ICTORY
BUY JVAR
BONDS SUMPS
Kupujte obrambne bonde!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		
obrambne bonde!		
The Oldest		
	FX^ICTORY	
Slovene Daily	BUY	
in Ohio		
		
Best Advertising	JMWsmmps	
Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 154
^OLUME XXV. — LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JULY 2, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 154
^VASTOPOL JE PADEL PO JUNAiKI OBRAMBI RUSOV
Eftuski komunike naznanja, da se Rusi še vedno bore in da se vrše krvavi boji na nož.
OBLEGA SEVASTOPOLA JE TRAJALA 27 DNI
Nemško vrhovno poveljstvo*"
Ostre debate v angleški nižji zbornici
la, češ, da so bile njegove izjave glede položaja v Libiji in Egiptu neresnične. ♦
g ^^emško vrhovno
snoči javilo padec Sevasto-dasi se tu in tam še ved-Vi 10 vrši herojska obramba Rii-W# ov. Nemški radio poroča, da je il ^lotna sevastopolska fronta v |	_	'
pul '^^^Gnih, ki so jih užgali nem- Poslanci napadajo Churcnil-I oi ki bombniki.
Sli dni trajajoča oblega
d ' Nemški radio naznanja, da an .	.
fVU '"fajo v trdnjavi, v mestu in
1 ^'stanišču nemške m rumun-
up Zastave in da so ruske čete
ne-< 10 27 dni trajajočem silnem na-
n odšle iz mesta na bližnji
^t^'olotok.
a^h Krvavi boji še vedno trajajo
^Uski komunike, ki je bil iz-•0^^^ opolnoči, javlja, da se še ^rf^dno vrše krvavi boji na nož,
Se mesta ne bo moglo ob-,^zati. Ruski komunike nazna-' da so se Rusi žrtvovali v ^%bi Sevastopola. Na samo ^Uski 'položaj, so izvedli ®Wici včeraj 20 napadov. Nem-^ Se dobro zavedali sile te '^'^'ijave, katero so označili ea Jsilnejšo pomorsko in kop-^^<injavo na svetu.
trdnjave je bila zapečatena
Licfice: vas smrti



'<r^%/^/:4xV ::a4W*W«5»}W>>W


# #; A '{
Rui
sija in ostale zavezniške
'ftve so vedele že pred dnevi,
Iržj
je usoda Sevastopola zape-^tena. F'adec Sevastopola po-da nimajo zdaj Nemci ni-^®8ar za seboj, kar bi jim moglo ''"eprečiti frontalni napad pre-Kerča na Krim.
Napad na Krim |.,^®nici dajejo v svojih poroči-'"azumeti, da bodo zdaj ne-'^dorna napadli Krim in da bo ^^^ka zračna sila našla rusko Ofnarico v raznih krimskih iikah.
Nemško uradno poročilo na-
' da je padel Sevastopol
v, opoldne v oblast nem-pkih č
LONDON, 2. julija. — Danes v zgodnjih jutranjih urah se je vršila v nižji zbornici še vedno debata, tekom katere so nad angleškimi porazi v Egiptu razjarjeni poslanci zahtevali, naj Churchill odstopi kot, minister obrambe.
Predstavniki vlade pa so zagotovili poslancem, da so že pričeli prihajati v Egipt težki a-meriški bombniki, nadaljni ameriški tanki in angleški topovi za streljanje proti tankom. Chur chill bo nastopil tekom debate jutri in pričakuje se, da bo dobil zaupnico.
Poslanci pravijo, da so bile Churchillove izjave glede priprav angleške armade v Libiji in Egiptu preveč optimistične in neresnične. Lord Beaverbrook pa je izjavil, da imajo Angleži v Egiptu več tankov kot Nemci in Italijani skupaj.

Slika kaže pozorišče najnovejšega na-cijskega triurnfa v zverinstvu. Lidice so hile nekod mirna čehoslovašku vas, katere prebivalci so pridno delali in v miru živeli.
Dames Lidic ni več. Cerkev in vse hiše so bile izravnane z zemljo.-Vsi moški stari nad 17 let so bili pomorjeni, vse ženske izgnane, vsi otroci zaprti v nemške poboljševalnice. Govedo in prašiče so odpeljali Nemci.
Uničenje Lidic pomeni, da so nad ji odločeni, v Tcrvi nedolžnih in z ognjem in mečem zatreti vsak odpor proti svoji strahovladi v zasedenih deželah. Koliko Lidic je že bilo v Jugoslainji! Toda svobodoljubna ljudstva Evrope se ne dajo prestrašiti in nacijska grozodejstva, kakršno je bilo izvršeno tudi v Lidicah, le še bolj podžigajo duha odpora proti nacijski strahovladi.
SRDITI BOJI MED ANCLE2I
IN OSBtEM V EGIPTU
Padec Aleksandrije in Sueza bi pomenil za Anglijo še večjo nesrečo kakor padec Singapora.
KRIZA V EČIPTU BO VSAK CAS NAPOČILA
Murray je zmagal na Lewisom v tukajšnji tovarni
Delavci so odglasovali, da se odtrgajo od United Mine Workers organizacije da se pridružijo CIO.
in
cet.
P*Jhodnica za Ančko Traven
so se prijateljice Miss Traven, poznane kultur-
i
I
l^iČke
^ društvene delavke, zbra--Sipine Village, kjer so jo f . ®6netile v počast njenega C Jstnega dne in za odhodnico. Traven, ki je bila ves čas . f-ktivna in tajnica Skupnih jy^^^'iskih pevskih zborov, kot
g, pri drugih društvih in pev-^ zboru "Cvet", odide pre-fbo ^^^"^^kov v New York, kjer P^iliodnji teden nastopila L v pisarni ministra Sno-^ ^ sedaj je bila Miss Tra-L ^sposlena v Cemetovi zla-L '• Vrli Ančki, ki je bila po-,j- v priljubljena, čestitamo in ' %limo uspehi v novi službi!
"^lavljene kleti v Euclidu
^'iheth J, Sims, župan metal	bo zaprosil Fede-V Administration urad hicagu za relif onim hišnim jetnikom v Euclidu, katerih
PoV	zalite tekom zadnje
J, P ave v torek. Posebno so bi-domovi v kraju od 2ftn	ceste ter v okolici
ceste.
^atemnitev Člevelanda
od 10:10 do 10:15 j® bil večji del mesta zatemnjen in sicer s i-Q^J'.^^'^eStji vred. Kakor po
Posetite Festival Svobode!
že parkrat je bilo omenjeno, da se bo v soboto, 4. julija vršil ogromen festival v mestnem stadionu, kateremu bodo skupine raznih narodnosti v narodnih nošah, itd. prispevale slikovit prizor.
Slovenske skupine bodo tudi sodelovale in pričakuje se, da bo nad 200 naših mož in žena navzočih v narodnih nošah in dečvah. Pričetek programa bo ob 8.30, toda vrata bodo odprta že ob 7.30 uri.
Oni, ki bodo v narodni noši, bodo dobili dve vstopnici za rezervirane sedeže, vsi drugi pa tudi dobijo brezplačne vstopnice, toda ti sedeži ne bodo rezer-'virani, pač pa kdor bo preje prišel, tisti bo dobil boljši sedež.
Vstopnice za rezervirane sedeže za narodne noše dobite pri sledečih:
Mrs. Frances Rupert, 19303 Kewanee Ave.; Mrs. Frances Kosten, 20667 Miller Ave.; Mrs. Agnes Zagar, 3579 E. 81 St.; Mrs. Mary Hosta, 13224 Car-rington Ave,; Mrs. Frances Barman, 702 E. 159 St.; ter uradu "Enakopravnc^sti" In "Ameriške domovine."
Prvi poizkus moči med John L. Lewisom in Philipom Mur-rayjem, predsednikom CIO organizacije, je bil izvršen včeraj, ko je izvojeval Murray popolno zmago pri volitvah glede kolektivnega pogajanja, katere so izvedli delavci pri National E-namel Products Co., na Eddy in Taft Roads.
Delavci tovarne so odglasovali s 95 glasovi proti 10, da se pridružijo Narodnemu koncilu Gas, Coke and Chemical Workers organizaciji ter da zahteva jo carter pri CIO organizaciji. Omenjeni delavci so bili prej pridruženi United Mine Work ers uniji.
Dasi je bilo zaznamovati pred glasovanjem dokaj trpkosti med delavci, se je vendar glasovanje izvršilo brez vsakega incidenta.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI PO AMERIKI
— V tukajšnji bolnišnici se nahaja rojak John Hrovat. V vojaški bolnišnici pa je umrl 27 letni Anton Dejak.
NE BO LISTA
Vsled praznika "Neodvisnosti" na 4. julija naš list ne bo izšel in urad bo zaprl ob 3. uri v petek popoldne ter ves dan v soboto.
Podrobnos+5 o smrti Janeza Terčka
Aretacija 24 agentov osišča v New Yorku
Osem mož, ki so se izkrcali iz nemških podmornic, bo sojenih prihodnji teden po vojaki komisiji.
O smrti Janeza Terfka, urednika "Glasa Naroda," ki je bil
znan po svoji koloni "Peter, ^	^ .w , . . Zgag:,!" tisočerim.Blfvencein ši_|24 aBent()v os,»ca, k, so wneli v
rom Zediiijenih držav, poroča
NEW YORK, 1. julija. — Vladni FBI agenti so aretirali
Glas Naroda še sledefe pojdrob-nosti:
V nedeljo ob 1. zjutraj je po dolgem trpfjenju na svojem domu v North Bergen, N. J., umrl urednik "Glasa Naroda" Janez Terček.
