| - lUJvtiji aloTmU dnevnik -> w Zedinjenfli državah
| Valja ca vse leto ^ fi.00 Za pol lata	'	$2.50
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second C la« Matter. September 21, 1903, at tbe Post Office at Hew York, N. YM nndrr the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 COBTLANDT«
NO 'J41. - ŠTEV. 247.	NEW YOKK, TUESDAY, OCTOBER 21, 1919 — TOREK. 21. OKTOBRA, 1919	VOLUME XXVU. — LETNIK XXVXL '
' Jht Largest Slovenian Daily ^
4 in tbe United States Iasned Every Day Except Sundays and Legal Holidsji 2
* ' m 76*000 Reader* ~v -damm—mi .....................................
US OTBA1CD DtBTRIB U TED UNDER PREMIT (No. 566) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER % 191T, 0» FILE AT TBE POST OFFICE of New Yort^ N.Y. By Order of tbe President A. B. Burleson, Postmister General
GLAS NARODA
—	r j
List slovenskih delavcev v AmerikL
STAVKA PREMOGARJEV
NAČELNIK UNITED MINE WORKERS JE IZJAVIL, DA JE VE. LIKA STAVKA JEKLARJEV MALENKOSTNA V PRIMERI Z BODOČO STAVKO PREMOGARJEy. — PREMOGARJI ZAHTEVAJO 60 ODSTOTNO POVIŠANJE PLAČE.
Washington, D. C., 20. oktobra. — Železnicam, bo zmanjkalo premoga v desetih dneh in na tisoče bo vlakov^ki ne bodo mogli voziti takoj a prvi dan stavke, — je rekel John L.Lewis, poslujoči predsednik United Mine Workers, ko je razpravljal o bodoči stavki pre-mogarjev v premogovnikih mehkega premoga, ki je bila določena na dan 1. novembra.
—	Brez vsakega dvoma bo to največja stavka, kar jih jc kedaj videla ta dežela. Industrije, ki so obratovale dosedaj z zalogo pr< -•noga. ki je zadostovala od dne do dne, bodo morale v kratkem času prekiniti z obratovanjem. Množina premoga, kr je na razpolago, ne l>o zadostovala niti za en mesec.
Stavka jeklarjev je naravnost malenkostna in nevažna v primeri s stavko, ki bo izbruhnila dne 1. novembra.
—	Nikdo ne more reči, da so povzroč stavko radikalni elementi v delavskih organizacijah ali da je smatrati člane United Mine Workers za boljševike. United Mine "Worker organizacija je poslala K kom vojne v vojaško slnžbo nad 8000 svojih članov in oni. ki so ostali doma, so delali noč in dan, da vzdrže produkcijo na višku. V« pa so na liberalen način prispevali k različnim vojnim fondom ter po s-voji moči tudi podpisa vali različna vojna posojila.
Rekel je nadalje, da nima nobenega upanja, da bi bilo mogoČv. preprečiti stavko vsakega moža v premogovnikih mehkega premoga v Illinoisu. Indiani, Ohiju ter zapadni Pennsvlvaniji.
V	pojasnilo dejstva, da zahtevajo premogarji 60 odstotno povijanje plače, je izjavil Lewis, da niso premogarji i/za podpisanega premirja zaslužili povprečno na leto več kot $800.00. V zadnj/h dveh letih niso privolili deladajalci v nikako povišanje plače.
V	odgovor na ugotovilo, katero je izdal v soboto Tomaž Brewster predsednik zveze delodajalcev, v katerem se je glasilo, da so neresnične trditve premogarjev, da so delodajlaci profitirji, je izjavil Lewis. da so soglasno s poročilom zvezne trgovske komisije premogar-ski baroni zaslužili v zadnjem času več denarja kot kedaj preje. 7.
j. ozirom na izjavo Gai fielda. prejšnjega kurilnega administratorja, j rekel Lewis, da je vsakemu premogarju znana, da je vojna končana in da ne bo nikdo mnenja, da je kršil vojni kontrakt, če bo šel sedaj na stavko.
Tomaž Brewster načelnik zveze premogarskili operatorjev, j<-. izjavil, da niso dosedaj delodajalci izpremenili svojega naziranja ali 'stališča.
Premogarji in delodajalci bodo polnoštevilno zastopani na konferenci. katero je sklical za jutri delavski tajnik Wilson, ki še vedno upa, da bo mogoče doseči sporazum ter preprečiti veliko katastrofo, ki preti deželi.
Delavski tajnik Wilson še ni objavil načrta, katerega je sestavil pri svojem poskusu, da doseže mirno uravnavo.
Številni domnevajo, da bo predlagal povišanje plače, ki bo zadovoljilo premogarje. Istočasno pa bo mogoče naprosil premogarje, naj prekličejo nekatere svoje zahteve posebno pa one, ki so tičejo tride-seturnega delavnega tedna.
Te zahteve so glavne, katerm nasprotujejo delodajalci.
>
ARMADA TR0CKE6A
1	JE OBKOLJENA
Fetrograd je popolnoma odrezan od ostalega sveta, če ni še padel. Priprave za obupno obrambo. .
London, Anglija, 20. oktobra liazličnc pro l i-boljše viške sile na-daljujejo s svojim velikanskim pritiskom ua vseh frontah ter hitro zmanjšujejo ozemlje, ki jc še
no v rokah boljševikov. I Čeprav ni bil padec Petrojrra-da, o katerem se je poročalo ne-otieijelno pretekli teden, dosedaj tfieijelno potrjen, je vendar me-jSto popolnoma obkoljeno in soglasno z nekom poročilom iz Ilel--in*rforsa prišle čete generala ■i udemča v predmestja Petrojrra-da. —
V nekem poročilu, ki je prišla danes iz FleKingfrorsa, se glasi, (i-i se je generalu Judeniču včeraj s hitrim udarcem posrečilo razstreliti železniški most preko reke Tosna *.er s tons pretrgati zve-y.t, med Priro^radom in Moskvo. 1 V nekem poročilu iz Kodanja se glasi, da je zavzel Judenič Lipovo. ki le/i devet milj južno od IVtrograda.
I Soglasno kodanjskim "Ti-("iende" s/ pripravljajo boljseviki na obupno hrambo Petrograda. C lasi se ,da je bilo mesto razdeljeno na deset obrambnih okrajev in di so zabarikadirane vse ceste. Za vsako barikado je po
2	~>0 vojakov.
Admiral Kolčak je baje zavzel važno železniško središče v Li~ ski. ki obvladuje komunikacije ah zveze med boljševiškimi frontami ob Donu. Zavzel je baje istočasno tuui < \Hritili. j Poročila iz Stockholma pravijo, I da Leti hitro napredujejo v svoji ofenzivi pioti Nemcem na fron-'ti ob Dvini. V poročilu iz Rige j se glasi, da so prekoračili Leti j reko med Dablen- in Boldera in J da so se polastili nemških zakonov. Pri lTxkull so baje zavzeli ^i;;tdaljno nemško pozicijo, pri če-mur jim jpadlo v roke 800 jet-j nikov.
PONUDBA PREJŠNJEGA NEM. KRONPRINCA
.Prejšnji nemški kronprine je na. prosil nemško vlado, če se sme vrniti v domovino.
Berlin, Nemčija, 20. oktobra. List "Taeglijf he Rundschau" je priobčil pismo prejšnjega nemškega kronpriiica, katero je pisal slednji svojemu prijatelju. Kurt Anker-ju prejšnjemu kapitanu v nemški armadi. To pismo, ki pred stavlja očividno namen, da se o praviči pred nemškim narodom, je kronprine najprvo ponudil ^'Frankfurter Zeitung", ki ga pa ni hotela objaviti, ker ga je sma trala za neke vrste propagando Potem ko se pritožuje, da so ga časnikarji doma in v inozemstvu pogosto napačno predstav, ljali, pravi prejšnji kronprine v nadaljnem v svojem pismu:
— Tekom vojne sem skušal vršiti svojo dolžnost po svoji najboljši vednosti in najboljšem prepričanju. Skušal sem ohraniti živ-.ljenja nemšk:h vojakqv, ki so mi bili poverjeni, kjerkoli sem mogel ter napraviti njih življenje tako udobno kot je bilo mogoče to sto riti na podlagi mojih polnomoči. Zapustil sem pozoroišče akeije le raditega, ker sem spoznal, da bi b« lahko postala moja oseba vzrok i nadaljnih zapletljajev v naši tež ko preizkušeni domovini. Kdo moire danes izjaviti, če sem ravna! t tej zadevi pravilno ali 'net Moji aoniiniki, ki so zlobni In
! SMRT ANGl. ASTORJA 1
; — -I
V Londonu je umrl baron Aster, katerega je gnala želja po plemiškem naslovu v Anglijo.
London, Anglija, 20. oktobra. Telo barona Astorja, ki je umrl iv soboto na sWuit kapi, jc ležalo juanes na domu njegovega sina in j dediča, Waldorf Ast&rja, na St. vame's Square.
Čeprav je nil pokojni baron bo lan od časa m.prcj. ko jc imel lansko leto špansko ilifliicnco. jc pri-^ sla njegova smrt vendar povsem I nepričakovano. Sp v petek se je [izprehajal po parku svoje vile. I mrl pa je * soboto zjutraj. |
Pogreb se l-o vršil v Londonu, j Truplo bo upepeljeno soglasno z jželjo pokojnega barona.
Baron Astor, ki je bil preje WiHain Waldorfg Astor. predno se je preselil Anjjlijo. je postal I l.aturaliziran angleški podanik le-jta 1890. Leta 1916 ga je kralj Ju i i j V. imenoval baronom in sicer
i
I raditega. ker je veliko prispeval | k različnim vojnim skladom.
V Ameriki je bil skrajno nepriljubljen in to raditega. ker jc pu sril svoj«* aim-riško državljanstvi ter postal angleški podanik izključno v namenu, da postane ne-' kega dne plemič. Svoje "plemstvo" si je kupil z denarjem in tu vsi pametni Angleži so se mu pomilovalno smejali tega prezirali. kjerkoli so ga mogli.
KANADA IN PROHIBICIJA.
Toronto, <\mada, 20. oktobra. I soda kons«" vativue provincijal-i» vlade in s tem tudi usoda tem-perenčue postave za Ontario, kij y napravila to provinco za suho od septemora 1916 naprej, bo določena danes pri splošnih volitvah.
Vlada bo vedela za iziti volitev s*- predno bo uapoč'1 drugi dan, a izid volitev glede suše bo postal znan šele v nekaterih dneh, kajti tiadniki so dobili navodila, naj preštejejo najprvo glasove, ki se tičejo zastopstva v zakonodaji.
Skoro tristo kandidatov je bilo prijavljenih >.a 111 v zakonodaji ir> nastop fariuerjev v or*ranizira-t. stranki še povečal politični boj v provinci
Vsa znamenja kažejo, da bodo imele ženske velik upliv na izid glasovanja, tikajočega se prohi-bicije. Volilci so dobili štiri vprašanja, kojih prvo sc tiče neposrednega preklica, ostala tri pa amendmeutov k obstoječi posta, vi. ki določajo, naj se prodaja pi-\o in žgane pijače pod vladno kontrolo.
Suhači so vprizorili veliko kampanjo za nadaljni obstoj prohi-Licijske postave.
rekonštrukcijskega materijala ter dobave petroleja in premoga.
-	DENARNE POSlUATVE V
-	ISTRO, U GORIŠKO DI
MOTRANJ8KO.
Izvriujemo denarna Isplifib popolnoma ianesljivo in sedanjin nameram primerno tudi hitro p* celi Istri, na Ourlihum in tudi ns Notrasjskem po ozemlju ki je ss ndff) po italjanski armadi
imaOma aU farantimamo m mb poiOjater, toda za kake mo go&e samnde ▼ izplačilu ne morr mo pr«sT*eti nikake obveznosti.
50 lir ....... $ 5.75
100 lir ....... $ 10 JO
500 lir ....... $ 54.00
1000 lir ....... $106.00
Denar nam podati je najbolj« po Domtie Postal Money Mm ali pa po Imt York Bank Dnfl
TTXDKA FUJiK IAHO,
n piiiii iwmma^
WILSON BO PREKLICAL ! VOJNO PRGHIBICIJO
Predsednik bo razveljavil vojno prohibicijo, kakorhitro bo mirovna pogodba odobrena.
