGr ground fire. $5,000. A •?" buv "®'shbors joining ' Om of these vehi-Department your purchase of ,k_ "^Gd hundreds of " th - ^ liuiiui eus ui quickly. Put at C ^Var R your wages or W ® yony 7?"^^ every pay g fellow Americans , Quota in your * ^ 7 i. DtbatimMia je naslov I novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. Ako iščete delo? Ako Iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! ' ._ SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEH DNEVNIKU ISCEJO... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti Y Y I I $ I ::: t y y $ T t X I v $ i X t t T % f y ::: Y X LIBERTY IIMEPICKS 'A furniture mover from Worcester, Said—have become a big booster Of Bonds to help licK Those Axia guys— quick! JAn' I'ta savin' much more tlian I uster!") 1 It # gWng to take a lot of money to win Ih© War. Do your part l>y putting 10% of your Income into War Bonda every moutU. V. S. Trmuury Dcpt, Acid Indigestion Relieved in 5 minutes or double your money back When Mceia jitomuch anUl pauses r»tnful. auffoctt* ItiK ga*. sour Atomarh nnd hesnburH. doctor# usually prescribe the fastest-aottng QiortlcinKS known for lymptomitlr rellpf—hiPrtlnlnos Hko those lii BMI-ana Tablets. No laxarl?«. Bdl-an« bring« comfort In a Jiffy or double your money back on retura of bottla to Ui. 25c at all Oglašajte V - - -Enakopravnosti SI RAN 4. ENAKOPRAVNOST r....................................................... t x GRČE :% —POVEST— i Spisal Slavko Savinšek | I '•♦W%**»**»*%**«*%*V*«****%*^» Vr^«*' "Ni!" Še molčita, ko se oclpro vrata "Ti praviš! Pa vzroka ne veš!" "Vem!" "In . ..? Povej!" "Ker jaz nočem!" "Vršan!" "Da, ker sem še jaz gospodar in hočem, da vzame tako, ki bo po mojem." "Vršan, ti si nor!" plane na-krat župnik in se znova požene po izbi. In nadaljuje: "Srca nimate, duše so vam kakor zarjavelo železje!" "čemu se pehate zanju?" "čemu?" pošto ji župnik pred Vr.šanom; "ker bom za njuni duši odgovor dajali" "Pa ste jima dali potuho in jo še dajete!" "Vršan!" zakriči župnik in toliko da s pestmi ne plane nad starega, ki se je sam svojih lastnih besedi oplašil, da je vidni prebledel. župnik pa se je na-krat sklonil, prečudno ukrivil mogočno, postavo in se skrčil vase. Počasi je nato stopil pred sedečega Vršana, iztrgal izza rpize stol, sedel nasproti starcu in pričel z drhtečim/ glasom: "Sam ne veš, kaj si zinil, Vršan! Daj Bog, da bi ti bilo odpuščeno, kakor ti odpuščjim jaz. Ali zdaj poslušaj. Vidim bolje v človeška srca, kakor ti, Vršan, čeprav si starejši. Tudi v Lizi-no in Klemenovo sem \idel, kakor v tvoje. In sem vedel, da je on tvoj sin in ne bo popustil, čeprav ga ubiješ, že zato ne, ker ti nečeš! še bolj sem pa videl v dušo dekletovo in spoznal, ker sem ji vodnik od rojstva, da je lepa, dobra. In še'sem videl, da je vzplamtela za fantom in fant za njo in da nihče ne ustavi ognja. Zato sem priganjal tebe: dovoli, da se vzameta čimprej, gorjanska kri je v njih in ona huda, od Ložanov po materi. In ko sem še premislil, sem videl, da ga ni vzroka, da ne bi bila za mlado Vršanko. Tudi bala in dota boi kakor bo treba. — Vidiš, Vršan, vse to sem premislil in dognal in prišel potlej k tebi in ti dejal: popusti, Vršan, da ne ob zlega. Ti pa: n^k! Zdaj nalašč ne! In ti si tiščal Micko! Zdaj pa fant še bolj nalašč! Bala sta se tebe in se mnogokrat umeknila v samoto, čeprav sem svaril, ker sem videl satana, kako se je maličil in pačil za njunim hrbtom! In spet sem te opominjal, še veš, in ti tudi Nemški čete ob Donu Governer Havajev in Mana stopi v sobo s skodelibo v roki. "Nisva še gotova, Mana!" jo zavrne župnik in dekle izgine. župnik pa se obrne k Vršanu, ga zasuče k sebi in mu pravi: "In kaj bo zdaj, Vršan?" "Fant naj gleda!" "Bo gledal! Vzel jo bo! Mora razumeš, Vršan!" "Naj, samo pri Vršanovih ne bo gospodinjila!" župnik onemu znova. In misli. .Pa spet prične: "Tudi zdaj, pri vsem tem ne odnehaš, Vršan?" "Morda bi, bil, če ne bi bilo tako prišlo. Zdaj pa ne več! Lo-vač« ne maram v svojo hišo!" "Tvoj sin jo je naredil! Oprati mora čast!" "Sam naj jo pere, ker jo je sam umazal! Za nas je že sramote dovolj." "Vršan, daj si k sebi! Saj nisi iz kamna! Ali ga boš od doma podil, edinca, ki Vršangnni ime drži in rod?" "Ne gonim ga! Ali