Rojen je bil v Idriji 1. 1891; v Ameriko je prišel leta 1912 in je še istega leta prevzel službo pri uredništvu "Glasa Naroda"; torej je deloval za list skoro 30 let.
svoji posesti močne radio-od-dajne aparate, s katerimi so lahko prihajali v zvezo z nemškimi podmornicami na Atlantiku. Aretacija teh agentov je bila direktna posledica aretacije osmih agentov osišča, ki so bili te dni aretirani in katere so izkrcale nemške podmornice.
Washington, 1. julija. — O-sem mož, ki so se izkrcali iz nemških podmornic z namenom, da bi tukaj uganjali sabotažo in igrali v roke nacistom, bo soje-
Zavezniške čete se danes z*-zadnjimi napori upirajo v borbi na življenje in smrt na zadnjih naravnih obrambnih pozicijah pred Aleksandrijo in Suezom. Boji divjajo zapadno od Alamei-na, 65 milj od Aleksandrije in samo 70 milj od Nila.
Ameriške podmornice v Sredozemskem morju
Nemški radio naznaja, da so v Sredozemskem mornju koncentrirane ameriške podmornice in da je bil fz Palestine poklican deveti armadni zbor. Poročila, ki so dospela v Kairo, naznanjajo, da so Angleži dobro oboroženi, da imajo stotine topov in močne obrambne črte.
Križa jc na roki
Nobenega dvoma ni, da bo kriza v Egiptu vsak čas nastopila. Angleški poveljnik je naslovil na svoje vojaštvo dnevno povelje, v katerem je izjavil, da bitka ne bo končana, dokler ne bo sovražnik odločilno poražen. Nekateri vojaški opazovalci so mnenja, da utegne pomeniti naglica, s katero je prodrl maršal Rommel proti Aleksan-driji, njegovo nesrečo, ker je tem zašel v angleško past. Padec Aleksandrije in Sueza, pa bi pomenil za Anglijo še večjo nesrečo kakor padec Singapora.
MacArthur jev bombnik nad Clevelandom
Bombnik bo krstila soproga župana Lauscheta, nakar ga bo župan v imenu cle-velandskega ljudstva izročil MacArthurju.
V soboto dopoldne bo letal nad Clevelandom .velik bombnik, ki tehta skoraj 20 ton, preden bo izročen generalu MacArthurju. To je namreč njegov bombnik, katerega je kupilo prebivalstvo mesta Člevelanda.
Bombnik, ki ima štiri motorje, bo .priletel v Cleveland v soboto ob 10:15 dopoldne, nakar bo tukaj krščen na ime "The Spirit of Cleveland."
Bombnik bo krstila Mrs. F. J. Lausche, županova žena, nakar ga bo župan Lausche v imenu clevelandskega ljudstva izročil generalu MacArthurju. Bombnik stane $317,084.56, katero vsoto so nabrali Clevelandčani.
Ceremonije na letališču se bodo pričele v soboto dopoldne ob enajstih, ko bo bombnik prej dvakrat poletel nad Clevelandom.
Bolan je bil dolgih šest let "ih prihodnji teden pred amc-
GLEDE BOMBAR.
DIRANJA BERLINA
STOCKHOLM, Švedsko, 28. junija. — Neki švedski časnikar poroča, da se danes često slišr v berlinskih kavarnah in gostilnah trditve, da sta sklenili Nenr^čija in Anglija vzajemen tajen sporazum, da ne bosta več bombardirali Londona in Berlina. Koliko je resnice glede teh govoric, ni znano.
Zadušnica
V nedeljo zjutraj ob 7. uri se bo brala v cerkvi sv. Kristine zadušnica za pokojno Jozefo Zorko, ob priliki četrte obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
Kultura
Vojakov naslov
Pred petimi tedni je odšel k vojakom Andrew Rahotina, sin Mr. in Mrs. Henry Rahotina, 923 Nathaniel Ave. Njegov naslov je: Co. M. 155th Inf., Slst Div., Camp Bowie, Texas. Pri
^^tern	oblasti, je bila jatelji in znanci so vabljeni, da
Plitev popolen uspeh. mu pišejo.
Dramsko društvo "Anion VerovSek"
in je trpel strahovite bolečine. Navzlic temu je še pisal za list, kolikor je mogel. Trpel je voljno brez tožb, le včasih je bilo prehudo in je sporočil: "Oprostite, nisem mogel več napisati, imel sem zopet strašanske bolečine."	I
Iz urada se je poslovil šele, ko ga noge niso več nosile, to je bilo prvo sredo v juliju leta 1939. Od tedaj dalje je bil doma do 17. decembra lanskega leta, ko je odšel V bolnišnico.
Na obeh nogah je imel gangreno, ki je zdravniki niso mogli ozdraviti in so mu 27. januarja odrezali desno nogo pod kolenom. Rana se mu je zacelila in tudi druga noga pozdravila, da mu je zdravnik. 15. maja rekel, daje njegovo delo končano in da more iti domov. Ves vesel se je odločil, da naslednji dan odide domov. Zvečer istega dne pa je nenadoma otekel okoli pasu —prijela se ga je vodenica. Navzlic temu je šel 16. maja domov. Od tedaj se je njegov položaj stalno slabšal.
Pogreb je bil v sredo dopoldne ob 10., dne 1. julija.
Blag mu spomin!
Prizadeti družini naše iskreno sožalje!
riško vojaško komisijo. Za vseh osem se bo zahtevalo smrtno kazen.
Sodišče bo imenoval predsednik Roosevelt iz sedmih vojaških častnikov.
Poroka
V soboto ob 10. uri dopoldne se bosta poročila v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes
Na dopustu
Na trinajst-dnevni dopust je prišel z aeroplanom iz Foit Benning, Ga., Lewis Stavanja, ml., 1019 E. 63 St., kjer je gra-duiral in bil povišan za podporočnika. 'S seboj je pripeljal tudi soprogo, s katero se je poročil v Atlanta, Ga. Njeno deklš-ko ime je bilo Miss Nell Waf-ford. Od tukaj se podasta prihodnjo nedeljo in sicer v Camp Pickett, Va., kjer bo njihovo bivališče.
Richman delavci dobe počitnice
Danes je 2500 delavcev in delavk Richman tovarne, ki se na haja na 1600 E. 55 St., pričelo
Jugoslavija bo obnovljena po sedanji vojni
Ave. Miss Veronica Koren in} ^voje Joseph Potočnik. Nevesta je i
11-dnevne počitnice Delavci dobe enake po-
Važna izjava angleškega državnega ministra za Indijo, L. I. S. Amery-a.
hčerka Mrs. Rose Koren, 653 E. čitnicetudi preko Božičnih praz-
159 St., ženin je pa sin dobro poznane družine. Mr. in Mrs. Joseph Potočnik, 448 E. 157 St. Mlademu paru čestitamo in že-hmo^vse najboljše v zakonskem življenju!
Jutri večer, v petek, ob 8. uri se v Slov. del. domu na Waterloo Rd. vrši zelo važna seja dramskega društva "Anton Ve-rovšek." Vsi člani so prošeni, da naj bodo gotovo navzoči. Obenem se tudi vabi vse prijatelje
Na obisku
Včeraj sta obiskala našo tiskarno saržant Mikey Lah, na hajajoč se v Camp Lee, Va. in korporal Albert Ponikvar iz Camp Polk, La. Tu sta na kratkem dopustu. Želimo jima mno-
dramatike, da se seje udeležijo, go razvedrila
Važen pouk za obrambo
Vabi se moške in ženske, da nocoj posetijo pouk za obrambo v slučaju zračnega napada. Pouk se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Čas pogreba premen j en
Pogreb Vincenta Dedeka se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:30 uri iz pogrebnega zavoda Louis L. Ferfolia, in ne v petek kot je bilo včeraj poročano.
Seja krožka št. 3 P; S.
Članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se opozarja, da se bo jutri večer ob 8. uri vršila važna seja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja je važna radi balin carske tekme, ki se vrši prihod nji mesec. Bodite navzoče!
nikov. Delavci, ki delajo v prodajalnah te tvrdke bodo deležni enakih počitnic toda jih bodo dobili posamezno in ne skupno kot tovarniški dlelavci, da se bo moglo odjemalcem nemoteno postreči.
Na obisk v Colorado
Jutri dopoldne odpotuje na deset-dnevne počitnice Miss Joyce Gorshe, hčerka Mr. in Mrs.' Erazem Gorshe, 1116 E. 72 St., V Denver, Colo. Obiskala bo svojo teto Mrs. Ano Ujčič v Frederick, Colo., katere še ni nikdar videla ter druge sorodnike in znance.
Novo-dospele knjige
Slovenska narodna čitalnica S. N. Doma na St. Clair Ave. je včeraj prejela tri izvode, ki so vsekakor zadnje slovenske knjige, ki jih je leta 1940 izdala Slovenska Matica v Ljubljani. I-mena knjig so: Povest o dobrih ljudeh (Miško Kranjec), Matija Gorjan (Jože Pahor) in Doktor Valentin Zarnik (Gorše).