Washington. D. O.. 20. okt. —j Predsednik Ml son bo preklical ! \ojno-casuo prohibicijo v trenut-| ku. ko bo Jojil obvestilo, da je' postavno upravičen storiti to. To' ie mogoče ugotoviti avtoritativ-
10	na po<l«a«^ informacij, katere je bilo mogoče dobiti danes.
Ce bo uresničena napoved ad i.uiiistracijskih krogov, da bo mi-j rovna pogotlba z Nemčijo odobrena do dm 5. novembra, je po vsem mogoče, da bo ]>rodaja pi-j jače dovoljena nekako od srede j novembra naprej pa do u velja v [ ljenja ustavne prohibicije dne 16. januarja
Datum ri>.\» Ijavljenja vojne prohibicije p* ie negotov, k^jtii zve/.ni generai: i pravdnik in dr-j zavni tajnik »ranita «lo onega ča | sa rešiti šc nekaj zelo nataučnili j zadev.
Splošno sc tlomneva. da konču- j jc odobrcr.jc *:iirovne pogodbe na formalen n&em vojno ter dovoljli- j
razveljavljene vojne prohibici-i je vendar pa izjavlijajo nekate-;
11	voditelji f-uhaeev, da je ua vr- j sti se mirovn i pogodba z Avstri jo in da »e r.e more proglasiti mirovnega stanja, dokler ne bo i sklenjena in odobrena tudi mf-rovua pogodba z Avstrijo. V splošnem i.e '.'zame nikdo za res-Uft, čeprav hočejo napraviti suha-; ci iz tega veliko Vprašanje.
Nadaljno vprašanje, ki se tiče datuma razveljavljenja, je to, če se bo razveljavljenje izvršilo ta-' ko j po odob'enju pogodbe od .strani senata Združenih držav ali I potem, ko bo ratifikacijski doku-.rient predložen v Parizu. Državni tajnik Ljjisiug je dal izraza svojemu mnenju, da ni mogoče ničesar stori'dokler ne bo ratifikacijski dokument deponiran v 1'arizu. To bi pomenilo, da bi se razveljavljenje vojne prohibicije [zavleklo za deset dni po odobre-|Pju mirovne pogodbe od strani senata.
ZBOROVANJE
5 NARODOV
i _
V Atlantic City, je bila otvorjena velika konferenca, na kateri je zastopanih pet narodov.
Atlantic City, K. J., 20. okt. — Komisije iz Anglije, Francije, Italije in Belgije so se zbrale danes tukaj, ko jc bila otvorjena a&nes zjutraj mednarodna trgovska konferenca, ki bo skušala najti rešitev trgovskih problemov, ki obstajajo v kreditih in izmenjavi* vrednosti med Ameriko ter različnimi evropskimi narodi.
Zastopniki evropskih narodov so dali izraza svojemu puanju, da bo mogoče odstraniti ekonomske razmere, ki so po njih mnenju preprečevale maksimalno produk cijo do sedanjega časa. Vsi so prepričani, da bo konferenea v I stanu rešiti na zadovoljiv način j številna važti« industrijalna in ;finančna vprašanja, s katerimi se, mora pečati.
Glavno zanimanje se je osredo-točevaio danes na angleški pod-komitej za finance in kredit, ki se je sestal z ameriškim podkomite-jem istega značaja. Določeni pa so bili fie'nadaljni sestanki. Francoski in. ameriški delegati bodo razpravljali o položaju, tika jočem sc premoga, kovin, kemikalij in živil. Belgijski in italjanski delegati pa bodo razpravljali z Ame rikanci o vprašanjih živil dobave
INDUSTRIJALNA
KONFERENCA
ZASTOPNIKI DELAVSTVA HA INDUSTRIJALNI KONFERENCI ZAHTEVAJO HITRE AKCIJE, A DEBODAJALCI 8E POMIŠ LJAJO O LEDE PRIZNANJA UNUE. — VELIK RAZDOR MED
TREMI SKUPINAMI.
—— i
Washington, D .C., 20. oktobra. — Z izjavo, da je delavsUc dalo vse koncesije, ki jih jc nameravalo dati in da bo od sedaj naprej nasprotovalo vsakemu nadaljnemu zavlačevanju, so se danes člani delavske skupine na industrijalni konferenci pripravili na boj, ua izsilijo uvel javi jen je pravila, ki bo omejevalo govorniški čas na deset minut.
Prepričani so, da jc konferenca poslovala tekom dveh tednov i.e da bi kaj dosegla.
Splošni odbor konference izjavlja sicer, da je precej napredoval v pogajanjih glede vprašanja o kolektivinem pogajanju, kojega re-;,tev bi zadovoljila tako delo kot kapital in splošno občinstvo, je ven dar resnica, da so zastopniki dela in kapitala v tem odboru tako bistveno narazen kot so biti preje. Kakratko rečeno, ne more odbor pri ti do soglasja glede nobene stvari in prav posebno ne glede priznanja unij. Delodajalci nočejo ničesar slišati o tem. Zastopniki dela, k; i n« h jo za seboj tudi zastopnike splošne javnosti, pu nočejo ničesar popustiti.
Stališče delodajalcev je pojasni danes Mr. N. W. Alexander, ra\-iiatelj sveta narodne industrijalne konference ter prvogovornik skupin delodajalcev. — V tem svojem ugotovilu izjavlja, da ne bo skupina delodajalcev pristala v nobene določbo, ki bi omejevala popolno prostost delodajalcev, da poslujejo z unijami in njih zastopniki na svoj lastni lia'in. Prav posebno pa izjavlja, da sc ne bodo deloda-.ialci dežele čutili vezanim od katerekoli izjave tc konference, ki W, izrecno ne priznavala njih separatnih pravic.
(T'lani delavske skupine so takoj po objavi tega ugotovila izjavili, dM skušajo delodajalci razbili konferenco in da hočejo s to svojo izjavo pripraviti javnost na ta svoj Čin.
V iJgoTovTTU Alexandra *e glasi:
— <1 lavna točka eeloga položaja je naslednja:
Ali naj delodajalec v slučaju nasprotij z delavci Je prisiljtn pogajali sc za uravnavo z osebami, ki niso v njegovi službi?
To je glavna točka spora med skupinami delodajalcev ter dela. Številnim ljudem se zdi ta Kpor malenkosten. Celo sl upina, ki pred-vtavlja na konferenci javnost, očividno ne spoznava, da je to vprs-innj* bist v enega pomena ter poziva vsledtega skupino delodajalce-laj spfejrne zahteve delavske skupine, da bo mogoče doseči skupno akcijo konference.
Kako bistveno je to vprašanje, je razvidno iz vztrajnosti, s ka-, t ro se držita skupini delodajalcev in dela podobnil tozadevnih določb, ki so vsebovane v resoluciji, tikajoči se kolektivnega pogajanja.j
Delodajalci zahtevajo zase pravico, da se smejo svobodno po gajati s zastopniki uslužbencev ali delavskih unij, če se jim zdi to, primerno, d očim zahtevajo zastopniki dela, da je treba priznati njih p-;ivieo do pogajanja v vsakem slučaju, kjer pride do sporov med organiziranim delom in kapitalom.
Eden izmed delavskih voditeljev na konferenci je izjavit, da ne bo delo zahtevalo od konference niti ene nadaljue stvari, čc bo dobil? tozadevno koncesijo.
V*e kaže, da so prišli zastopniki dela na konferenco izključno v namenu, da pridobe pravico, potom katere bi se morali delodajalci po -e!i deželi pogajati v slučaju spora izključno žnjimi.
VK*k potujoči delegat, vsak agitator in človek, ki trdi. da je de 'avski voditelj, naj bi dobil s tem pravico pogajati se z delodajalci n«* le plede plač in ur, temveč tudi vseh drugih stvari, tikajočih so d«*la, kakorhitro bi dobil od delavcev tozadevno dovoljenje
Delodajalci so trdni v s\ojem sklepu, da ne bodo dovolili ničesar fcličnega.
Mogoče bodo pristali v zahtevo delavske skupine, tikajoče se kolektivnega pogajanja, vendar pa se ne bodo smatrali obveznim ni*i v slučaju, da pristanejo v tako zahtevo.
Pu eeli deželi je na tisoče naprav. Prav posebno pa majhnih, ki ne smejo privoliti v kolektivno pogajanje in hočejo imeti posla iz ključno le s svojimi uslužbenci. To je glavna točka nesporazuma meti delavci in delodajalci. Vsaka nadaljna koncesija od strani delodajalcev v tem oziru je nemogoča.
• f'eprav je dala delodajalska skupina zraza svojemu mnenju v Aiexandrovem ugotovilu, je sklenil včeraj generalni odbor industrijalne k on f esence, da bo pustit na stran vsa druga vprašanja ter se se stat šele v soboto.
Zastopniki delavcev so nato sklenili, da bodo p. spešiti razmotrl-x an ui konference ter so storiti to radi neštevilnih br/ojavk. ki so jib dobili iz v»eh delov dežele, v katerih so jih člani posameznih delav-fciil organizacij pozivali, naj pospešijo delo konference ter pridej. • to definitivnega zaključka.
nem .položaju in z edinim namenom, da posvetim vse svoje sile novemu zgrajenju domovine. Prepričan si lahko, da sem od dne d«T dne bolj bolan in ta bolezen je domotožje.
]
SPANSKI PESNIK JE OBOLEL.
Madrid, špansko, 20. oktobra. Slavni španski pesnik in pisatelj Perz Galdos je nevarno obolel.
skeptični po svoji naravi, ne vr-jamejo, da sem storil jaz najboljše in oni, ki me dobro poznajo, nočejo govoriti. Dogodki so šli svojo pot, in vsled tega sem mnenja, da moramo misliti lc na eno stvar in sicer na to, da dvignemo zlomljenega duha nemškega naroda in da ohranimo pri življenju domovino, ki krvavi iz tisočerih ran.
Jaz za svojo osebo nisem nika kor obupan ali apatičen napram dogodkom sedanjih dni. Ravno nasprotno je resnica. Na te dogodke se oziram brez srda in brez za-. % isti. Jaz in moja družina hoče-nanovo pričeti življenje soglasno z izpremenjenimi razmerami.
Z največjim koprnenjem- pa ča kam trenutek, ko se bom mogel vrniti v Nemčijo, čeprav v skrorn-
Save and
Succeed
s.
Pazite na nove cene
PoOJamo denar na Kranjsko, fttajeriko, HrvataJco, ▼ Blaronij* Bomo is Hereegovin* popolnoma zanesljivo in ae lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo nil garantiramo n vsako poiUjater, toda n kake m* toče samnde ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj poVjemo ▼ staro domovino, naprimer: 100 kron .... $ 2.50	500 kron ....$ 11.15
200 kron.... $ 5.00	1,000 kron .... $ 22.30
300 kron .... $ 7.00	5,000 kron .... $111.50
400 kron .... $ 9.35	10,000 kron .... $223.00
Označene cene so veljavna do dne, ko ae nadomestijo s dragimi. —
Denar nam .poslati je najbolje po Pi—tli T ostal Honey Orisi di pa po Bfcv Tstfc Bank DrafL
V	<ie..- & . . ^	-	•	.'•;	• ■. Jill
KSLAJL3 ALFONZ V PAKIZU.
Pariz, Francija. oktobra — .Spa ciak i kralj Alfonz je d o* pel Nemka j i* Madridra ab enajstih zjutraj, da napravi ofieijelen oh tak v franeoaki republiki.
Hpre^al gs je le marki Tor-
potovanje iz Španske v Pariz je trajalo 25 ur Ni imel posebnega vlaka in njegov privatni voz je bil priklopimočnemu ekspres-nemii vlaku.