izbira naj! Kakor.se bo odločil!" "Te je hudi obsedel, Vršan? Spet? — In če se odloči in njo pusti, kako bo?" "Plačal ji bo!" "Fej!" pljune župnik in plane po sobi. Iz njega se trga; "Vršan, da bi ne bil Bog slišal teh tvojih besed! Na duši ti bodo gorele do sodnega dne! In ti zanje ne dam odveze, dokler ne prekličeš, da veš!" župnik je pograbil palic6, si posadil klobuk na glavo in se zasukal, da bi odšel. Ali še enkrat se je pri durih obrnil in stopil pred Vršana. Ustnice in roke so mu treptale, ko je vprašal : "Ali je to tvoja zadnja beseda, Vršan?" "Kar sem rekel, sem rekel!" je sunil Vršan težko i^z sebe in se obrnil. župnik pa ni odvrnil besede. Pobledel je, ves j^ vztrepetal. Potem pa je segel po kljuki, bu-til duri za seboj in odšel iz Vr-šanove hiše brez pozdrava. Vršan je stal dolgo časa v sobi ha istem mestu in se ni ozrl po župniku. Vstopila je Mana in se sukala okrog očeta, da bi ji žugnil besedico. Ali Vršan je bil nem in gluh. Ko je Mana odšla po opravkih, je stari Vršaii še vedno stal nepremično sredi hiše. Nenadoma pa je butil ob stol, se sesedel nanj. Sodnik Ingram M. Stainheck, ki ki "je hil imenovali za gover-nerja Havajskega otočja. Na sliki vidimo čete, ki se pripravljajo, da se prepeljejo preko Dona, na katerem je že nekaj, čolnov z nemškimi vojaki, ki se že približujejo drugemu bregu. o tem govoril. Ti pa spet; nak! - Zdaj imaš!" , ivrgel roke na mizo in glavo na- Konžal je župnik in se glo-inje, pa je tiho zaihtel, da "se boko oddehnil. Utrgalo se je vzdihu podobno tudi Vršanu iz prsi in vstal je ter pogledal skozi okno. župnik se je d\4nil in zaokrenil najprej ven v sončno popoldne, nato pa se obrnil znova v kot h Križanemu in zopet so se mu premikale ustnice, kakor bi govorile, v srcu pa je vojskoval vojsko s svojim Bogom in kričal Vanj: "Daj, Križani, daj, daj, razsvetli!" . . . mu je stresalo jedrovito telo .. Najprej v diru, a potem počasneje je spel župnik od Vršana po kolovozu proti Bel?' Honoo 'THIS Pot«» S/AiRlV To Tflve Tm M STfifivina. — wc Vva-.. WflCCi-V IfESPtMSi-"BL'C -roi^ S "TEHI.I Tr/ A T ■/■/H v 4PE ■TI?lCKLi»'<* %3dWX iilS .5/1? "SECQUSC y£f? /-/ovc / 'V>\V>'Ny SEE Trt^T 'TocieEi ■Goo*^- /VI v ^TT /5 T/>tV<>v6. A t3oi_l*T t i stari Vršan sina Kl< dita drug mirno dru? da sta si tujca in n' Parkrat pač je usW očeta in pričel o L'' vol jen ju za ženitev. ni dal ne odgovora ' pak je šel mimo nJ' da ga ni. To boli Klemena, li. Na obrazu, prej dem ,skoro bi deja'' nem, je nema muka! globokih brazd in je napredla belih n" noč. O, pač vidi oče sina, skrivaj ga dirljivo opazuje, kako' dušo gleda in v . vedno čaka, da se m«' ^ fantu umiri in se ^8al šan, da je Klemen *o pre ali pravi si, da je matere, ki je bila iz testa kakor so Vršan® zato čaka, še vedno (Daije prihod" I ' »m mmm ......... NAZNANILO IN ZAHVAK s tužnim srcem naznanjamo vsem kom, prijateljem in znancem žalostno vest* nemila smrt pretrgala nit življenja nasi hčerki in sestri Mary KluH .... i. . . . .1 , H 'k ki je po dolgi in mu&ni bolezni za vedno z® svoje trudne oči dne 6. septembra, 1942, ^ sti 30 let. Rojena je bila v Clevelandu, Oh cerkvenih pogrebnih obredih pri fari bovzetja v Collinwoodu, smo jo položili k ^ m mu počitku dne 9. septembra na Calvary ^ pališče. , ^ V globoki hvaležnosti se želimo hajl®P ^ hvaliti sorodnikom in prijateljem za P" ^ 4 ||^ cvetje na krsto in za naročene sv. mase tef ^ izraze sožalja in sočutja, ki se ga nam je fe ste se osebno poslo^*^. v naših težkih dneh. Hvala vsem, ki r pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odfU, P maši in na pokopališču, ter dali brezpl*^ razpolago svoje avtomobile. Iskrena hvala častitemu g. Rev. Jo«-niku za opravljene cerkvene obrede ter ^ pt Rakarju ža lepe pete žalostinke pri pogr^ \v maši. Prav lepa hvala društvu sv. Jožefa KSKJ in kadetinjam, ki so stale na straži o ter ji izkazale zadnjo čast. . Prav lepa hvala pogrebnemu zavodi* ^ Žele in sinovi za lepo urejen pogreb kak"' ,oci V5J, nosilkahi krste. Ti pa, draga hčerka in sestrica, P miru v tihi gomili. Mi te bomo ohranili ^ srcih do konca naših dni! Žalujoči ostali: Mrs. Frances Klun, mati; Mrs. Franes Tomsich,^ Mrs. Jennie Batich, I sestri, Anton Klun, brat. V Clevelandu, Ohio, dne 23. septembra, 19^