LONDON, 1. julija. — Leopold I. S. Amery, državni tajnik za Indijo, je imel pred tukajšnjimi jugoslovanskimi vladnimi krogi govor, v katerem je zagotovil, da bo po vojni Jugoslavija vzpostavljena. Svoj govor je oddajal po radius ter ga je govoril v srbohrvaščini, da ga je mo-.glo razumeti ljudstvo v Jugoslaviji. Amery je dejal, da zavezniška zmaga ne bo samo vzpostavila Jugoslavije, temveč bo tudi zasigurala in zajamčila njeno bodočo varnost.
Zborovanja so se udeležili člani jugoslovanske vlade in kraljica Marija, mati jugoslovanskega kralja Petra, ki se nahaja zdaj v Zedinjenih državah.
Nov grob
V Glenville bolnišnici je umrla Mary Byzprozvan, stara 55 let. Bila je mnogim poznana v naselbini, ker je zadnjih 20 let bivala med Slovenci. Stanova- ' la je na 6226 Carl Ave. Rojena je bila v Sevastopolu v Rusiji. Tukaj zapušča soproga Andreja. Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 2. uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., ter na rusko pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin!
Seja kluba št. 49
Jutri, v petek, 3. julija ob o-smih zvečer se bo vršila redna mesečna seja kluba št. 49 JSZ. Seja se bo vršila v navadnih prostorih. Člane se prosi, da se udeleže.
rW# S/

2. julija, 194J !. julija,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI
99
i Hess
"Da,
'ENAKOPRAVNOST'!
T Triglavom!
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and; by Mail Out of Town;
(PC raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) .......................................................................
For Half Year — (Za pol leta)
For 3 Months
..................................$6.50
.................................. 3.50
(Za 3 mesece) ..................................................................................2.00
By MaU in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po poSU V cievelandu. Kanadi in Mehiki) ;
Por One Year — (Za celo leto) ...................;..............................................................50
Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................... 2.25
For Europe, South America and,Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Por One Year — (Za celo leto)...............................................
Por Half Year — (Za pol leta) ......,............................................
..$8.00 ... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
PRIMORSKO VPRAŠANJE V OSPREDJU
V enem svojih značilnih govorov je izjavil predsednik Roosevelt, da cilj Zedinjenih držav ni samo zmaga v vojni, temveč tudi zmaga miru. Razume se, da se bo zmago miru doseglo samo s pravično rešitvijo spornih vprašanj, tičočih se raznih narodov in držav. Eno teh vprašanj tvorijo naši kraji, ki so po zaključku prve svetovne vojne pripadli Italiji. Naš narod v teh krajih ni nikoli pristal na rop naše zemlje, zato so se predstavniki tega naroda nemudoma priključili zaveznikom v borbi proti osišču.
Naš narod v Primorju je že dve desetletji podvržen preganjanju, zapiranjem, koncentracijskim taboriščem in smrti.
\ V prvi vrsti'je dolžnost zamejne jugoslovanske vlade v Londonu kakor tudi njenih predstavnikov v Ameriki in vseh jugoslovanskih organizacij, da dokažejo vladi Zedinjenih držav, da so Jugoslovani, ki so se priselili v Ameriko, politično in duhovno istovetni z vsemi ostalimi Jugoslovani, zato so kot taki prijatelji in zavezniki, ne pa "sovražniki" in "sovražni inozemci," za kakršne so zdaj žal klasificirani.
Naravnost sramotno je, kako malo se je doslej v tem pogledu storilo, dasi naš narod pod Italijo že nad dvajset let nečloveško trpi.
Upamo, da bo dr. Ivan M. Čok, ki je nedavno prispel v Zedinjene države in ki posveča temu vprašanju svoje življenje, mnogo doprinesel, da se prične s tozadevno organizirano akcijo.
MADŽARI UPORABLJAJO V JUGOSLAVIJI HITLERJEVE METODE
Po podatkih, ki jih priobčuje list "Jugoslovanski Glasnik," je bilo v Bački mučenih in ubitih 80,000 Jugoslovanov, vse v teku madžarske okupacije te jugoslovanske pokrajine. Uničeno je bilo iješteto vasi, prebivalstvo pa so delno pognali m delno pobili.
Madžarske oblasti sedaj hjtro naseljujejo v porušena in prazna mesta Madžare, rodovitno zemljo pa prepuščajo madžarskim veleposestnikom. Poiskušajoč zatreti odpor jugoslovanskega prebivalstva, uporabljajo madžarske za-sedne oblasti metode Hitlerjevega barbarstva. Potniki, ki so nedavno potovali skozi Novi Sad, pripovedujejo, da so na železniški postaji videli ogromna vešala, na katerih so visela trupla sedemnajstih jugoslovanskih rodoljubov. MadŽJjrske oblasti več tednov niso pustile sneti teh trupel.
Surovost in krvavi pritisk povečujeta nezadovoljstvo prebivalstva in odpor proti zasednim oblastim. V mesecu januarju se je % titeljski oblasti več tisoč Jugoslovanov uprlo. Iz Szegedina so poslali celo divizijo, da je zatrla upor. V bojih so Madžari izgubili nad 900 mož.
"Jugoslovanski Glasnik" po brzojavki, ki jo. je nedavno prejel, opisuje sledeči dogodek; Blizu Novega Sada je neki deček vrgel bombo na premikajoči se železniški vlak. Bomba ni eksplodirala. Madžari so obkolili sosednjo vas in nagnali vse prebivalstvo v sredo trga.
Mnogo lepih in zvonečih sla-vospevov BO napisali naši slovenski pesniki in pisatelji o svoji mali in lepi domovini. Toda vse te nepozabljene slavospeve pa prekaša slavospev umrlega pisatelja Ivana Cankarja, ki je o svoji domovini zapisal sledeče besede:
'^0 domovina, ko te je Bog ustvaril, je te blagoslovil z obema rokama in je rekel: "Tod boHo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda, šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje—puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno pe-rišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali, ter od Triglava do Gorjancev in je rekel; "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!' Kakor je rekel ,tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila—vzrastla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih gleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu narodu, blagoslovljenemu tpred vsemi drugimi. Vse, kakor je rekel, se je zgodilo; bogatejši so pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo— ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca."
Tako se je izpovedalo Cankarjevo srce, ko je čutilo lepo to in svetlobo tvoje in moje rojstne domovine. Toda, če bi pisatelj Cankar, danes še živel in bi se ozrl naokrog, bi bila bridkost v njegovem srcu, kajti videl bi množice zasužnjene, trpeče brate in sestre, ki so žalostni in betežni, umirajoči od strahu in pomanjkanja. Stopil bi med nje kot prerok ter ponovil pesem vstajenja, ki je polna velikega upanja in ljubesjni:
"Preko gore trpljenja, drži cesta v večno radost, preko smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne oči so zastr-mele vanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal križ na Golgati, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža.
"Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlite, ni kanila brez ko-ri iti. Korak, pod križem trepetu joč, 'je namernjen veselju nasproti."
To so Cankarjeve preA-oške besede.
še več. V "Beli krizantemi". je prerokoval o naši pravi slovenski bodočnosti, ko je zapisal: "Trdna je moja vera, da napoči
na vse one, ki se nikoli več ne vrnejo iz izgnanstva, bo stopala trudna noga preživelega slovenskega kmeta, ki bo z obupom gledal na prazne skednje, hleve, svinjake in drvarnice. Ostale so mu le trudne, dolge roke, katere tišči v praznih žepih. Nemirno in napol ugaslo oko se ozira na priprta hišna vrata, odkoder je vrelo kmečko življenje v jasni poletni dan. Koliko turobnih spominov mu zapira solzne oči: Sin je umrl v nemškem jetništ-vu, hčer so mu odpeljali v belo sužnjost v Nemčijo, ali še živi... žena polega in čaka smrti. Ni človeka, da bi ga pozdravil s toplo besedo ter podal iskrico tolažilnega upanja. Tako je sam in obupan, da se mu šibi j o kolena. Prestal je grozodejstva vojne ,toda ob tem trenutku bije večji duševni boj sam s seboj, kot kdaj popreje v življenju. Iz suhih in ovelih ustnic prihajajo poltihe besede: "Ali je še živa duša na tem velikem svetu, da bi mi dala skorjo kruha in pokazala pot v bodočnost?"
V lepi naši domovini, "v nebesih "pod Triglavom" bo stal ta naš krvni brat, ko mine ta vojna. V Ameriki pa se danes najdejo ljudje, ki bi se nasmehnili temu bratu in njegovemu trpljenju. Sramota! Saj ko pišem, ne prosim za sebe, ne prosim v mojem imenu, ampak v imenu vseh slovenskih bratskih organizacij za vse reveže v domovini, ki so različnih prepričanj, kot smo tudi mi v Ameriki, toda eno smo vsi—Slovenci.
UREDNIKOVA POŠTA
»ri se ]
'ogvekaj
Eno leto boja
Eno Ifeto je minulo, odkar je Hitler poslal svoje bombnike in tančne divizije čez cvetoča slovanske polja na Sovjetsko Rusijo, na mater vsega Slovan-stva.
22. junija 1941 je nemški fašizem napravil največje zahrbtno izdajalstvo v svetovni zgodovini s tem, da je kljub, nenapa-dalni pogodbi^ katera je bila med tema državama podpisana komaj pred letom dni j, — napadel miroljubno deželo Sovjetskih Zvez.
S tem odlokom je Hitler o-znanil celemu svetu, da bodo on in njegovi brutalni fašistični zavetniki podjarmili ne samo Slo-vaaie, temveč Anglijo, Združene Države, Azijo, Indijo in Latinsko Ameriko.