Na Mpaniiki meji je čakal na kralja apanski poslanik v Parizu. De Leon, ki ga je nato spremil do Pariza.
v -«>	j
v
«GLA8^ NAHODA*
— MIN rnunn« pomfaii (Tt fc
Cs..>*4«<	liM 2* Mrt tttft M BMto Ntv Tork |LN
F1	................... S®	...	mu
»	.................... -m " 901
■s mkrn- tmm mm mmmm M ter M WMj Z« Evrop« aa cele M« M.JUll —-.----I
•LAt NARODA
HM Wl tej Buater* m« MMMk _|y|>aHftHii vmmrtv UM>_
Alii|rtn»i tm MiiwiH
BdM sms p i win— tai >ni imi gm mm prtmtotmjmtm.
•w	wl3 se tktajpoTod posuj* a P*	m^Ma
" t -« L A • NARODA'' ■ m—t lUlll Boroua* o* VtahitUn. N«V TSf« (M. Tstofeni WP% Certian«.
■ ii ■ » ■■ i i !
-I..!"	i
Mednarodni židovski kapital je bil, ki je ubil štirinajstih točk predsednika Wilson a, onega prvoborilea za svobodo tudi najmanjših narodov. Mednarodni kapital je bil, ki je preprečil resnično u-dejstyovanje samodoloebe narodov ter dovedel do sedanje zmešnjave, ki je hujša kot je obstjala pred vojno.

Nered ledic [
M nt sme nikdar prezrati. kajti ta- B ka zaotmarjenost labko koala slu- ■ čajno z dolgotrajnimi boleznimi in K rtM^A lev aa žilo fciiko zdtsttt B Vtltd ttga ne odltitjU. Bodite si« ■ ggTM. da jtfa pdpnvrtt takoj v za- K
Severa7* |
KiAscy e®i Ijver RtBseiy I
(Stverovc Zdravilo zu obitti in jet- m I ra) zm zdravljenje takih bolezni kot m l vnetje Mie ali mehurja, zastajanje Z vode alf gosta urine, trpljenje pri I urinaciji ali v slučaju kislega želed- m ca, oteklih nog in bolečin v križu, lci K izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj m ▼ vseh lekarnah. Cena ?6c ia ®c ■ davka, ali $1.28 in 6c davka. C
Bi	■ 1 —s
■Jugoslovanska ^^^ Karot. Jednota
\	Ustanovljena leto 1898 - Inl orporirana leto 1900.
j	Glavni urad v 5JLY, MINNJ
•LAVNI ORADNIKTi PreJlesrtnl*; MTTTAHT. BOVAN8BK. boa *1. Comniui. N.	' i
Podpredsednik: LOUI8 BALA NT boa 101 reezl Av%. fcerala, OH* ' rajnik: JOSEPH PI8HLER, Ely. Minn.	T
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Mina	,
Wises Inlfr nsixDla&ulh. smrtnln: LOUIS COSTKLLO. idtt, (Mt
__VRHOVNI ZDRAVNIK:	' f
Or. JOt <I«*H1K Mt a Oblo St., N8. Plttsbura*. ra
NADZORNIKI!
JOHN GOtrftB. By. lOna.	]
iNTHONT MOTZ. M41 Avs. M. Bo. Cklemao. QL CVAN VAROGA. UM Natrona Alley Pit tab ura*. ra.
POROTNIKI:	\ t
3RKGO" J. PORENTA. boa 171. Black Diamond. VulL LEONARD R LA SODNIK. boa 48t. Ely Min« JOHN RIJPNIK- 8. R. boa 14. Export. Pa.
_ _	. PRAVNI ODBOR!	_	' >A T?
JOSEPH PLAUTB. Jr. Ul-Ttk St. Calumet. MMb
JOHN MOVERN. 624-lnd Ave.. Duluth. Mlnn.	"> t j
MAT* POGORKJ.C, 7 W. Madison 8t. Room tet Cbieaa«. nL
BrTTW,T_ _______	ZDRUŽEVALNI ODBOR:	'
RUDOLF P1SEDAN. «02« St. Clair Ave., NB Cleveland. OMti
FRANK SXJRABEC 4464 Washinton Street. Denver. Colo.	' . . *
1REGO« HRESCaK, 407-gtk Ave., Johnstown. Pa.	' S«
Jednotlno rlaaUo: O LAS NARODU
Vse stvari tJkaJoe se uradnih zadev kakor tudi denarne po« 1 jat ve naj se po-«lajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSIljajo na predsednika porotnega odpora, krošnje za sprejem novih Članov in sploh vsa zdravniška spričevala, bo naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugosl. vaiiska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jed nota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni ima cktog 5300.^0. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin In posrartnin je -plačala že nad poldruQl mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednih članov (ic) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku.
Društva Jednote se nahajajo po raznih slevenskjth naselbinah. Tam kjer jih se ni. pru»eročamo vstanovitev novih. Kdor tU postati član. naj se zglasl pri tajniku bljjžnega društva J. s. K. J. i Za vstanovitev novih društev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vatanovi z 8 člani ali članicami.
j rajo tudi po Roki. Naše oblasti se
I	se umaknile na Suša k.
Francozi in Angleži so se zal>< -j rikadili. Cestna drhal je potrgala vse razobešene zastave injili pometala na cesto. Naša skladišča so s strojnicami zastrazena. Do krvo-litja doslej ni prišlo.
Ne ve se. kako stališče bo zavzel francoski general napram neredom na Reki.
— Radi dogodkov na Reki vh»-da v italijanskih liacijoiialistienih krojrili v Trstu veliko navdušenje. Zbirajo se prostovoljci, ki od hajajo na li«>ko. Baje je dosedaj v tržaški legiji vpisanih preko 1"j00 prostovoljcev.
(ilasom vesti, ilošlili z K«*ke. se nahaja reška angleška posadka , na Sušil k m, fraueosRa pa se je vkr rala na štaeijske latl.i«-.
1/. Trsta d oš! i ]»otniki pripo-ve«lujejo. da so dne 14. septembra Itile zopet demonstracije proti .Jugoslaviji v Trstu. Okoli 2'J. ure se je zbralo kakih 1">0 mladičev iu so korakali pred Narodni dom, na ee!n jim štirje italijanski častniki in šest it«!> arditov. V»lrli so v kavarno Balkan, prevrnili nekaj miz in stolov ter se imto odstranili. ne da bi napravili večj« šk>Mle. ker SO natakarji pravočasno zaprli okna in vrata.
Nato so šli pred kavarni Oom-rnereio in Fabris vzklikajoč: Dil z Jugoslavijo! Ven z Jugoslovani!
Zvečer je pred kavarno Savoiu napadel italijanski častnik francoskega ter ^a oklofutal in prete-pet. Skoro eelo noč so zvonili zvonovi. ne ve se pa prav čemu. —
II	CJovori se. da je to znamenje, d;: se zbirajo prostovoljci za Reko.
Na Občinah se je teh prostovolj cev zbralo 200 do :i00 ter so pravili. da g rej o na pomoč ogroženim * bratom na Reki. a — Iz Bakra so poročali dne 14. septembra, da se ondi širijo vest., da je v Italiji izbruhnila revolu 0 cija.
j Slovenci ue dobijo počenega i jgroša.
i. Najprej naj odgovori na to! j vpraša nje. in potem naj šele poje
0	enakopravnosti, članstva.
Vodiška johanca je umrla.
Lepi -loli.Iliri, v beli I. j uhlja nci se boljše obeta.
SI;« je r* nebesii mi s sahr« za ušesa je vlekla teleta.
Kdo bo zdaj švieal kdo Ih.» zdaj šprieal kri iu tr[-el? —
In brez svetili«-«-
1	so zdaj Vodice — — vrag jo .«• vzel.
*"Kjf jr' prikaz«'n!*' farška go'azeu se kislo drži.
1
"Kje bo kaj evenka ? — Je prazna zelenka. nekoč polna krvi ".
t
Kdor hoče kaj brati, kako je ravnati s telečjo krvjo, če je dobra za pit.
Naj ima,v spominu naslov Brooklvnu na Madison Street. rt inniiiiminnniinmiiim.ilnočni.........
Dogodki na Reki
Kako so anektimli Reko. — Italv janski Trst nori. — Francozi in Angleži na Reki.
'' La Vemletta <1 "Italija** pripc ve«luje v svojem poročilu o pučn na Reki. da so se udeležili pohoda na Rek<« v prvi vrsti en bataljon 2. polka gre nadir je v. 1.. s. in 22. oddelek arditov in en šk-i-dron konjenice. Medzavezniško po veljstvo na Reki je odposlalo «>d-delek brigade Sesia in oklopne a-' vtomobile. ki bi bili moral« za vsako eeno ustaviti pohon. ki so se enostavno pridružili «temonstra«-toui. Poveljnik pohoda je bil polkovnik Repetto. ki je po reškem županu dr. Vio povzel besetlo in raz balkon «rubernemke pala'-«^ proglasil priklopitev Beke v imenu italijanskega kralja.
Iz Bakra se poroča dne 14. septembra :
— Zveza z Reko je pretrgana OIj ReČini stoje arrtiti. ki patrul:
DOBRO	IZVEŽBAN
ČRKOSTAVEC
DOBI DELO NA KAMNU
v
tiskarni '' Enakopravnost * \ Pla -ča večja unijske. Za vsa nadalj-na pojasnila se obrnite na
KARL KOTNIK 6418 St. Clair Ave. Cleveland,O
M ■ MM t* ilMIUIIMIMUi*»iUllitliUlllll|MMH«IHfl|imnNIHni(-
Vaie zdravje je vai najboljši prijatelj. Če niste zdravi, vas milijoni ne morejo razveseliti. Če ste zaprti, nervozni, tm imate neprebavo. kisel Želodec, dispep-sijo. potrošite v zadevi vašega zdravja 2 centa za pottnino ter pošljite svoje Ime na Dept. F. T. 6. Laxat Medicine Co.. Pittsburgh. Pa., Box 963 za brezplačno poskušnjo slavnega Laxcarina. (Adv.)
Moški In ženske	Š
Ne napravite napake. Zakaj si ne preskrbi te naj- S starejšega, iiaj^-oštenejše^, najiskušenejšesa in naj- m boljšega sdravnika v sa^etku. Dr. Mullin trna t* U Z izkušnje v zdravljenju tisočev ln tisočer bolnikov K bolnih na najrazličnejše načine. Viled tega J« poeta 0 najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem s« lahko aa- 2 ■f aura te sa svojo bolezen. Bres skrbi boete dobili pri nJem najbolj temeljito zdravljenje ln veliko rendft- K ne pomoči za vaš denar.
Brezplačna zdravniška preiskava potom »UUK J Govori val materni jezik.
Uradna ure od tfo C. V nedeljo od TO. da S. |
Dr. B. F MULLIN U1 - m Ara, FVwr,^^ FITOBTOGg. TJL®
PEIEIZIIGH i
Živeti v deraokdaciji pomeni 5 podvreči se svoji lastni volji. To c j«' v gotovem oziru mdir suženj- f stvo. kajti lastna volja je marši- ® Kateremu uaiodu ravnotako tuja kot so mu merarhi.
* * ! * P
K aro ly i je ukradel miljon kron. h Časopisje rarpravlja o tem na'
tlolgo in široko. To se vendar ne!;
i
i;:plača. Kaj j>a je dandanes mi-Ijon kron. po:.t bno če jih ima člo-h ^ ek v Ameriki?
*	e *
Zrakoplovst vo je strahovito zmanjšalo oddaljenost na naši zemlji. Se par iznajdb, še par izpo-polnjcnj, pa bo New York Ion uonsko predmestje.
*	a •
Amerika namerava razpisati dawk na dobičke pri kartah. To se Mt bo obneslo, ker so silno redki j oni. ki dobe.
*	a *
i
Čimbolj se bliža mir, tem te-
zavnejši je boj za obstanek.
*	* *
*
1- seje ljubljanskega občinskega sveta z dne 30. septembra 1919. \
. . . Na predlog podžupana dr 1 Trillerja se dovoli županu za j slavnostni sprejem regentu pre-j stolonaslednikti 200,000 kron. —j ! Dr. Tavčar: Vlada bo dala v lat namen 400 000 kron. Meni ne gre! za kako okrašenje kakor v bivši Avstriji ob takih prilikah, marveč 'zato, da bo sprejem domačega
vladarja prisrčen.