Hitler, dobro se zavedajoč, da dokler stoji Rusija in njena ne-izčrpljiva rdeča armada nasproti njemu (kljub temu so v A-
meriki kot v Angliji to prikri-
v T , . . 1 1 1 • Y 1 1-1	• • • M	zarja tistega dne, ko naša kul-
Deček, ki je vedel kaj čaka prebivalce, se je prijavil sam ne bo več kiizantema siro-
Če je še,kaj prave ljubezni, naj se sedaj pokaže. Morebiti pa za uas tudi veljajo besede, katere je zapisal slovenski pisatelj Kocbek, ko pravi: "Kaj si bomo lagali, krščanske družbe že dolgo ni več, ker krščanr ske Ijub^ni ni več . . . Prava ljubezen znova molči, pribita na križ." ,
Če jerta pogrešana ljubezen res pribita na križ v ameriški Sloveniji, potem je skrajni čas, da jo strgamo s križa in napolnimo z njo naša srca ob tej težki uri, katero preživlja naš nar rod v domovini onkraj morja.
Slovenske naselbine po Ameriki, organizirajte §e v lokalne odbore slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Eno društvo v naselr bini naj zavzame inicijativo; združite se v skupno pomoč, saj vaše podporne organizacije so že združene nad leto dni ter vas pozivljejo k delu.
Koliko je še slovenskih naselbin v Ameriki, ki se še niso odzvale. Kje ste, voditelji teh naselbin? Kje ste, uradniki naših podpornih bratskih društev? Organizirajte se, kot so to napravile naselbine: Joliet, Cleveland, Chisholm, Sheboygan, Milwaukee, Ely, St. Louis, Chicago, Waukegan, L 1 o y d e 1 1, Butte, Pittsburgh, Farrell, Lorain, Clinton, Salida, Rock Springs, Barberton, A s pen. Pueblo, Denver, La Salle, Johnstown, Trinidad, Claridge, Indianapolis in Strabane!
Če je bilo mogoče v teh naselbinah, mogoče je tudi v vsa ki slovenski naselbini v Ameriki. Ali ni res?
Z vzklikom: "Pustite jih. Jaz sem vrgel bombo. Obesite me!" "Madžari so dečka obesili in z njim vrsto kmetov."
TAKO GOVORE NEMCI
Poljska mora imeti dostop do morja
Prepričani smo, da bo ta dogovor s Poljsko prinesel tiajen mir. Mi razumemo, da morata naša dva naroda živeti drug ob drugem, da eden ne more drugega uničiti. Država 33 milijonov bo vedno potrebovala dostop uo morja.
Veliki shod v Športni palači, Berlin 26. 9. 38.
- ' ----- - ■ --------»--
vali), da nikakor ne more napasti in uničiti Anglije, niti ne po njegovem načrtu Združenih Držav.
Tedaj je nanadno vdrl z vso moderno njemu na razpoMgo dano vojaško silo, da tako pokonča po nkčrtu Sovjetsko Rusijo v šestih tednih.
Danes po enoletnem, v zgodovini neprimernem bojevanju še vedno ni-dosegel svojih nečastnih namenov. Kljub gorostas nim izgubam življenj na obeh straneh še ni prišlo do odločilne bitke. Ruska hrabra armada od bija napad za napadom. Njihova herojska hrabrost je celemu svetu uganka, in ne samo fdeča kot vojaška sila, temveč je vse rusko ljudstvo ena velikanska ljudska armada, ki rajše umrje nego. da gre nazaj v sužnost.
Civilno prebivalstvo, žene možje, hčere in sinovi bijejo boj proti tatovom svobode in demokracije, ne samo za RAsijo, tem-yeč ravno tako tudi za nas, Združene države in za celi ostali, svobodo ljubeči svet.
Kaj je naša sveta in narodna dolžnost?
Ali moramo vse to kar od strani mirno gledati in opazovati? Ali se nam ne krči srce po maščevanju, nad tem brutalnim početjem kriminalnih fašistov.
Očetje ruskih otročičev padajo, boreč se do zadnje kaplje krvi. Matere teh otrok je fašistična drhal izrabljala in končno jih obesila na droge, domove jim je pa oropala in končno požgala.
Ti otroci danes vandrajo po poljih^ hribih in gozdovih. Brezupno iščejo in kličejo "mama-mama" kje si? Pridi oče, za-, kaj nas je zadela ta usoda? — Mame ni in jo nikoli več ne bo, ker je postala žrtev fašističnih roparjev, očeta so pa raznesle granate.	*
Citatelji! le jaz in ti ji še vsaj nekoliko lahko v tolažimo, njihova trepetajoča mlada srca. Odpri oči, odpri srce, otira teh otrok solze ....
Hrabri sovjetski slovanski vojaki, ranjeni, leže po jarkih, v blatu, v mlaki krvi, in čakajo
Kot Slovani nas pa veže narodna in materinska dolžnost pomagati potrebnim med najpotrebnejšimi. To je zdravniško pomoč.
Med nami Slovani bi ne smelo biti niti ene osebe, da bi ne žrtvovala vsaj ene zdravniške igle za šivanje ran, koja stane le e-den dolar.
V	to svrho se je ustanovila tukaj humanitarna organizacija, za rusko vojno pomoč ali Russian War Relief, Slav section. Glavnf stan te organizacije je R. W. R. Inc. II East 35th St. New York City. Namen te organizacije je zbirati darove za to humanitarno pomoč ruski hrabri armadi in otrokom sirotam.
Odbor ali uradniki naše podružnice so: Louis Arko preds., Frank Smrdel podpijeds., John Klančar blagajnik, Andrej Bom-back, tajnik. Nadzorniki: Antonija Može, Alice Bomback, Stanley Lavtar, John Opeka in Teodor Bomback.
Vse darove naj se odda ali pošlje na blagajnika John Klančar 351—30th St. N. W., Barberton, O. Ako je pa neodročno, pa lahko izročite ostalim odbornikom, kateri naj vam*nakažejo pobotnico za sprejeto vsoto. — Knjige bodo na razpolago vsaki osebi ali društvu, tako da ne bo nikakega dvoma o kakem neredu. Stroške trpijo sami uradniki vse.
Do 30. junija 1942 je blagajnik prejel sledečo vsoto za R. W. R. in darovali so sledeči:
Samostojno društvo "Domovina" $20.00; A. A. Bomback $10.00. Po $5.00 so darovali: John Klančar, Louis Novak in Dr. Magic City Jr. SDZ.
Na seji pri društvu "Domovina" so nadalje darovali sledeči: Po $1.00: Louis Arko, John Gerbec, Charles Štrukelj, Anton Pečnik. Mrs. Mary Muhich. Anton Jakich, Frank Stebly, Mrs. Mary, Sustersich, Joseph Lukezic. — Adolph Arko 50c.
Društvu "Domovina" in vsem darovalcem se v imenu ranjenih bojevnikov in sirot lepo zahvaljuje Odbor.
Rojaki pa posnemajte dobrosrčnost teh darovalcev.
John Klančar, blag. A. A. Bomback, ta j. Kvota naše podružnice je tisoč dolarjev do konca avgusta.
V	ta namen priredi tukajšnja R. W. R. podružnica piknik na dan 2; avgusta. Na ta piknik vabimo vse slovanske rodoljube iz bližnjih slovenskih naselbin, kot Cleveland, Lorain, Akron in Kenmore, Wooster in iz vseh o-stalih slovanskih naselbin.
Piknik se vrši na Mr. Louis Novak farmi v bližnjem Sher-manu.
Slovan! Na dan!
A. Bomback, 184 17th St. N. V.
Barberton, O.
I vsem, le da prinesete seveda js seboj, tiste so rekle članice-j "Svobode", da bodo znale že t di one pospraviti.	, P'
Če že želite, greste že lah ^^J^v dopoldan, in ste tam lahko c ^ dan, za prehrano bomo in« ''J i zato pa bo ta piknik. In če vročina tudi za grla močit, ' : dovolj mrzle pijače.	^ pasl(
Zdr8,v]
Vsi, kateri ste prevzeli, 'iremj-i-boste pomagali z enim ali dJ •
gim \3elom na tej vrtni veseli pridite ob 9. uri pred Sloven! delavski dom na Waterloo Biau ^
ali Igr/
da vas bo voznik odpeljal ' e jg ^
o Mkll
Zal, da za popoldan ne mo% , mo zaenkrat preskrbeti prev uheg^ " za tiste, kateri bi želeli iti m
Vbojčane, pa nimajo svojih
'"snUčni
zil, ker je nam voznik odpoUavil c dal. Apeliramo pa na člansti kateri imate svoja vozila, Mi gg peljite svoje znance in prijaj R^vric
ajaik.
. ^ekaj Dvek k zovan otel sj igral
Ije s seboj, da nas bo družba za "piknikovat".
O takih izletih ali piknikih potrebno pisati več, ker vsi običajno enaki, to je kokori ga si sami ustvarite, tak bo piknik, če boste prišli vesel#ož jg obraza, bomo vsi veseli, če PT žega dete pa s kislim obrazom, wojg jg bomo poskušali razveseliti iiro nim ali drugim pripomočke j pa tudi mrzlo vodo, če ne drugače.
Torej pridite vsi in vse,
štora na tej farmi je dovolj tisoče ljudi. Naj bo to piKi vseh piknikov v tej sezoni. I sedaj so bile še vedno bolj ' ^^di ževne nedelje, izvzemši Vip^ so imeli srečo, da so jim bili govi naklonjeni, in da so se stavili s prav lepimi rudeČ črešnjarai na tem pikniku.
J. F. Durn,
ta j. št. 53 SN
■ sel oj /Mo pf^itel
) rok "Ali "Ga,
5evf Got
Sen
m
"Da
'•lova 'Ste v 'Kal ste ; N, k
Odgovarjajoč na Gabor g Berssenyi-ev dopis v New V ^ že Times-u je g. Josip Hang
Jugoslavija In Moč n žarska
slal omenjenemu newyorske' ^gov
N,
ear
Nacijski teror zahteva 80 žrtev, v Beogradu
London, 16. junija (JIC) —J^a mojo in tvojo zdravniško,po
Piknik dveh društev
dnevniku pismo, ki je bilo p občeno v nedeljo 14. junija, smo navaja razloge, zakaj bi trajen sporazum med MadŽ* sko in njenimi sosedami 2 težka stvar. Pisec ugotavlja, je Madžarska v vojni z vs^^ sosedami in navaja, kaj vse napravila v Češkoslovaški io Rumuniji. Nato g. Hang nad ljuje:
Jugoslovani bodo težko po* bili, da je komaj nekoliko # nov po podpisu sporazuma večnem prijateljstvu z MadŽ^ s'ko, madžarska' vojska napa' Jugoslavijo kot prva straža " cijske vojske in izvršila med' vilnim prebivalstvom zverinst^ katerih dokumentacije bo* med najbolj črnimi stranmi grozotah sedanje vojne. Ne ^ hi, ne Rumuni, ne JugosloV« ne morejo zaupati v neko bro voljo Horthy-evega režil" ki je med vladama, ki onenio^ čajo kakršno koli razurtfno ^ delovanje med malimi narodi razdobjih med vojnami."
G, Hang končuje svoje pis'* z mislijo, da bi bilo zbliža^
Sve
makova, temveč bogastvo bogatega. že slutim zarjo tistega
dne, sluti jo vse moje najgloblje	v v
in najčistejše hrepenenje. Ne,poročila United Press o te-jnioc, se vedno krčevito držeč ne hrepenenje samo! Moje delo rorju v zasddeni Evropi povze-!puško v roki, da pobijejo, še je slutnja zarje, vsaka moja,r»aTno:	jpredno izdahnejo svojo dušo, te
beseda in vse moje življenje, žej "V zadnjih, dneh je bilo u- ^svetovne roparje svobode in de-slišim dleto, ki kleše granitni streljenih v Poljski 23 oseb; sa- mokracije.
temelj, novi zgradbi."	mo v Beogradu je bilo ustrelje-
Da, slovenskemu narodu v do-nih 80 oseb; v Atenah je bilo
Ali jim bomo podali roko, da jim pomagamo v zaledje, da jim
★ KUPUJTE OBRAMBNE BONDE! *
movini prihaja vesela bodočnost 33 mož ustreljenih in obešenih; |tam ustavijo kri, in zašijejo ra-1piknika, vdeležite. Obenem naj po tej vojni. Toda, ko bo konec pozneje so v Varšavi ustrelili še.nc, da se lahko zopet povrne jo bo tudi« apel na ostalo občinstvo vojne, bo "v nebesih pod Tri-5 železničarjev zaradi organizi-|V boj za svetovno s'vobbdo? |prijazno vabilo, da tudi vi pri-glavom" razdejanje, pomanj-rane sabotaže prevozov za Ru-j Naša srca nam ne morejo bi-:dite k, "Vbojčanom" po svobo-kanje, žalost in bridki spom>in sijo; v Jugoslaviji je bilo n- j ti mirna ako ne storimo vsaj;do, mi vam jo. bomo dali, kolina preteklost. Okoli požganih streljenih več deset oseb zaradi deloma humanitarno dolžnost, jHor jo boste želeli. Za jesti bo domov in zaraščenih njiv, preko nabiranja prostovoljcev za li-^tor jim nudimo vsaj nekoliko j dovolj, za-piti tudi, nič vam ne prezgodnjih grobov in ob misli porniško vojsko." .	pomoči..	[bomo branili, torej svobodno
kratizirala.
Cleveland, Ohio. — Društvo,
V boj št. 53 in društvo "Svobo- i^ed Madžarsko ter Jugosla,vi. da" SNPJ- imata skupen piknik | češkoslovaško in Rumunijp prihodnjo nedeljo,- dne 5. julija gamo pod pogojem, da na prostorih clevelandske fede- jf® Madžarska popolnoma del'' racije- SNPJ.
Skupen odbor za predpriprave je na delu, da bo ta skupna veselica pod košatim drevjem na prijaznih prostorih vsem v razvedrilo, zato naj bo članstvo v vednost, da se tega skupnega
"DOKTOR MODE" Na vseučilišču v Toronto majo stolico za znanstveni umetniški pouk mode. Ta p"'' se ne nanaša samo na oblaoif modo, temveč na splošni oku^ vseh področjih, kakor na sta^ vaujsko kulturo, arhitekturo slikarstvo, Študent si z izpitf lahko pridobi naslov doktor? mode. Zanimivo je, da obis^ jejo ta predavanja samo md slušatelji.
^' 3'ulija, 1942.
■ NXEOBRJlSNQHS
STRAN 3.
• Hesse :
Skrivnostna igra
"Da, slučaj," je rekel dr. Be-y — "beseda je kratka, izgo-se hitro, ne da bi človek ^ >gvekaj mislil pri tem. Pred , pom sem se pečal, veliko pe-s pojavom takoimenovanih ^jjUčajev. Trudil se nisem po-j biio, ker sem bil vedno straa-in izvrsten igralec. Lahko g rečem, da še nikdar ni na-'^vilo nič takega vtisa name 't naslednji slučaj/'
Zdravnik, je govoril vedno jfemišljeno in rajši ni odprl ust 2 vedel, da ni o kaki zadevi ^Polnoma prepričan.
"Nekdaj so v kazini predstav-li igro "Faust." — Dvorana je kmalu izpraznila in igralci I hiteli vsi v igralnico. Pri ne-mizi sem takoj opazil nekega slabooblečenega moža. kot celo uro je sedel, ne-^ pn^čno pri mizi, ne da bi kaj P°avil. Slednjič je položil malo denarja na neko številko, • d	številko, osem.
iJ^Ravnokrat se je menjal bla-
vG^jnik.
^Gkaj mi je reklo, da je ta
spod? Dovolite, da vam jaz svetujem."
Po teh besedah je potegnil u-ro iz žepa.
"Za dvajsel? minut bo sedem. Točno ob sedmih se bo menjal blagajnik in takrat pride številka osem zopet trikrat zaporedoma na vrsto."
Skomignil sem z rameni. Tujec se je krčevito oprijel moje suknje in me ni pustil vstran.
"Nikar ne mislite, gospod, da sem blazen. Pri računu sem nar pravil napako kot jp. lahko vsak napravi. Samo eno uro prezgodaj sem igral,, to je vse. &e bi i-mel še pet zlatnikov, bi lahko postal srečen."
"Name se ne smete čisto nič zanašati, prijatelj," sem ga prekinil.
"Prosim vas, poskušajte sami. Ai hočete mskirati dvajset frankov? Če boste videli, da bo vprvič prišla številka 8, lahko postavite še v drugo."
"Zakaj pa ne dobite sami 20 frankov na posodo?"
Najprej me je začudeno pogledal, potfem pa vzdignil roko proti nebu.
"Midva se ne razumeva. V tem slučaju ne gre za nikako
dbm&kdmr mUdič m,	K je]Mdv»
irš tel	cesar ga n^em vsakovrstnim zmotam. Ve-
^eliož i	° "^^na znanstveno in filozofično
p t žen^ izgubil. S e njic je vze | prepričan, da bo nocoj zvečer ob e HKOizapumnc, msezakqwlvu	zaprnedoma
\ 2' Uro m potegnil parkrat po ^
čk( ojili kuštravih laseh. Vstal je ne T sel opotekajočih korakov pro-
i^fatom. šel sem za njim in ga
^^tel pri p^rku. Položil sem.
[ roko na ramo, rekoč:
ste vse izgubili?"
gospod, po svoji lastni
sem izgubil vse."
Seveda po svoji lastni triv-
Gotovo ste upali, da b»ste bili?"
ni treba upati. Preiri-^ bil, da bom. dobil."
SNIj ^edel sem, da bom (io-' ^oda. zakaj bi, vam pripft-i °Val, ker mi takointako ie lO^ste verjeli."
Kako bi vam vendar verje.
Moj čudni znanec se je obrnil in odšel. Sel sem za njim, ne da bi ga izginil izpred očii Na o-vinku je obstal in začel govoriti z nekim elegantno oblečenim, gospodom. Pomislil sem sam pri sebi; če je naletel na strastnega igralca mu bo skoraj gotovo sedel na lim. Šel sem nar prej in obstal čisto za njima v grmovju. Moža sta se ločila in jaz sem slišal natančno sledeče besede: "Torej v 20 minutah si bova na tem mestu razdelila dobljeno vsoto."
Nato je izginil čudni mladi mož v noč.
Šel sem s ornooblečenim gospodom v igralnico. Sedel, jg za gotovo že stoti v tem me^ | zeleno mizo, jaz sem se pa po-ki roma praznih žepov do\'stavil na. nasprotno stran* da 'oi" Svetoval bi vam nekaj, kot'sem ga videl natančno v obraz. v že svetoval vsem ..." Iz žepa je vzel upo, in neprene-
rišče zlata in ga položil na številko osem.