* » *
To so prokleti cigani. Oe ne: nore j o Fraiiejožefu nekam lezti, ! lezejo Petru.
Torej pol m.ljona kron za sprejem človeka, ki nam ni ne pet ne š«'sr, obenem pa par prošenj vt Ameriko; — Pomagajte strada-j j«jči dee i I
* * *
Sklene s«*, da se povrne škoda tvrdki Pavel Magdie v znesku G000 kron. Konji mestne aprovizaj cije. ki so so splašili, so namreč
razbili šipo v izložbi.
*
*
Slabo, slabo. vozi ljubljanski občinski svet____
I * * *
Ljubljanski "Slovence"* .objav ! Ija naslednji iaipis službe:
Pri mestnem magistratu Ijub-Ijanskcir popoiuiti je mesto kon-e« ptnega praktika nt*.' z letno pla čo 2400 kron. Za nadomestitev s*-zahteva poleg splošnih pogojev, dovršene pravoznanske študije ter z uspehom prebiti vsi državni izpiti.
* - *
Oe je res tako drago v Ljubljani kot pravijo, mora praktik«ut eflr» leto pirati, Ja si l:itp* cajga-; sto obleko.
• •
Najboljše, kar more človek sto-j riti v Jugoslaviji, je postati wb-cfieir Ti rospodje zasluzijo v enen meseen toliko kot stat*, v službi osivel sodnik v celem letu.
* a #
; Slovenskemu organint&rju new-yorflrih slamnikarjecv.
Po New \orku se "govori, da dobivajo židovski in italjanski slamaikarji, ki ^trajkajo. ia i*ri»j-. ake blagajne po deset dolarjev na
NA S H SV ARILO
Poznavajoč velike dobrote nBlaga Bolgarskega Krvnega Čaja ln Bolgarskih krvnih čajnih Tablet, ki jih dajejo trpečim vsled rev-matia«, zaprtja, neprebave, kislega, vetrovnega želodca, bolezni na jetnh, ledieeh in krvi, so POKA&EJAVALCI takoj začeli dajati fiolnim in prizadetim PONAREDBE ped rasnimi imeni in garancij ami ter jih sOiE kupovati, cenene in nič vredne imitacije. Veliko jih je bilo osleparjenh m vsi se špoounjajo izkušnje ter razočaranj*. VSLEDTEOA svarimo svoje prijatelje in čitatelje tega lista, naj ne pošiljajo denarja brezumnim ponarejavalcem. Samo zdravje boete risUrali. lfe eksperimentirajte s ničvrednimi zdravili.
Lansko Isto Je bilo najboljše	Bolaarskl Krvni Čaj In Bolgar zdravile proti ipanaki infiuen-	^jpawf	ek« Krvne Čajne Tablete prozi Selsarski Krvni Ca j vset	JUB/Ij',	dajajo vel dobrf lekarnarji In vrečz citronlnim sokom. On	JHBfiL	mk dober lekarnar vam aa bo arovrddf vas sistem tar praCa-	veseljem dal. Če ga vai lens bacile. Poglejte, da Je t?.	kam.r nima. vam bomo ml oo-vanilika anamfta na vsakem za	^^^^^^■^giall velik druiinaki zavoj za vojtt. eauio ante je pnsteM M.	^OBHMRP^	st-as ali tri J« zavoje za «3.15. urski Krvni ČaJJn Bolgarske	ZTgfZ.	aH lest zavojav za 95.SB. Pt-Krvne Clint Tetdeta*	kite na:
II n ifUm	Mt If fmuei nsmrsa pummit ue
aa h uiim QMt niš naMa brmel , r rubw i a, isvc.
lir m WW WpBMInm m.mmm^ fmtmm, n.
• m
Cla nek. ',» je iršH v "Christian Science Monitor", ima za pod-l igo čla-iek, katerega je pribočil dr. Ivan Žolger. redni profesor nrava nr. ljubljanskem vseučilišču, v "The Ball Review"* v šie-; vilki- ki je i/šla julija meseea. Ta članek, ki je prve vrste ter nudi jasen, kiatek iu točen pregled zgodovine Slovencev ter njih borbo proli nasilju geriuanstva. b« »z»el v dobesednem prevodu v našem "Slovensko-Amerikanskem Koledarju za leto 1920 "
Malo jt r Ameriki in tudi drugih zavezniških državah listov, ki I i tako nepristranski stali na strani resniee in pravice kot ravn« **Christian Scienee Monitor"*. In to je treba vpoštevati tembolj, ker so VHi proti nam — deloma iz nevednosti, deloma iz obzirnosti d«* naših močnih sovražnikov. Italijanov in deloma raditega .ker op:č-je puanemajo puoiiije najbolj uplivnih lintov. ki se obračajo k,»t plašč po vetru ter skušajo laskati se lakozvamenvi ' jarvneiiia mnenju , katerega pa prodnfingo na debelo kapitalisti in lijih plačami
mwltennisi •	"I	isf f. *	J
jJwrrj»Mi»i.	a	i	f	. .	f« J	t
* » i.' * t- ~ — —— • ^
BO&fiA SLOVENCEV PROTI GERMANIZACIJI. 1
* I
1 'gotovilo- katero je ol»elodanil preti kratkim profesor l\an Žolger. glavni slovenski delegat na mirovni konferenci. : glede borbe, ki tero je vodil slovenski narod skozi stoletja proli ge.mani/ariji, zasluži vso pozornost v sedanjem asii Prou-eevalc«' zgodoNine se je seveda vedno zavedal dejstev, katera nam je razkril prof«*sor Zolger ter je vede! ee: iti važnost stalil- iu vstrajue opozicije, katero ho Slovenci ve Ino izvajali proti gcrmanizaeiji, za>luži vso p< zorn«»st v sedanjem času Proi. ku Hila je to opozicija. kat» ro je hilo treba -.•oditi, ee se jo ,ie sploh vixlilo. \ spričo najt>olj težavnih okoliščin. Roka Dunaja j. \ resnici težko ležala na slovenskih prorinesh in vse kar jo bilo v njegovi moči, je bilo storjeno, da m* dopolni germaniza-/ueijo Soveneev.
Slovenei pa lilso nikdar opustili svojega upanja, da bodo nekega dne dosegli svojo svobodo.
V prvih letih devetnajstega stoletja- ko je Napoleon z ono udovito bistroumnostjo, katero so nato sledeča leta tako pi>-g«n4o upravičila, ustanovil Ilirsko kraljestvo, je bil njegov namen seveda o^ividen. Nik«lo ni boljše poznal kot on takozvane Vorvvaerts'* politike Avstrije ali osnovne tendence da se zdrt. /i v skupni namen različna sovraštva nemškega naroda. Vsled te-a naj bi bilo Ilirsko kraljestvo stvor jen o i/, dežel, ki so mu pripadale vsled Sehoenbruunskega rairn leta 1^09.uspešen branik proti napredovanju germanizma in "'koridor za Krancijo" v »meri proti iztoku.
In tako so bili. za par kratkih let. Slovet.ei dejanski zdr \ /•■ni \ en«« državo. Njili jezik je bil priznan ter uporabljen % ofteijelnih poslih imI strani vseh javnih oblasti in nova dežela j,- dobila najbolj liberalno adminis1raeijot soglasno s politični mi pojmovanji onih dtii.
Veliki načrt Napo/ ona je bil strmoglavljen v teku par I« t a dal je slovenskemu narodu praktičen ideal, katerega ni nikdar izgubil. Po miru, ki je napravil konec Napoleonskim vojnam, je bilo občutiti roko Avstrije težje kot kedaj.
Stališče Slovencev proti germanizaeiji pa je bilo bolj u-meijeno in bolj inteligentno kot kedaj preje. Počasi, ko se j** stoletje pomikalo naprej, je bilo oživotvorjeno gibanje, znano pod imenom llirizetu in to gibanje je. od leta 1880 naprej za vzelo vedno bolj in bolj obliko političnega in kulturnega pro grama.
Boj je bil neizmerno težak. Nikjer se niso učinka vzgoje, p.t>. bu«> vzgoje v narodnem duhu bolj odkritosrčno bali kot n.i Dunaju in Dunaj je bil vedno povsem brezobziren da zastavi pot vsakemu prizadevanju.
Izbruh svetovne vojne je seveda takoj stavil delavnost slov. nskih domoljubov v vrsto ali kategorijo ustaje. Kljub temu ko je bil boj na svojem višku, je bal Slovenec, ki je oživo tvoril v avstrijskem državnem zboru Jugoslovanski klub ki jc drzno proglasil za svoj glavni namen — "združenje vseh Jt*.-go*dovanov'\
Slovenci so podpirali to politiko z največjim navdušenjen*. /isledovanja in obsodbe, ki so bile posledica te akeije, so bile brez vsakega učinka. Slovene i so se še nadalje upirali germanizaeiji do končnega p' loma Avstroogrske, ko je postal kon-eem voji/e ta boj nepotreben.
Stališče, kot je to. daje Slovencem gotovo pravico, da zahtevajo gotovo obzirnost od strani zaveznikov in mirovna koiile renea bo brez dvoma znala primerno ceniti ta veliki prispevei: Slovencev k stvari pravice pri potrebni uravnavi, tikajočih se zahtev Italije in Jugoslavije.
• • .
hotela drugam preseliti? .Potem! mora pustiti dotično premoženje i drugim v oskrbo, in če ni bila hi->a dobro ozdrževaua, pri«:e ob veljavo
Najboljše je. l:jer se napravi o- j poroka da se napravi tako, da jej pjsestvo vedno rešljivo. Skrbna mati bo vedno skrbela da bo za— ] iu st i 1 a otrok c i n po svoj i sm r t:.! kar bo največ mogla.
Slovenci imajo navado, da kadar kupujejo posestvo, se prepiše: na oba imena. To je pametno K«*r I pa mnogokrat pobere prerana I «-ni**t t nega aH drugega, bi pripo- . ročal. da bi .vsak Slovenec nar»ra || vil mož ženi in žena možu in to je' "Quit Claim Deed", katerega lah-j ln- hranita v shrani ni n«* da bij dala vknjiti na County Clerk Of-i lie- V slučaju t. rti enega ali ibnarega se pa lahko pošlje da se
...	.	•	v-	, ; I
vkn.mi tor pri tem se resi vseli sitnosti in stroškov. Doti?ni pr*xia ' posestvo k;.dar hoče.
John Zulieli, javni notar /a Otsego Co.. N. Y.. [' Ea: t Worcester, N. Y. ■
Izjava
Pisec '"šiber" v mibvauški Slo-vtniji je končno prišel s c'«.*b), skrivnostjo na dan. da je ?>il mi--teiijozni ček št	poslan >>.mie
dne 2:? septembra 1«)1S po Mr. V. Kv#der in da se je glasil za svoto' ^4.00 (štiri dolarje). Previdno pa ;e "pozabil" ]»ovedati. da tak ček: ni bil nikdar od mene idorsiran, j in menjan. Ak«> j«* >>i 1 tak ček v i resniei poslan name, se je pač mo-j iral kje zgubiti, ker ga jaz nisem nikdar piv je! ter nikdar podpisali in menjal, torej dotično svote ni-j sem mogel izkazati in j«* ne bom,; j dokler je ne ilobim. Ako ima pi-'-ee "šiber" on'ienjeni ček od mene podpisan ter potom banke menjan in vrnjen, naj pride /. njim in jaz ! Min dam zanj desetkratno vred-tnost, to je štirideset dolarjev. Mož jtakeua čeka nima. torej ne b t prijel Ponovno trdim torej, da je bil namen pisca "šiber'" zbuditi n«'-zuupanje naroda v mene. takrat-; nega tajnika F It Z. in cksekutivel -pl li, t« priliki kampanje za mi-j Ijnndolavski f.klad. Dvoumno sestavljene "šibre'" niso mogle imeti drugega namena, ker mož j*, prav dobro vedel, da ček ni bil od mene indorsiran in nienja:i (bančni ra'un mu mora vendar kazati, da svota ni bila nikdar izplačana). ampak s - je npjbrž kje z-jru-bil ako je bil sploh kdaj poslan.