"Številka osem, je zadela," je rekel blagajnik in izplačal tujcu isto vsoto kot je bila na številki.
Tujec se denarja niti dotaknil ni,
"Ali naj ostane?" je vprašal blagajnik.
"Da, za vse skupaj."
Zavrtel je kolo.
Številka osem je zadela znova.
Blagajnik je prebledel. Ker ni imel dovolj denarja, si ga je izposodil pri sosednji mizi.
"Še enkrat za vse skupaj!" je rekel tujec. Ljudje so se še bolj začudili. Po vsej dvorani se je zaslišalo mrmranje.
Blagajnik je poklical ravnatelja.
"Ta gospod pravi, da pusti belo, vsoto na številki osem."
"Seveda lahko pusti, če hoče."
Ljudje so bili tako razburjeni, da ni nikdo več stavil.
"Gospoda moja številka o-sem."
Blagajniku se je tresel glas, ko je zaklical številko. Tujec se je sklonil preko mize in si nabasal žepe v zlatom.
Nekoliko bled je bil, ko je stopal proti vratom.
Naslednjega dne zjutraj so našli na bregu reke zaklanega nekega suhega, slabo oblečenega moža, v katerem sem takoj spoznal svojega včerajšnjega znanca,
"Kaj mislite, gospod doktor kaj je bilo to" so vprašali navzoči..
Zdravnik se je naslonil nazaj in rekel nekoliko skrivnosno;
"Meni se zdi, da ni bil to slučaj. Usoda je hotela, da nisem jaz sprejel predloga tega človeka, ampak da ga je sprejel lopov in morilec. Namesto, da bi mu dal polovico dobička, ga je enostavno umoril. Po mojem mnenju, je bilo to maščevanje nekega mogočnega božanstva, kateremu je bil tujec ukradel veliko skrivnost ....
O/lniav	i A vi r A v A svojega rodu. Jasen izraz tega
uuiliev IVIIIJCVICCVC narodnega razpoloženja je dal
ffa naročila hrvat- Kmjevic, namestnik dr. Ma-
^	« čeka, v svojem naročilu, ki ga
skemu narodu .leP rečltal Hija JuMč dne 17.
maja na londonskem radiu.
"S tem naročilom je dr. Kr-njevič pripomogel, da se onemogoči peklenska spletka fašistov in nacijev, da bi pred svetom prikazali svojo borbo proti Dra-|ži kot civilno vojno med Hrvati in Srbi. Tu je kot sonce jasno
Govor Večeslava Vilderja Na londonskem radiu je minister Večeslav Vilder 20. maja takole razložil naročilo dr. Kr-njeviča hrvatskemu narodu:
"Dražja Mihajlovič, ' v mir-
kega Hrvata. Samo z ramo ob rami s Srbi in Slovenci. Borbo
polkovnik, med tisoči častnikov, ki jih je bivši vojni minister Nedič odrinil in še kaznoval', ker si je drznil povedati svoje
je mogoče uspešno voditi samo pod enim poveljnikom. Draža
mnenje in svojo kritiko o delu | Mihajlovič je že v svojem pr-grenersilov, orgimizira v vojni po ,^^01 razglasu navedel svoj po-porazu in kapitulaciji razbito vojsko in vznemirjeni
narod.
Tako je pc^tal narodni vodi-
telj, ki se svojo borbo lahko zasenči mnoge vojskovodje sveta, ker vztraja in se bojuje kakor čudežno v zasedenem ozemlju 10 mesecev. To ni pravljica, to ni pesem, to je krvava resnica. ^ Fašistični in nacijski zločinci I ne morejo prenesti toliko moral-ne in vojaške vrednosti. Zato se sedaj zopet pripravljajo, da uničijo junaka, da zlomijo narodni odpor, da pohodijo naj-hrabrejše med hrabrimi. K sreči jim ta peklenski načrt ni u-spel, k sreči se jim ni posrečilo, da bi njihovo rabeljsko delo izvrševal brat Draža,, brat, za katerega se Draža bori. Paveli-čevim vstašem se je posrečilo poklati tisoče nedolžnih Srbov, vendar niso mogli zmagati nad Dražem in celo nad hrvatskim kmetom in delavcem ne, ki jih s svojimi zlačini vzpodbujajo k prehodu od pasivnega odpora v aktivno borbo proti sovražniku
litični cilj; bori se za veliko Jugoslavijo, zedinjeno in urejeno v bratrskem sporazumu. Torej
idealni vojvoda brez napade in brez strahu!
0#
tig Jl^^srečneŽ ni pustil, da bi iz-'Sh' %ovoril do konca.
lo ija j bi [ad% i 2 'Ija, vse vse
d in
■ na'
5 po' iO #
ima ladŽ"
lapa' iža tned rinst' \}0 initii NJB ^ »sloV* ;ko reži# lenio^ fno ^ arodi
3 pis'" bližal" )slayi;
'Sv,
etovati mi. hočete, go-
oma je gledal nanjo. Ob sedmih se je menjal blagajnik. Tujec je vzel iz žepa, polno pe-
Družina
4 odraslih oseb išče stanovanje s 5 sobami; na vzhodni strani v Gollinwoodu. Najemnina naj bi bila $30 do $85, — Kdor ima tako stanovanje, naj pokliče PO, 1299;
stalno delo
dobi samec, kateri se saj nekoliko razume na popravila pri hišah. Sprejme se tudi starejšo zakonsko dvojico brez otrok. Za več pojasnil se zglasite ali pišite na M. JALOVEC, 6424 Spil-ker Ave., ENdicott 3093.
Enjoy Hot«'! Dreakerm ivitH
1000 comfortabl« rooms . . modrrato rnUtM.	#
Finest Itathing Iteach.
★
JULY 3 THRU 9
SKINNAY ENNIS
«ttd hU celebrated Orchestra/ leatuirlng CarnUne, also Sonay/CawBon
IN GRAND BALLROOM
Nightly....................60c ) _ j
Fri..Sat.(July4)aiKiSun.iiighU>nSc >• Mol., Sat. (July.4) and Sun. .50c )
COMING . . . JULY 10 thro 16 SHEP MELDS, and hi« Orchestra Kail or bus to SanUusky. Luko ateamera to Cedar Point. Also on Ohio Route 2, U. A. 6. Ask your Travel Agt. or Auto Club for folder.
Tlayground of the Qreat Shakes
1130
rf
1, da
I dei^
'ontu ;veni
ra po"
blaci"'
i okus a sta^ ituro izpitf Dktorl obisk o rao'
y

m
L
YUGOSLAVIA
Maline! Maline!
Ako hočete imeti dotre slad-1 k.e, cepljene maline za konser-viranje, pridite na našo farmo in si jih naberite sami. Poceni. Vozite po. Route 84 mimo 1 Paineeville, Ohio, potem zavijte j na desno na Route 307, River Rd., 6 in pol milje, in ste na Gombačevi farmi.
FARMERS...
Make every market-day BOND DAY!
For our fighting men, for our country's future and for freedom we must meet and beat our county War Bond quota and keep on doing it.
Pick up your War Bonds and Stamps on your second stop in town... right after you've sold your eggs, milk, poultry, stock or grain. No investment is too small and no investment is too Jarge .. . the important thing is to buy every time you sell t
I	U. S. Treasury Departmtnt
IMEVMvednoMTOE
.fci

r
Domaci mali oglasnik


AVTOMOBILSKA POSTREŽBA

E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In, barvanje vašega avtomobila. Delo točne In dobro.
ELYKIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361
Moderna slovenska popravl.ialnica PROUAJAMO TUUl NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRCKE
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East lS2nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830*
GOSTILNA
' CARL'S CAFE
1301 E. 54 St.,
EN. 8y»7
vogal Mai'quettB-HaiuiltoH Ave. — FRIDAYS FISH FRY —
Music Pri. 6" Sat. Mrs. Rose Frank in sin, lastnilva,
Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.
CVETLIČARNE
Slovenska cvetličarna
f elertic Jf lorisitsi
15302 Waterloo Rd.
K^nmore 0195
tSeJOtSS5S3836SSSS3CISS83SSW^^
GASOLIN
JSSSSSt3S36JCS83t-K3t36S8S8S83S383SS8StSt3SSSS83WI9
MIKE POKLAR
E. 43 St. in 8t. Glair Ave. ENdicott ,9181
Gulf Refining Gas Station
Isisvršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
Frank Miheič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Ml Imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Oelo garantirano. Se priporočamo.
KO ZAZEtriE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair Ave.,
Za privatne zabave pokličite EN. 902G Odprto do 2:30 ure zjutraj
I HECKER TAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar I • 1194 E. 71 St.
I Pri nas dobite vedno dobro pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjutraj.
3W636J£3SSSS83a83S3SS«S3»S3S8S3Sa0^^
PAPIRAR

John Peterka
Paperhauger and Painter
Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653
}iaoi
lOsaoE
aoe
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
6933 St. Clair Me.
kjer imata vsak petek in soboto godbo in ples. Najboljša pijača ENdicott 8,811
! XOX
RAZNO
I0n0]=S==10B3Q
Samo najboljše primesi so v Buckeye pivu. Kozaix;c penečega • Buckeye piva vas bo poživil v vročih poletnih dneh!
Double Eagle Bottling Co.