Anton J. Terbovee,
uo lil redne konvencije tajnik 1UZ
Konec "Zeita".
i
i- ~ „ . ,, .
Znan dunajski list "Zeit je
' j nehaj izhajati. Mesto njega je pa začel izhajati dunajski pondelj-nik 'Morgen'' kot dnevnik. .—--
Oddaja ribolovov.
Vlada Jugoslavije bo dala v najem ribolov na Ohridskem jezeru. >kadarsko jezero je že oddano.^-— . Vprašanje rib-.Jova v Jucoslaviji >«* ni definitivno rešeno, zato se raztegne dosedanji srbski 'zakon tudi na nove pokrajine
Mnoso je Slovencev po A mer i- 1
ki, kateri lastujejo j^riestva iu t llno^o jih je, ki želijo napraviti t zadnjo oporoko ob času. k«) so na ^ smrt bolni. Ker imam jaz že muo- ! go izkušnje o težavah, kat >ro nastanejo pri nepravilnih oporokah. ] želim pojasniti Slovencem v Anic-J j rik>. kaj je zanje najboljše napra- , viti v enakih slučajih.	jj
Naši ljudje imajo navado ka «! dr.r delajo oporoko, da omenjaj«*j dništveno zavarovalnino, kar p m t nima popolnoma nobenega poni--h n.t, ker ]iii sj.ienn'iibali zavaro-jj valnine ,l<* najboljše da se pokliče s društvenega tajnika. C»n je edini. j. kateii vd!ii v enakil« slučajih !ah |\ ko jiomaga da spremeni in pošlje J' spremembe na »lavni urnd, ka-;| mor že dotični spada.	c
Kar se pa tiče premoženja v l zemljiščih, je ptrtreba imeti notar- <
ia ali pa mirov«ief»a sotluika. Le : v
' 1 -
t.'ui jc dovoljeno izdelovati pravo- i močne oporoke in ako so spis..ne, i kot zak«m zapoveduje. Lahko si vsaki sani sp;še svojo oporoko, j j aiupsk ker jih ie malo. da bi jo, va/.umeli. j■» Imljše. da v takih slu-, čajih j»okličete notarja ali i>a ?ni-tovuega sodnika.
Slovenci, kadar delate oporoke, ravnaj 11 se ji.i sledečem nav< dilu ii: s tem b« ste prihranili mnogo sTtnosti in uauogo sodnijskih stvo- t škc«v.
Ako n>«>ž in žena živita v »logi . in imata še majhne otroke, ni po- ( treba d«-lati v pon ke ker to so veliki stroški, ampak 1; smrtni po-J. stelji naj ^e pokliče notarja ali mirovnega sodnika. Pred tem podpi- 3 site ]»r»'pisn«) polo ali **died* -ji Ako se to napravi, potem, ko do-: lični umrje se pošlje "deed" na! ' ounty Clerk Office, da ga vknji-j. ži. Potem žena ali ]>a mož lahko proda tisto pose-stvo. kadar li< če. Nima nobenih težav in stroškov. Zakaj je to potreba napravili?! Prvič zato, če testament :i!i opo 1 roko napravite, jo je treba podati! na •'probe*no" sodu i jo. in po nekaterih državah vzame IS mc<c-j cev. predno j«> stvar urejena. Se-j daj pa premislimo napi mer. če bi! se to zgodJo :ia farmi in če vdova ostane sama, kako more čakati hi obdelovati kmetijo IS mesecev, pr« dno j«- oh Surrosjate Courtu vsa stvar urejena Tako je v «lr-j >avi New York po«tava katera! dovoljuje enake ureditve v 18 me-j .sec i h, dočim v ilržavi (Miio dovoljuje v 12 mesecih; po drugih dr-/.avah mi pa ni znano.
Oporoka je potrebna v nekate-i -lsi>"-ajih. naprinier. ako iieaj«) stariši cdrastle otroke. Ako oče iili mati želita kateremu kaj zapustiti, morata omeniti vse svoje o-troke. Ako bi hoteli katerega izpustiti ima dotični rvravico pritožiti m* n<i probetni sod ni ji in postava mu pripozna njc«^ir\- delež, j
Slovenci imajo navado da de- j lajo ' poroke iu mož prepoveduj«* j svoji ženi da se ne sme možiti. Tej je :><i{>oinoma protipostavno. Ne i ka^-ri omenjajo: jaz zapuščam! svoje imetje svoji ženi in po njeni ; smrti pripade mojim otrokom Ti :e dobro, ampak je nevarno za de •iiče. jkosetno v mestih, uapriiner. ako dotični lastuje hišo. kateru je morebiti vredna <"i<X>0. Žena ne more prodati, otroci pa nimajo še nobene pravice, ker je mati še živa. Kaj pa. če bi hiša v tistem času pogorela, kaj bi potem otro-' kom ostalo? Nič drugega kot pra-izen lot.
Kaj pa če bi se dotična diužina i
Borba Slovencev preti germanizaeiji
"The Christian Science Monitor'* jt- pribočil v petek dne 17. r»?<tobra. 191$, naslednji članek:
v
Oporoka
Kaj pomeni sedaj na "suha postava"
Of JiS NARODA, 21. OKT. 1919
A^CIgarettes
Kamel su naj bolje za Vas ukus, one su _	1 nešto novoga i vi čete biti zadovoljni u	j v v	i
I	svakom pogledu.	/
■	Kamel ni su Cigarete kao do sadanje koje ste pušili i zaoto je izabran naj H	bolji Turški i Domači Duvan koji daje zadovoljstvo svakom pusaču i ovo
■	ce Vam Cigareta dati naj bolji ukus nego i koje druge cigarete što Vas je za do I	voljila. Vi čete u svaki doba radje -	J^^
I	pušiti Kamele nego i koje druge cigarete.	n P*
Kamel je najvrsniji duvan i ukus kojega Vam daje, da se uvek secate samo Kamele. On ima jedan naj vrsniji ukus i ne možete se nikada ostaviti jer u njima ima zadovoljstvo.
Kamel Cigarete su koje treba pušiij, One su tako prijatne i kusne, kada pušite samo jedem put Vi čete primeti-ti da su to naj bolje i naj kusnije. I sa stim čete Vi biti jedan koji čete pusiti samo Kamel Cigarete. Vi možete pusiti koliko volite Kamel Cigarete i nikada vam se neče dosaditi to znači dobra roba.
Da sami sebe zadovoljite prestavite Kamel Cigarete sa ma kojim drugom cigaretom i cenom na svetu.
R. J. REYNOLDS TOBACCO CO.
WINSTON-SALEM. N. C
Odgovor: — Da. Treba je preskrbeti dovoljenja od komisarja aii njegovih agentov za uporabo pijače pri izdelovanju naslednjih predmetov; zdravniški preparati, ti so izdelaui na podlagi ugotovljenih formul, patentirane medicine, ki niso sposobne v pitne svrhe. toaletni zdravniški in razku ževalni preparati, ki niso primer ni za pitje. Izvlečki ter sirupi, ki niso sposobni za pitje ali opojni. Za prodajo tozadevnih predmetov ni treba posebnih dovoljenj.
Vprašanje: — Kaj pa če se dobi izdelovalca pijač, ki niso z^-\ žitne in ki ima dovoljenje za izdelovanje pijač, pa kljub temu i;:deljuje in prodaja alkoholne pijače, ki nasprotujejo prohibicijski postavi. Ali izgubi tak človek svoje dovoljenje!
Odgovor: — l)a, in plačati mora kazen ne inanj kot 500 dolar-[jev za prvi pregrešek.
Vprašanje: — Kako bo po rabi-ila vlada pijačo, katero bo'zaple j rila J
Odgovor: — Izročila jo bo mo-. poče posameznim departmentom vlade Združenih držav v znan
;st vene, mehanične ali zdravniške
t
svrhe. ali pa jo prodala na privat-jnih dražbah, osebam, ki imajo do-
I vol jen je kupiti tako pijačo (ua primer duhovnikom).
Vprašanje: — Ali bo vojna pro ! hibieija razveljavljena, ko bo dovršena demobilizaeija čet?
Odgovor: — Ne. šele tedaj, ko m.1 bo končala vojna.
Vprašanje: — Ali je Koplasiu. !» postavo dovoljeno izdelovati doma katero vrsto pijače, ki vsebuje alkohol?
Odgovor: — Da. Take pijače je mogoče napraviti iz sadja in različnih jagod. Tozadevni del potrta \t se glasi;
— Kazni, ki so določene v tej ; posjtavi proti izdelovanju pijače .brez dovoljenja, se ne tičejo ose-'he, ki izdeljuje neopojen sajder ;u pijače iz sadja ter jagod edi-inole za domačo uporabo, a tega sajdera in drugih takih pijač se ne Ume prodajati ali dobavljati ra-jzen osebam, ki imajo pravico izdelovati jesih.
Vprašanje: — Ali se tiče določilo, ki se tika vseh drugih alko-1 olnih pijač, da ne smejo vsebovati več kot pol odstotka alkohola tudi sajdra in drugih pijač i/, sadežev, ki so napravljene le za i domačo uporabo?
Odgovor: — Soglasno z mnenjem onih, ki so sestavili postavo in soglasno z debatami v kongresu ni treba, da bi smele imeti te pijače le pol odstotka alkohola: imajo ga lahko več. Senator Sterling ki je imel v rokah predlogo! ji rekel tekom razprave v senatu: — Senator iz Kansasa predlaga, da bo^v vsakem posameznem slučaju porota določila takn vprašanja. V tem oziru soglašam žnjim.	»
Vprašanje: — Ali bo pri takih! porotah preizkušnja obstajala v 'tem, če je videti znake pijanosti?
Odgovor: — Tako je. Dase zavaruje narod proti izdelovanju o-pojnih pijač doma, je prepovedana prodaja receptov za pijače.
Vprašanje: — Ali je dovoljeno i p ost reč i gost s sajdrom in drugimi pijačami iz jagod?
Odgovor: — To ni vsebovano v postavi. Treba je šele določiti, kaj pomeni izraz za domačo uporabo, vendar pa kažejo vsa znamenja, da je to dovoljeno. Človek pa bi kljub temu rizkiral, če bi postregel svojega gosta s sedem procentnim sajdrom, ki bi nato. kazal na cesti znamenja pijanosti. Dotični. ki bi dal tako pijačo pijanemu, bi moral plačati kazen ali pa iti v ječo.
Vprašanje: —-Kaj pa glede dva in petinsedemdeset odstotnega piva, ko bo postava uveljavljena?
Odgovor: — To pivo bo moralo ; izginiti. Oblasti bodo takoj po u9 veljavljenju postave zaprle jse rrostore, kjer se prodaja to pivo 1 in vse prostore, kjer prodajajo i pijačo, ki vsebuje več kot pol pro- ■ centa alkohola.
, Vprašanje: — Kaj pa s pravdo, hi se vrši in v kateri trdijo izdelovalci piva, da je dva in 75 odstotno pivo neopojno? Ali bodo dobili izdelovalci takega piva do-i.
Vprašanje: — Kaj pa glede te-[ ga, če prepelje lastnik svojo pijačo z avtomobilom?
.Odgovor: -- Potem, ko bo amendment uveljavljen, bo naj-brže treba dovoljenja za tak prevoz ter za prevoz vsake druge vrste. Drugi odstavek 26. člena postave. ki se tiče transportacije je zelo obsežen ter vključuje napri-nier tudi nepostavno prevažanj** pija če s pomočjo aeroplanov. Prevozna sredstva, katera se J>o ra i bilo ne postavnim potoin, bodo za j plen jena ter prodana kot kazen i >a kršilca. Zaplenjena bo tudi pi-j jača. Postava pravi, da ima lahko' čiovek pijačo postavnim potoni v j svojem privatnem stanovanju in ua ne sme nihče preiskati nobenega privatnega stanovanja., razen če se je to stanovanje uporabljalo za nepostavno prodajo opojnih pijač
Vprašanje: — Kaj pa je razumeti pod izrazom "privatno stanovanje"?
Odgovor: — Privatno stanova rje vključuje sobo ali sobe, v katerih stanuje človek, ne začasno, temveč stalno in naj je to stanovanje v hiši, hotelu ali boarding-Iknmu.