Razvažalci BUCKEYE piva
6511-19 St. Clair Ave.	HE 4629
JOHN POTOKAR, lasinik
Poi?or, hišni gospo-
MARIO'SCAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9iS8 V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo - za naklonjenost.
i I	............... '•
CH ETN<5^T HE <VA NGGheRTVi
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se \ pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 ! St., HE. 7740._j
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
RUDY BOZEGLAV
winery '
6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!

t
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
2, julija, 1
VIŠARSKA POLENA
Spisal Narte Velikonja
"Pusti mater pri miru!" je planil Tine, kakor ga da je nekaj zbodlo. "Pusti jo. Ali je nimajo ljudje na vesti! Nihče je nima pravice omenjati! Kaj veš ti o tem? Nikogar ne grize vest radi nje. Ni mojega očeta grizla in drugih tudi ne. Nikogar! Vsakdo si lajša življenje po svoje. Ne brigaj se zame? čemu se brigaš zame, to povej!" se je Tine otresal skeleče ebolečine, ki mu je, bila šinila skozi srce.
"Ti si Franceta ubil!" je počasi kakor i zgroba govoril Blaž. "Jaz sem to videl!"
Tine se je za hip plašno nasmehnil.
"Sara je bil kriv!" je nato dejal kljubovaje.
"Slišal sem. Tako sem stal jaz za grmovjem, tako sta vidva pehala hlode. Ti si udaril s c'e-pinom po Pramu."
"In on je zamahnil nad menoj. Ali veš, kaj je dejal? Ali veš, kaj mi je vrgel v obraz?"
"Slišal sem. 'Pankrt,' je dejal, 'ti si s cepinom po Pramu?' je dejal."
"Da, kakor pred leti pri Brajdi, ko mi je vrgel harmoniko v glavo. 'Pankrt, ti pleši z metlo, ne pa z gruntarskimi hčerami.' Tega nisem pozabil!" je a strašno žalostjo in gnevom dejal Tine. "On je pozabil, jaz pa ne!"
"In zato si ga ti s cepinom? Zato si podvalil hlod še preko umirajočega. 'Tine,' je dejal, 'Tine,.kaj si naredil?' In je bil mrtev!"
"In zakaj me ne ovadiš, če vse to veš?" se je izvijal Tine. "Zakaj me samo zalezuješ? Zakaj mi sediš kakor vedonfec na vratu?"
"Sam se ovadi, sam se skesaj! Obletnica je!"
4.
"Ali nimaš poganjača, Mati-jec?" se je oglasil trie Matevž za Matij cem, kije sredi zameta pehal kravo z roko po gazi ter si preobziren ni vedel pomagati. "Zavpij nad njo in udari jo! Čemu pa imaš vrv?"
"Vrv? Kko pa naj bije žival z vrvjo? Al o, Pirha!" -jo je udaril
'Da bo?" je prisluhnil Mati-
jec.
z dlanjo ter se skoraj prestrašil svojega nenavadnega glasu.
Krava je začudeno planila na-t)rej ter gazila sneg do kolen. Plašno je vohala v gaz, boječe prestavila prednje noge, stresla z glavo ter spet prhnila kar korakov po gazi.
"Udari zares!" je zavihteli stric palico. "Samo malo bolj odločno je treba. Vsako reč moraš prijeti odločno! Le kar naprej stopi, bom jaz priganjal. Alo, Pirha! Spočita je, pa ti divja."
Stric Kosmač je oprezno stopal za njima.
"če bi bil, kakor nisi, bi že imel priganjača. Pa bi lahko že svojo kravo gonil. Veš kaj, rekel sem, da je že čas. In ti še rečem : pazi, da ije zamudiš! Mladih dni ne bo nihče nosil za teboj in da bi ženske za tabo norele, ši že prestar! In navsezadnje ima moški pravico in dolžnost, da vpraša," je govoričil stric ter si brisal slino z brade, lovil s palico stopinje ter mežikal izpod košatih obrvi.
Matijec je nemo stopal pred kravo.
"še če kravo kupiš, moraš vprašati. Kakšno staro gavdro ti še kdo ponudi, dobro tfelico pa le, če je prav sila. Zvedel sem, da jo Klančar prodaja. Bolezen ima v hiši. In sem se podvizal, da je kdo drug ne odpelje. Lepo telico. Revež je sam, ženo ima v postelji. Pa revščino. In kakšnega otroka v tej revščini!"
Stric je za hip umolknil in čakal na besedo.
"Lepa telica," jg povzel. "Alo, Pirha! Pravi, da mu je Bog dal telico radi žene in otroka. Za zdravnika. In mlado živinče da bo dal za ženo in otroka. Kravo je že prodal!"
"Zaradi otroka in žene?"
"Kaj pa! Da ne umrejo od lakote. Da jfe letos malo zaslužil. In zdaj tudi ne more nikamor. Sam je v hiši. In gleda telico in gleda mene. 'čez mesec dni se bo otelila in bo imela mleko,' je dejal."
HERE'S A PINCER MOVEMENT WE CAN ALL USE ON THE AXIS!
"On pravi!"
"In ste jo kupili?"
"Nisem!" je dejal stric, "čez mesec dni bo vendar imela mleko. Ali naj vzamem otroku in bolnici mleko?"
"Če pa nima za zdravnika?" se je zanimal Matijec.
"če nima, naj si zasluži. Ali nima rok? Kar precej bo pomlad in dela dovolj, žena mu bo do tedaj ozdravela in otrok bo tudi -zrastel!"
"Ali ste mu posodili?" je vprašal Matijec in bojazen je zvenela iz njegovih besed.
"Posodil? Na račun sem mu dal. Za delo poleti. Skoraj bi mu podaril tistih par grošev. že radi otroka! Kakšen otrok je to! In pravi, da mu je Bog dal telico radi otroka. Da je še tele mislil prodati mesar j b, pa ga je navdihnilo. In j&ni!"
"In imate delavca za to leto!" je s čudnim gnevom ugotovil Matijec. "Stradal bo revež in obresti bo plačal, in krvavo odslužil," si je dejal natihem.
"Dva, dva mi je Bog preskr-bel. žena se bo tudi zlizala. Ta bolezen je samo iz bede in gladu. Nezabeljen krompir jesta, pa je ona v postelji. Otrok pa le raste, kakor da ga zrak redi!"
"In Klančar toži?"
"Kaj toži? Smeje se. Otroka gleda in pravi, da se je Bog nanj ozrl. Da, ozrl! Dal mu je takšno ženo in otroka! Sina. Toliko, da mi ni padel okoli vratu, ko sem mu pustil telico. — 'Tudi to sem vedel,' je dejal, 'tudi to je dal Bog radi žene in otroka!' Ali nima prav?"
"Prav, navsezadnje ima pa le prav!" je potrdil Matijec. — 'Pil je,' se je domislil; 'Klančar ima tepkovec! Zato pa je tako zgovoren.' — "Tak stopi, no, Pirha pirhasta!"
"Povleci jo dobro, čudno, da je z bilko ne dregaš v uho. Udari jo. Alo, Pirha!" jo,je oplazil s palico po stegnu. "Tako, vidiš. V tebi je vse premalo odločnosti! Še pljuniti moraš odločno, da se ti slina ne pocedi po hlačah!"
In . je res odločno pljunil v sneg,
"Za vsako stvar moraš imeti odločnost. Vidiš, da povzamem: Oženi se, Matijec, oženi se!"
"Katera me pa vzame?" se je izognil Matijec.
"Katera? Klančar jeva gotovo ne več, ko že ima moža in otroka!" je zaBadljivo odvrnil stric. "Te ne boš več prenašal čez zid. Vem za drugo. Za starejšino me povabi!"
Matijec je rdel pri teh besedah kakor piruh.
"Radi Klančar j eve mi ne more nihče očitati. Pustite jo na miru!"
"No, no—jaz sem tako za šalo! To je že tam, zato pa: Oženi se!"
"Pri mojih letih?"
"Koliko jih. pa imaš, tistih let? Alo, Pirha! štirideset? Ne! Nimaš jih! Saj nimaš!"
"In ste rekli, da za 'moškimi moje vrste ne nore dekleta!"
"Da sem rekel? Vidiš ga, ka-
ko grizeš besede in obračaš misel. Da sem rekel, da ne nore! če sem to rekel—. Prav. Moški •mora vprašati. Ali ti je pa treba dekleta? Otroka neumnega? Da bi jo moral še pestovati! Ko še ne veš, kako se obrne. Oglej se za drugo. Vdovo. Ali nisem že rekel, pa mi izbegavaš! Mlado vdovo brez otrok. Ali nisem že rekel? Takšno, ki jo dobro poznaš! Vprašaj Franco, da ti ne bo vest očitala. Dolžan si, po starem testamentu si dolžan in očetu si dolžan in gruntu si dolžan in hišnemu imenu si dolžan. Zdaj veš! Franca se bo možila! In če se ne pobrigaš ti, bo hiša ob ime. Zdaj veš, ko boš potreboval stare j šine, pridi pome.
štiri narodnosti—vsi Amerikanci
Dobro srečo!" je še udaril po kravi, ki se je zagnala za Matij-cem ,da je komaj vi ovil klobuk ter zamrmral: "Bog jo daj!"
Stric je zadovoljno zrl za njima; v lice ga je grel tepkovec. Izpil ga je bil pri Klančar ju skoraj maseljic, kolikor si ga svojega ni privoščil ves mesec.