Vprašanje: — Ali sme imeti človek v svoji sobi v hotelu, kjei s" le začasno mudi steklenico pijače ne da bi spadal pod para praf?
Odgovor: — Soglasno s post a-r o bi tak človek transportiral pijačo z enepa mesta na drugo.
Vprašanje: — Postava pravi: \obenejra preiskovalnega povelja se ne sme izdati za preiskavanje privatnega stanovanja ko takega razen če se to stanovaupc rabi za nepostavno prodajanje o-pojrih pijač ali če je stanovanje t:el trgovine kot naprimer prodajalne, skladišča restavranta. ho tela ali boardinghousa. Stavljeno je bilo vprašanje, če sme vlada preiskati šop v prvem nadstrop-lu apartmenta hiše, o katerem s« domneva, da se tam prodaja o-pojno pijačo. Kaj glede tega?
Odgovor: — Tej?a ne sme sto-i;ti. kajti soplasno s postavo je .smatrati za privatno stanovanje \sak apartment ali sobo, v kateri dotični človek stalno stanuje. \ sledtega bi bilo treba posebne ga preiskovalnega povelja, prebivalcem apartment stanovanj se ni treba bati ničesar v tem oziru.
Vprašanje: — Ali je postopanje proti kršenju vojue prohibicije obrnjeno v glavnem proti o-sebi ali proti mestu, kjer je bilo izvršeno kršenje?
Odgovor: — Vsaka soba. hiša. poslopje, ladja, voz ali prostor katerekoli vrste, kjer se prodajajo pojue pijače, je proglašen, soglasno s to postavo kot javno zlo in vsaka oseba, ki vzdržuje ali pomaga pri vzdrževanju takega prostora, je kriva slabega obnašanja ter podvržena kazni ne manj kot sto dolarjev in ne več l;ot enega leta ali oboje. Tako po sestvo lahko vlada proda v plača nje vseh kazni in stroškov, ki so nastali vsled zasledovanja radi kršenja te postave.
Vprašanje: — Kakšne so pa na-daljne posebne kazni soglasno z enforement postavo?
Odgovor: — Za izdelovanje ali prodajo pijač v nasprotju « postavo je določena kazen ne več kot tisoč dolarjev ali šest mesecev ječe za prvi pregrešek. Za kršenje dovolil, -katere bo izdajal komisar za notranjo carino, tika-jočih se izdelovanja, transporta ali prodaje piače, je določena ka-1 zen ne več kot 5000 dolarjev zal prvi pregrešek. Soglasno z dol a-J zom nepostavnega izdelovanja ali; prodaje bo morala dotična oseba1 plačati dvojno svoto kot jo-dolo-l ca postava z dodatno kaznijo pet-' stotih dolarjev za prodajalce na drobno ter tisoč dolarjev za izdelovalce.
Vprašanj«: — Kdo bo izvršil aretacijo?	!
Odgovor: — Soglasno s postavo sme izvršiti aretacijo vsak uradnik Združenih držav. V to svrho spadajo tudi uradniki poaameznih držav.
Vprašanja: — Ali se tiee sistem dovoljenj tudi izdelovanja ali u-porabe pijače v nepitne svrhe?
kakega človeka ter pa preišče?
Odgovor: — Ne. Tega ne sme i storiti, dokler ni dobil od sodni- , je tozadevnega dovoljenja.
Vprašanje: — Na kak način pa |je mogoče dobiti tozadevno dovo-'l jen je?
Odgovor: — Oe je kaka.oseba prepričana, da ima nekdo drugi nepostavno pijačo v svoji posesti ter jo rabi ter ima zato svoje inoč-|l»e dokaze, lahko napravi afidavit pred komisarjem Združenih držav ali drugim pooblaščenim uradnikom. Tak uradnik izda nato lahko preiskovalno povelje proti dotični osebi. Kdor prodaja opojno pijačo na nepostaven način, je kriv dveh prepreškov, kajti dru-f.i preprešek je ta, da ni plačal za to pijačo. Ce bi pa bila dotična pijača izdelana v stanovanju človeka, bi prišel vpostev tretji j pregrešek. Ta pregrešek je obstajal že pred sprejemom sedanje j postave ter ni bil razveljavljen.
Vprašanje: — Ali lahko člo-
xek, ki je nakupil pred uveljav-Iietijem prohibicije, pijačo, sprani doticHO iz skladišča na svoj dom ?
-Odgovor: — Ne. če je bila pijača pod hondom v vladnih skla diščih. Tekom vojne prohibicije *f mogoče dobiti pijačo v pitne svrhe iz vladnih skladišč edinole |v eksportne namene. Po uveljav-ija^ Ijenju amendmenta k zvezni ustavi v januarju naslednjega leti* bo mopoee dobiti iz vladnih I tkladiše opojno pijačo le v zdravstvene. znanstvene, mehanične in obredne svrhe. Ije v te namene se bc smelo prodajati pijačo.
Vprašanje: — Vzemimo, da nima kaka oseba prostora v svoji hiši za pijačo, katero je nakupila pred 1. julijem, in da je ta oseba •pravila sod ali več sodov viskija i navadnem skladišču? Ali bo Miiela ta oseba vzeti pijačo na svoj dom?
Odgovor: — Soglasno s 1. čle-rom postave, ki se tiče uveljav-I jenja vojne prohibicije, ni tako |>ostopauje prepovedano. Soglasen z 2. členom, ki se tiče uveljav-11 jenja amendment*, bi bilo naj l>rže treba dohiti dovoljenje ko-. iftisarja za notranjo carino ali do-! voljenje enega njegovih agentov, i Izdelovanje. prodaja, nakup in I rev oz pijače je soglasno s posta Vii odvisno od dovoljenja komi sil rja za notranjo carino. Izdajajo je takih dovoljenj pa je podvrženo strogim omejitvam.
Vprašanje:. — Ali je postava jasna glede tega. če sme človek ki je kupil pijačo za svojo osebno uporabo, seliti to pijačo z ene-Iga mesta na drtipo. Kaj pa glede številnih slučajev, ki se bodo pojavili, ko se bo kak meščan pre selil iz ene države v drugo?
Odgovor: — V tem oziru je postava nejasna ter jo jc mogoče ua več načinov razlagati. Sesta-vltclji postave so imeli prvotno namen, da se tega ne sme storiti, lajti domnevali so, da bo s tem odprta pot za številne pregreške. I Ljudje lahko trdijo, da so imeli pijačo, ki je bila nepostavno kup ljena, spravljeno v kakem skladišču na drugem mestu. Tekom debate v senatu je prišlo na površje vprašanje, če more vzeti človek, ko se preseli v drugo hišo, seboj tudi vino in druge pija če. Neki senator je vprašal glede tega senatorja, ki je imel v rokah ( tozadevno postavo. Ta senator je , rekel, da lahko po njegovem mnenju človek preseli tudi pijačo ter j dostavil, da je že večkrat dobil to vprašanje.
Vprašanje: — V slučaju, da se j lastnik pijače preseli na tako raz- ] daljo, da je treba prevoza z že- ] leznieo, ali je treba v tem sluča- < Ju dodatnih zakonitih določb? i
Odgovor: — Da. Soglasno z 1 določbami vojne prohibicije so < dobile železnice nalog, da se morajo prepričati, na kak način je j bila dobljena pijača, katero pošiljajo po železnici. Tozadevne o- t vire so številne, in postave pre- i !»ovedujejo pošiljanje pijače, kar * bi kršilo državne postave. Števil- < ne države imajo postave, ki pre-prevedujejo transportaeijo pijače < preko njih osemlja.	j
Kongres j* sprejel enforement postavo k vojni prohibiciji ter k osemnajstemu amendmentu k zvezni ustavi.
I
Dosedaj je bila takozvana Sa ! lusrs le pol suha. Se vedno je bi- j lo najti mesta, kjer je lahko do-, bil žejni potnik krepčilno pijačo : Sedaj pa se mora napotiti v resnično suho delalo, če bodo tozadevne postave v resnici izvedli, i
Vsled tega je treba posebuih J navodil za potnika, ki bo potoval preko te suhe puščave. Vpraša ! i'ja in odgovore, vsebovane v tem "katekizmu", je sestavilo uretl-, ir.atvo "Glas Naroda"', ker je do- j bilo zadnji čas veliko tozadevnih vprašanj. "Katekizem", kateremu hočemo priobčiti v informativ-be svrhe, je naslednji:
Vprašanje: — Ali je soglasno z določbami postave, ki dovoljuje, j ua ima človek v svojem stanova- j nju za svojo privatno uporabo in j za ono svoje družine pijačo, stavljena kaka meja glede množine pijače, katero sme imeti človek)
Odgovor: — Ne. Tudi ni dolo-; r en čas, v katerem je treba pora-. biti to pijačo. Človek ima'lahko zalogo za petnajst let ali še dalje ah za celo življenje, a vsa ta pi-! jača mora biti nakupljena še pred-: i*«» je bila uveljavljena vojno- j prohtbicijska postava.
Vprašanj«: — Aii ima lahko
čiovek recimo, petnajst ali dvmj m-t »odov /jfai.ja?
Odgovor: — labko jih ima, v Lolikor so prizadete pri tem po M'bne določbe te postave. Dejan ski pa bi taka množina pijače vzbudila suni, da ne more dotič-' i't sli njegova družina porabiti fi-koni celega življenja toliko mno /ino pijače. Vsakdo, ki bi imel štiri ali pet mmIov žganja, bi bil osmuljen, vendar pa ni mogoče v • tem oziru ustanoviti nobenega' staadarda vnaprej. Najti je slu-1 eaje, ko »o se ljudje za svojo osebno porabo ''oborožili-' z dvemi ali tremi mm.1i ifrauja. ^Posebno pa apostoli prohibicije, ki ho se *obo-Kiiili' za najmanj petnajst dol dvajset leti. Vse. kar presepa ' štiri ali pet sodov, bi izgledalo sumljivo, a v tem oziru ni nogo-j če ustanoviti nobenega standarda l Nikdo ne bo šel v hiše izključno J l.a podlagi govorice, da iuiu ta; in oni človek dosti pijače. Zvez-j m aireuti bodo sledili le stropim iiokazom, da so bile obstoječe po 1 stave kršeue, — to je v slučajih, j kjer je dosti vzroka za domneva-' nje, da se je pijačo prodajalo v j dotičnih hišah ali da se jo je pošiljalo ii njih v namenu, da se jo proda.
Vprašanj«: — Ali bo postavnim potom kaka pot za človeka. <*«i dobi pijačo, če s** ni pre%krbel s pijačo v svojem stanovanju za svojo osebno porabo?
Odgovor: — Le ena. Človek, ki m* je založil s pijačo zase in za družino, in to je moral storiti pred 1. julijem, lahko postreže dotičnemu kot gostu. Postava I ravi namreč: itowtu, katerega porabi človek v hišo.
Vprašanje: — Kaj pa če bi sel dotični gost vpijanil in hodil pijan po cesti ? — Ali je za takega roločen« kaka kazen? >
Odgovor; — Nobena, soglasno s to postavo. Številne posamezne države imajo tozadevne postave. Zvezna postava se ne tiče tozadevnih državnih postav, če ne nasprotujejo prol.ibiciji.
Vprašanje: — Če ima kaka o-seba na svojem domu pijačo ter se jo dolži, da se je nepostavnim potom polastila take pijače, kdo naj dokaže, da to ni res?
Odgovor: — Tisti, katerega dolie.
Vprašanje; — Ali ne nasprotu je to principu navadnega zako-ka, da je smatrati vsakega človeka nedolžnim, dokler se mu ne dokaže krivde?