"Presneto zna! Da sem dolžan, očetu in gruntu in imenu!" je obstal Matijec zamišljen. "Krava neumna!" se je umeknil Pirhi ,ki je bila dvignila sprednji nogi ter se mu hotela vzpeti na hrbet. "Vsega si me pone-snažila s svojimi umazanimi patrklji."
Otresel je slamo in slino z rokava ter vlekel kravo za seboj.
"In da je Klančar hot«l dati tudi telico zaradi žene in otroka! In da mu jo je Bog dal zaradi žene in otroka! Res, prav ima."
Matijec je razmišljal. Vlekel je kravo počasi za seboj ter se ves tresel. Da gre snubit, se je vmišljal in ves drob mu je trepetal od neznane stiske in strahu. Da je ^snubil, se je mišljal in da ga je odbila, Franca da ga je odbila. In potem bi moral izpod strehe. Kaj bi rekli ljudje? Predramil se je iz misli, ko ga je krava potegnila v sneg. In ves vesel je bil pri občutku, da še ni snubil in da žene kravo in da bo pri snubitvi pomagal stric Kosmač,
Tudi pazaigrede je stopal ves zamišljen pred kravo.
"Da sem dolžan!" mu je šlo po glavi. "Kaj bo, če me zavr-lie!"
Sredi pota je bevsknil izza skednja črn pes. Krava se je vzpela pod stezo ter v sunku potegnila Matij ca, da se je opo-tekel v sneg.* Loveč se v zamet je spustil vrv. Krava je zapihala, jo ucvrla proti domu ter primukala v hlev.
Matijec si je obrisal obraz, ki je bil ves od snega ,ter videl govedo v diru na gazi. Otresel je sneg s sebe, ogledal se, če je kdo videl, ter nato dostojanstveno mirno zamahnil z roko.
"Saj gre domov! Jaz ne bom dirjal za njo!"
Franca je bila v hlevu, ko je Pirha privihrala nazaj. Privezala je živinče ter si še brisala
Pred kratkim so se sestali v Albuquerque, N. Mex., štirje možje različnega narod' nostnega izvora, toda vsi ameriški državljani, da razpravljajo o pospešenju prodaje' vojnih obveznic. Ti možje so, z leve na desno, zvezni senator Dennis Chavez, po rodu ameriški Španec, ameriški Italijan S. P. Vidal, ameriški žid Frank Mindlin in ameriški' Danec Emory Nielsen. Fotograf, ki je vzel to sliko, j& bil irskega porekla.
A. MALNAR
Cement Work 1001 E. 74 St.
ENdicott 4371
čevlje V snegu, ko je Matijec prišel mimo vogla.
"Ali ti je ušla?" se je zasme-jala in pokazala svoje močne bele zobe. "Kaj si pa delal?"
"Ušla!" je v zadregi dejal Matijec. "Kaj jaz vera, kako se je iztrgala!"
"Zdaj snubi! Da Se ti bo smejala!" mu je šlo po mislih, ko je stopil v hišo ter še zmerom slišal krhki smeh France za seboj.
"Krava mu je ušla!" je dejala veselo tastu, ki je sedel na ognjišču.
"Kako naj dirjam za njo!" "Saj res!" je dejal Mohor. Matijec je sedel k ognjišču; tesen občutek osramočenja in nerodnosti mu je legel okoli srca.
"Zdaj snubi!" se mu je rogal plamen na ognjišču. "Kako se bo smejala! še krave ne znam prignati nazaj!"
In mu ni bilo obstanka na mestu. V ušesih mu je živel krhki smeh France vdove, ki mu jo je snubil stric Matevž in ki ni razumela, kaj se spodobi,
5,
Klančar se je pred svojo kočo ustavil z Blaževimi sanmi. Na kupu dračja je bil ovčji kožuh in iz njega je gledala spredaj brada, zadaj so visele noge.
"Ali boš mogel, Blaž?" si je dihal v pesti, "če boš mogel vstati? Daj! Kar noter stopi, zakuril bora in pogrel krompir da si opomoreš. In za naprstek ga boš potegnil, da se ogreješ. Kar iraara, pa vzerai!"
"Kako si dober!" je dejal Blaž, na pol oraahnivši s sani. Kaj bi bilo, da te ni Bog prinesel v gozd!"
"Ali ti zdaj spet večkrat pride? Ta slabost?" je poraagal
M

TAKE PART
7 STAMPS
Ali imate kaj
STAREGA KAVČUKA?
Če imate stare gumijaste #ete, galoše, pnevmatike ali sploh kak kos kavčuka, oddajte ga še danes na katerikoli gasolinski postaji. Vlada prosi slehernega, da v tem oziru pomaga. Storite tudi VI vašo dolžnost!
AMERIKA MORA ZMAGATI V TEJ VOJNI! »♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.».♦♦»♦♦♦♦♦♦».♦.♦♦♦♦■♦♦.♦♦♦♦♦♦♦»♦»■♦■♦-M
AKO STE BOINI
pridite k meni na preiskavo, da bomo pronašli kaj lahko storimo za vas. Ker imam 25 let prakse v zdravljenju v Cleve-landu ter nad 15 let izkušnje v nekaterih najboljših bolnišnicah, sem v stanu vam pomagati. Imel sem mnogo uspeha v zdravljenju zastarale bolezni kot je REVMATIZEM, VISOK KRVNI PRITISK, ŽOLCNA BOLEZEN, ŽELODČNA NER-VOZNOST in stare poškodbe.
Pojasnila vam lahko podam v vašem materinskem jeziku.
Dr. Paul W. Welsh
Hydropathic Clinic
Uradne ure od 1, do 5. razven
ob sredah, ter po dogovoru. 423 Citizens Bldg., 850 Euclid Ave., vogal E. 9th St. MA. 6016
Blažu v kočo. "če ti večkrat, potem bi ne smel več sam v gozd!"
"E, slabost pride, preden se zaveš!" je prikimal Blaž. "Stari križi se lomijo radi! Pa saj to ni hudo! Jaz vidim svetnike, ko padem, čudno muziko! Sam sveti Peter je bil pri meni. Vem, to je bolezen, a ni huda bolezen. In stari križi* stari križi, Klančar!" je zamišljeno, s trpkim nasmehom strmel predse Blaž.
"Stari križi? Pa jih podpri! To je samo od stradeža, tiste prikazni in slabosti. Tale krompir imam. Bog ga nama je zabelil!"
In je postavil predenj skledo krompirja v oblicah.
Iz izbe je bilo slišati droben glas otroka.
"Ali ga slišiš? Janezek!"
Klančar je vteknil krompir v usta ter po prstih stopil po otroka.
"Tiho, Janezek, tiho, da ne zbudiš mame. Na, vleči!" Pograbil je peso v kotu, odrezal košček ter ga zavil v cunjico.
"Na, vleči in tiho bodi, mama je bolna!"
Tisti hip je vstopil Matijec. -
"Sam gospodinjiš, Klančar?"
"I no, sam? Vsi! Janezek še, največ pri hiši ukazuje." In je položil otroka na cunje ob ognjišču. "Tako je; drugod ima j 4 otroci cuker in moslijo in pestunjo, pri meni odpravi vse to kom pese. In je dobra in otrok vleče, da je veselje. Glej ga, kakšen je! Vse se je pri nas spremenilo, odkar ga imamo. Deset
let smo čakali, celih desetpže Pa ga je Bog dal!"	pve:
Glas se je možu tresel, koj^ed svojo žuljavo desnico šel prka otrokovega čela!	|boj
(Dalje prihodnjič)
RAZPRODAJ
Zaradi
proda
šolske
selitve se
vso
j.g^di
Seh
grocerijo potrebščine tetoia druge stvari, ki spadaj! • delikatesno trgovinftta Sedaj imate priliko, dpor si nakupite te potrel ščine po nizkih eenai Se priporočamo za obilen obisk.
iohnin Jennie Rei
955 East 76 Street
če •or ti
fa
A
oj b(
IIBERTY LIMEffICK'
1
Mr. & Mrs. Frank Kovačič 4121 St. Clair Ave.
vabita znance in prijatelje na
prijetno zabavo
4. JULIJA
Servirali bomo izvrstno "špa-večerjo
Proda se
D—5 licenco, restavracijo in poslopje, ali pa samo D—5 licenco, radi bolezni lastnika. — Prosi se, da ne kličete po telefonu. Nahaja se nasproti New York Central tovarne. JOSEPH ZABUKOVEC, 576 E. 152 St.
Naprodaj

je peč za gretje na premog, o-troška zibelka (iz jftvorjevega lesa), ribiška palica (fishing — Na razpolago rod), in par moških "roller skates", mere 9. — Zglasite so med 5. in 7. uro zvečer na 973 Addison Rd.
geti"
bo tudi pivo in vino ter godba za zabavo. — Priporočamo se za obilen obisk.
A. locksmith who lived i'f' Key West,	M
Said—"I have a plan *4 suggest;	p
Buy Bonds—all you They'll help lick J apan-'l Moreover, they'll feathe^l your nest!"	|
1^ Help your county
quotm. Invest 105C of y* income in War Bonds Wmrly, regularly, regular^'

r«#ic
»'"re:
^ a
Naznanilo
Naznanjamo, da vas od sedaj naprej lahke zavarujemo proti bombnim napadom. Cene so nizke. Posimo, da se oglasite v našemu uradu. Odprto 7/ečer.
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
IQ
C
i
%
I