Odgovor: To nima s to po- < stavo nobenega opravka. Šesta- : vitel j i te postave so gotovo spo- I tnali, da je treba ostrih odredb 11 in sicer radi velikanskega proble-j' taa, kako uveljaviti prohibicijo. ji
Vprašanj«: — Ali lahko »ogla*-J no s postavo državni agent, ki i ima moim dokaze, da je bila po-j| stava kršena, stopi v stanovanjejj
[ Predzgodovina ultimatuma I	Srbiji
I	-
V zvezi z nemško-avstrijsko objavo uradnih «1« knmentov začetka vojne med avstroogrsko monarhijo in SrVijo, jc pisala "Arbeiter Zcitung" dne 23. septembra v članku "Položaj dne 2:t. julija 1914"' na dan izročitve ultumatuma Srbiji med drugim tudi
sledeče:	'
—	Kocke so bile padle: Ultimatum Srbiji, ki je bil tako sestavljen. da ga je morala Srbija odkloniti, je bil izročen Srbiji v četrtek 23. julija 1914 in naznanjen v petek, dan kasneje s posebno noto vlastem. O tem, kaj je kanil prof Berehtold. še eno dejstvo: V zapisniku o odločilni seji ministrskega sveta od 7. julija 1014. ki je bil predložen cesarju, se plaši -. "I)a se morajo predložil: Srbiji tako da-lekosežne zahteve- ki puste predvidjati odklonitev, da bi se mo.'/lo začeti z radikalno rešitvijo potom vojaške akcije
Toda v konceptu se je glasilo to mesto, ki je zapečatilo vojni i namen habsburške vlafle tako-lc :
"Da se torej morajo predložiti Srbiji popolnoma nesprejemlji ve zahteve, ki naj gotovo dovedejo do vojne".
Seveda, da bi se ne prestrašil stari cesar, je P.erchtold spremenil sam ta pasus. Sicer se pa razvidi, da se je vojni namen uveljavil neposredno po atentatu.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand jc bil uomijeu 23. junija, a že 1. julija, torej tri dni po atentatu, je rekel Tis/.a:
—	Jaz s£m imel šele po moji avtdijcnci priliko govoriti z ?ro fom Berchtoldom in doznati njegov namen, uporabiti umor v Sara-jevein kot povod za obračun s Srbijo.
I/, tega izhaja jasno, da jc vojaško-diplomatična kamnrila na Dunaju sklonila vojno že ta dan, namreč 1. julija 1914.
Save the
EasyWay I
w^WS.S.
\oljenje za nadaljno kuhanje do končne odločitve teira slučaja ?
Odgovor: — Ta postava je bila sprejeta potem, ko so bile vložene te ■tožbe. Treba je vložiti nove.
Vprašanje: — Kaj pa glede postav v različnih državah, ki se razlikujejo od zvezne postave?
Odgovor: — Zvezna postav*, ima vedno prednost. '
Vprašanje: — Kaj se bo zgo-j 'lilo v onih državah, kjer je pre I ovedano izdelovanje pijač, ki imajo sploh kak alkohol v sebi?
Odgovor: — Vsaka država, ki ini-i take postave, lahko izvede vpoštevanje te postave, ki ne nasprotujejo zvezni postavi, bodo yvt.de pravomočne.
Vprašanje: — Kaj pa določa postave glede 53 miljonov pralon zgftnih pijač, ki so sedaj v državnih skadiščih te dežele?
Odgovor: — To pijačo se lahko esportira po uveljavljen ju amendment i ali pa se jo lahko , dobi iz skladišč v nepitne svrhe.
Vprašanje: — Kakšne določbe so uveljavljene za prisilno vpoštevanje te postave?
Odgovor: — Komisar za not ra rjo carino je dobil na razpolago dve niiljoiia dolarjev in j lističu i department siotisoč dolarjev.
Vprašanje: — Kako je mogoče dobiti pijačo v slučaju bolezni? \
Odgovor: — Edinole zdravnik.j ki ima tozadevno dovoljenje, smej izdati recept za pijačo. Tak recept sme izdati le po skrbni telesci preiskavi ali potem, ko je do-i bil zdravnik natačne podatke, da; i j«? taka pijač i v resnici potrebna kot zdravilo pri tej ali oni bo lezni. Zdravnik ne sme predpisa ti-zna notranjo uporabo več kot en pint ž»tr.e^pijaČe za isto ose i bo in za ča^ desetih dni. Vsak
i
recept je veljaven le za enkrat. Noben zdravnik ne sme dati takih receptov in noben lekarnar jih ne sme izvršiti razen na pole, j ki so posebno določene za to. Izjemo delajo le slučaji skrajne si-i le. V takem slučaju pa je treba imeti poseben zapisnik.
^^^^ Ozdravi katar mehurja in od-: strani vse v 24
Vmki piWW ^ Varajte m pootredb. j
I družin, marveč tudi v korist dr-jžave. ker se bo s takim činom po-! mirilo koroško prebivalstvo, i Saj ni treba, da ponavljamo tu-|di mi napake prejšnjih koroških ! nemških oblasti. Ce smo znali do-; slej biti v drugih ozirih boljši od I njih, bodimo tudi v tem.
To ne bo menda škodovalo!
("Naprej.")
KAJ POVZROČA ŠPANSKO
INPLUENCO?	9
i
Pariz, Francija, 20. oktobra.— j Po mnenju izvedencev v Pasteru-rovem inštitutu ijrrajo vidni ba < ili le malenkostno ulogo pri špan ski influenci. Dr. Ortecoin pravi j v svojem poročilu, ki je plod obširnih tozadevnih preiskav, da je pripisovati pok varjenje krvi v j slučaju španske influence nekemu nevidnemu strupu. Izjavlja i.udalje. da se razlikuje iufluenea \ človeškem telesu bistveno o:l bubonske ku^c, da pa je v sorodu z gotovimi boleznimi, ki jih j je opaziti pri živalih.
Veščak izjavlja nadalje, da se inu je posrečilo proizvesti influeu-co med živalnt« potom procesa, ki bo imel za posledico uspešno varstveno cepljenje pri ljudeh.
Žalostna usoda koroških internirancev
r—
< Po zaseden ju južnega dela Koroške je bilo precejšnje število o-; seb interniranih, bodisi zato, ker so se zdele sumi p ve; bodisi zato. ; ker se jih je smatralo, ne vemo, j iz katerih razlogov, — za vojne i ujetnike.
Usoda teh ljudi, o katerih vemo prav gotovo, da so nedolžni, 1 (pravi krivci so se prej rešili čez mejo, ali pa so si drugače pomagali) je dokaj trpka.
■
Nočemo zaenkrat opisati križev pot teh revežev — naj ostane v pc resu — in tudi ne metod, ki so odločevale, da jc bil marsikateri I delavec ali kmet po krivem in-' terniran.
Vemo. da je med intemirancij veliko delavcev sodrugov, o ka-1 terih imamo najboljše mnenje. Zakaj se te ljudi ne vrne takoj družini in delu, ne razumemo.
Napravilo se je primerne korake, toda pri nas je z gotovimi rečmi in z gotovimi akti češče ve-j lik križ.
Zadosti! — Apeliramo na mero-dajne faktorje, da si vzamejo u-sodo teh ljudi k srcu. da jih rešijo internacije. To ne bo samo v korist posameznikom in njihovih
*	«••-•'• f X » .	-v	«
Novi šolski zakon v Jugoslaviji
— Dr. J. S. —
%
Minister pro*vete j«* «lal objaviti načrt o narodnih šolah v dr-ln vi SUS. Načrt j«- izdelal posebni "Prosvetni odbor', obstoječ i/ faznih učnih strokovnjakov, ki so jih kot svoje delegate V njega poslale pokrajinske vlade v državi. Minister v spremnem pismu izrecno opozarja, da predloženi načrt nikakor ne pomenja konecne redakcije državni ga zakona o narodnih šolali: opozarja tudi, da vse b ije načrt mnogo formalnih in tehničnih nedostatkov, ter našteva toeke, ki jih načrt pušča še nerešene. Navzlic temu je dal načrt objaviti. da sc. kakor sain poudarja razjasnijo še pravočasno vsa načelna vprašanja, tičoča se enotne ureditve osnovnega pouka.
Postopanje ministra je hvalevredno in lojalno. Njegova misel je: tu gre za neizmerno važno zadevo; naj se za to zadevo zavzame >«'s narod, ne samo učitelji osnovnih (ljudskih), meščanskih iu uči-tcl jiščnih šol. ampak — kakor izrecno priporoča — tudi druge kom petentne osel»e ter zadevne stanovske organizacije.
.H kompi tentnim oaebaiu Štejemo seveda zastopnike ljudstva, ki uro r a za š«.lo da\k.* plačevati in ki t««rej nosi vse breme za šolo: za stopoike staršev, kateri!: la>t so šolo obiskujoči otroci ter zastopnt ke cerkve, ki im« «mI Ropa pravieo in dolžnost, da skrbi za vzirojc r.trok; k -tanovskim organizaeijam vse. ki jim je usoda otroka na sr-fii, torej tudi kmetske, delavske iu podobne organizacije.
Načrt je objavljen. Ves narod in vse njega plasti se morajo zap j za internirat i: vse organizacije, vsi odločujoči činitelji ga morajo \/eti v pretres t»r svoje mnenje in svoje zahteve povedat v Bel grad.
N"u. rt so ti.'«- le zakona o narodnih' šolah, h katerim spadajo — otroški v iteei (dječja zabavišta), ljudske (osnovne), nadaljevalno in meščanske < jrradjanske Šole. Aolski obsik traja ne oziraje se na 0-:r««ški- vrt.« o^,u let ler pričenja v normalnih razmerah z dovrSeniin i -tiui btoiL Oblega torej najvažnejšo dobo v človeškem življenju. Naravno, «la ne more in da ne sme biti nikomur vse eno, kako stališče zavzema država po svojem šolskem zakonu nasproti otroku.
Kodi odkrito povedano: — Mi se čudimo brezobzirnosti in drznosti "Prosvetnega odbora", da je v sedanji dobi in pri naših razmera b tnujrel tak načrt sestaviti in dati v objavo.
(VI idejni svet nas loči od tistega duševnega vzdušja, iz katerega je i/sel tu načrt. —- Poglejmo!
GLAS NARODA. 21 OKT. lfH<)
Kropa in Kamna gorica pred polomom'
Zadruga za izdelovanje železni-ne v Kropi in Kamni gorici je na tem, da ustavi v par dneh svoj obrat. Ljudsko podjetje, ki je izvažalo plodove Svojega dela v Rosno. Hercegovina. Črno goro, na Turško in v Nemško Avstrijo, se bo radi pomanjkanja premoga zaprlo.
Nad tristo delavskih družin bo na eesti, cela pokrajina vsled1 pogubne vladne gospodarske po litike uničena. Zmeda in obun vlada med delavstvom, potrpeli ji* v ost ljudstva je * pri koncu. Vsi, opomini in pravočasna svarila so bila zastonj in zato bo nosila vlada s svojo absolutno demokratsko večino sama na sebi katastro-, falne posledice, ki bodo prišle.
V času, ko za naše najnujnejše gospodarske potrebe nT najti tro-he premoga, po Zagrebu pro lajajo naš premog verižniki, Židov-; ski špekulanti in drugi sleparji, ki se bogatijo na račun naših zaprtih podjetij. Vlada, ki ni spo-; sobna dovolj, da prepreči take| gospodarske polome, naj se skrije! v svoji sramoti pred delavskimi p roleta ri jat otn.
Kropa in Kamna gariea je le j
začetek nesreče. Prišel bo nad celo slovensko industrijo iu slo-! vensko delavstvo polom, če ne vstane sila. ki napravi konec tem: razmeram. Iz eeie dežele prihajajo vesti, da so naše tovarne iti naša industrijska podjetja na icm
«la prenehajo z delom ali pa siluo »►mejijo svoj obrat
I Kdo in zaslužek, družinski min in družinska sreča tisočev je v ne-1 varnosti. Prvih tristo družin ko f raka že naprej v pogubo
K<I«»r j<* "«lržavotvoren"\ naj stopi na plan! Ko bo zavadala ti j šina po industrijskih podjetjih ie bodo mase v poletnu. bo prepoz-j no. Ce bodemn že morali po ^jjni. v Ljubljani ti|>eti mraz, kar jej <lan»-s skoro «;oto\-o. naj se vsaj življenski obstanek delavnega na roda pred zimo varuje.
Najpriprostejš: človeški pojmi, dolžnosti do bližnjega in najbol] elementarna skrb za državo nala-j gata naši vladi /apoved, da ne-: mudoiua spremeni svojo pogubo-j nosno gospodarsko politiko.
Rrez oolašania in omahovanje j * i naj izpolni svojo dolžnost do na'
šega ljudstva! To je zadnji opo-1
min. ki ji ga moremo dati.
I
AMERIKANCI SE VRAČAJO IZ SIBIRIJE.
Vladivostok, Sibirija. lf>. okt. Odtukaj ,j«* odplul parnik "Great ?čortheru". ki ima na sebi 1400 ameriških vojakov in sto častni-j kov. Izkrcali se bodo v San Fran-j ciseiu
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA /r^^K INK0RP0RIRANA
5. JULIJA 1908 vŠ&Sj^^ 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado,
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOHN PEKEC, 4459 Wash. St, Denver, Cola. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, Leadvlle, Colo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4bC4 Wash. St., Denver, Cola. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 5, Pueblo, Colo. Glavni blajrajnik: JOSIP VIDETIČ, 44S5, Logan St.. Denver, Cola Zaupnik: FRANK ZAITZ, 014 W. Cestnnt St., Leadvlle, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: JOHN GERM, 734 Moffat Ave.
MIHAEL KAPSCH. 503 N. Spruce SL, Colo. Spring«, Cola
GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver, Ookx
POHOTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1200 li^rwlod Ave., Tueblo. Cola JOHN K OCX! AN, 1203 Mahren Ave., Pueblo. Colo. FRANK CANJAR, 500-501 — 45 Ave., Denver, Colo.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Predsednik: FRANK BOTTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo, Colo. F^LANK MARTIN JAK, Box 25», Ely. Minn. PETER GESHELL, 4464 Wash. St., Denver, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R. S. BCRKETT, 44S7 Washington St., Denver, Colo.
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. T. denarne nakaznice In vse uradne stir ari se poAUJaJo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl nadzornega odbora, preptrce aadeva pa aa predsednika glavnega porotnega odbora.
Jos. J. Peshel in Anten Poljane«. St. Louis, Mo.: Mike tirabrlan.
Great Falls, Want.: Math. Drla Klein, Moot.: Gregor Zobec. Govanda, N. Y.: Karl Steralda. Little Falls, N. Y.z Frank Masla B&rberton, O. in okolica: Frank Poje In Alb. Poljanec.
t'ollimvood. 0.: Math. Blspolk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Chaa, Kar linger. Frank Meb tn Jakob Bafr alt
Lorain, 0. in okolica: Louis Balast
J. Ku_ux.se In M. Ostanek.
Niles. 0.: Frank KogorfeJc. Yonngstown, 0.: Anton KlkeiJ.
Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa: M. Klarlch. Amhridze, Pa.: Frank Jakte.
Besemer, Pa: i^juls Hribar. Brougbton, Pa. in skoUsa: An tori
Ipsvec.
Burdine, Pa. la akoUca; Jobs
Demšar
Conemanfh, Pa: i vsa Psjk, Vid BovanBek
Claridge Pa: Anton Jerlna la Ant Kozoglov.
Dunlo. Pa.: Joe O aha ben. Export, Pa.: Louis Supan«A * , Forest City, Pa.: Mat Kamin Fareli, Pa.: Ant. Valentin««. Greensbnrg, Pa In skoliea: Fraal Norak.
Hostetter. Pa. la tkolleai FraaH
Jordan.
Imperial. Pa: Val. Peternel. Johnstown, Pa: Frank GabrenJa XA John Polanc.
Luzerne, Pa la sksUeal Aatoa
Osolnik.
Manor, Pa in okolica: Fr. Demšar« Moon Run, Pa: Frank Maček in Ft« PodmllSek.
Pittsburgh, Pa ta okoli ear U. R. Jakobich. Z. Jakshe, Klarlch Mat la I. Magister.
Ralphtcn, Pa. la akoUeal Marttt Knroscheta. Reading. Pa. is okolica: J. PewlLN Sooth Bethlehem, Pa: Jernej K« privSek.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa ie akotftea: Franl Schifrer.
West Newton, Pa: Joel o Joraa
White Valley, Pa. In okoIico: Jur/|
Previa.
Willork, Pa: J. Peternel. Murray. Utah in okolica: J. Kartell! Clack Diamond, Was«.: G. J. Po
renta.
Coketon. W. Va: Fr. Koctan. Davis. W. Va. ln akollea: Jobi
Brorfcb.
Timnas, W. Va ia akeOtal %
Korenchar.
Milwaukee, Wis.: Andrew Foa, 7« *!p Tratnik ln Ang. Collander.
Sheboygan, Wis.: John StampfeJ H H. Kvernn
W. Alii a. Wis. : Frank Skok. Rock Springs. Wya: Louis Tt. 'h»f Ca A. Jnstis
Italijanski kmetje rešujejo sami
agrarno vprašanje.
-
j V Italiji je agrarno v)>raša:iji> pereee že desetletja. Italijanski
: kmetje so zelo sironiašni, nimajo' j zemlje, ker se skoro vsa zemlja' ; nahaja v rokah lattifundistov. —' Meščanske stranke s«> vedno Initio nasprotovale a«rrarni reformi.
Sedaj so italijanski kmetje s>ini posedli zemljo in jo zaeeli ob-le jlovati. Veleposestniki so se prestrašili in vlada skuša sedaj zadovoljiti kmete s tem, da jim po nuja zemljo kot i.ajemniki. (ilha-nje italijanskih kmetov je veilno' moeuejše, poselun« še sedaj, ko se' i je odpuščeno vojaštvo vrnilo na' svoje domove.
NAŠI ZASTOPNIXL
kateri so pocMa^^i pobirati narod nlno za dnevnik "Glas Naroda".
Vsak zastopnik lzua potrdilo aa svoto, katero Je prejel in Jih rojs-kom priporočamo.
Naročnina ca "Glas Naroda" Je: Za celo leto $-1.00; za pol leta |2.50 za Četrt leta $1.25. San Francisco, CaL: Jakob Lot Slu Denver, Colo.: Louis Andoldek u Frank Škrabec. Pueblo, Colo.: Peter Cull*. Joht I Germ, Frank Janeeh ln A. Kochevar Salida. Colo, ki okoUea: Lonu Costello.
Somerset, Colo.: Math. Kernely. IndianapoUs, Ind.: Alois Rndman. Clinton, Ind.: Lambert Bol ska r. Chicago, I1L: Jos BosUč. Jos. BUab Joa Bev^"
Joliet, nL: Frana Bamblch, Frani Lanrich ln John Zaletel. Mmseootah, DL. Fr. Angnsthau La Salle, DL: Matija Kom p. Livingston, I1L: Jlich. Clrar. North Chicago, I1L in okottea: Ant K obal ln Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Cerno. Springfield, DL: Matija Barborlk j Waokegan, DL: Frank Petkovdek. Franklin, Kana. in okolica: Fran) j Leakovlc.
Frontenae, Kana.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mike PenciL | Kitzmiller, Md. In akaUea: Frani Vodopivec.
Chi«holm, Minn.: Frank Govie, Jak petrlch.
Calumet. Mich. In okoUea: M. > J Kobe ln Pavel Shaltz Detroit, Mich.: Pani Bartel. Aurora, Minn.: L Penisea Eveleth, Minn.: Loots Gov£e Gilbert, Minn. In okollea: L Ves«: Bibbing, Minn.: Ivan PooSe Virginia, Minn.: Frank Hrovatleh. Ely, Minn, in okolica: Frank Gonis
Zdravim samo moške,	j
Dr. Koier Jo najstarejši ilovenskl sdravnik, IpecJaUit v Pitta-	]
bargha Ia ima 28-letno iskutnjo v zdravljenja moftklb bolezni	j
tžastrnpljenje krvi ariravt o	j
slovitim G06. ki ga Jo '-»i"	1
profesor dr. Ehrlloh. Ako Lmata	j
IspuAfaJe in nezole po telesa,	j
▼ grla, ako ram izpadaj* ksaja,	| ves boli r kosteh, pridite ta UistU vam boa krL Nikakor a4
«akajte, kajti ta tiahioo as pr*-	j
nese naprej.	j
Vso izločevanje is kanala m	j
izpudčanje vode zdravim po na}-	t
oovejSI metodi ln v kolikor	j
goče kratkem času. Kadar vpo-	]
znate, da nimate več moška moiL	j
ne <^aknjte, temveč pridite In	j , vrnil vam bom moSko mod. I Kilo ozdravim vJO arah htm
Bolečine v mehurja «4 ta-	I
'	sar prihajajo bolečina v hrbta	i
Slovenski sdravnDt	in križu, palenjo pri mokraoj*	i
Ia ostalo bolečine te vzate zdravim z največjo gotovostjo.	i
Bevmatlzem. trganje, bolečine, otekline, ličaj. Motnje te «n«i
Mm bolsnd ki nsstsnnjo vsled nečista krvt oadravla v kratko«	!
laso, da nI treba legati.	J
Crate are: V ponedeljek, sredo in petek od & atutraj dol. p*.	j
poklaa. V torek, Četrtek ta soboto od ft sjotiaJ da A	V ao«»	j
Ve<«o3. poupidaa
Po polti ne deluj«. Pridite ooebno. Ne pozabit* Ime in Uteris	]
Dr KQLER. 63a PfNN AVE.
PITTKBURGH. PA.!
SUKA HAM KAZE GLAVNEGA TAJNIKA IBSfE VLADE I. MACFHEE80NA Df LORMCE GA POEOftTOCA
^■ailK&la.''-iTv? *	. A-r-.z '..'"ar. • t^.-^,.	— ^ .
jrajni dobiva vse, kar rabi za šolo.' za ueitelje itd.	' 1
Tu naj se vstvari analogija z'< vojašnicami, s srednjimi in drugi-' mi šolami, s poslopji državnih u-radov itd. Birokratizem šolske ob i eine naj odpa<le, ker se da lahko ] brez njega izhajati. Zadostuje po < polnoma krajni šolski odbor kot * predstavitelj staršev. On naj stoji < učitelju pri skrbi za šolo ob stra- ; ni: a naj ima seveda tudi pravieo pritožbe do pokrajinske šolske oblasti proti učitelji, ee bi resnic ni nedostatki bodisi v šoli, bodisi ! v javnosti izhajali <k! njega.
Naert takih pravic predstavite-1 Ijem staršev nikjer ne priznava; seveda če je otrol: po njem držav . na lust, potem se zasebniki nimajo kaj brigati zanj.
rrotiljudska in krivična je tudi določba v načrtu. «Ia morajo otr«»-ei. — ki N'B! — obiskujejo pri- 1 vatne šole s pravieo javnosti — ; ob koncil šolskega leta polagati i/- ] pite pred predsestvom šolskega ] luolzornika. Spričevala iz takih j šol bi samo tedaj veljala, ee jih je šolski nadzornik podpisi.
"Turna«'" k temu paragrafu . pravi, da *e s tetu hoče na ostrejši način kontrolirati privatni po- | uk. Ne. uničiti se lun-e! In to J ravno je protiljudsko! Kje so pri vatne šole s pravieo javnosti bile ] na slabem glasu glede pouka? — , Vsekdar so one vzdrževale konku ( reneo z javuimi š(»lami ali te eele ,
na<lkril jevale!
. • 1
Nima li šolski i.a«lzoruik tek«»m ,
leta »losti prilike, »la se kedar boe<* popolnoma nepričakovano prikaže v takih M»lah in kontro- , lira ]>i»iik ?	(
Tu viilimo spet atentat na ljud ske praviee. proti kateremu tre-i. ba glasno protestirati. S to «lo- ' l«.čb«» bi "Prosvetni «»db«»r" strahu za svoje prikrite a nam znane načrte hotel ubiti vsak poskus. <la bi se «id katerekoli pri vatne strani konkuriralo z državno šolo. Niti naibolj zagrizeni zp. st opni ki stare liberalne dobe v razpadli Avstriji niso prišli na to. kar je iztuhtal ''Prosvetni «k1-bor v — demokratski Jugoslaviji.
Predstavitelje staršev pogrešamo tudi v okrožnem odboru in p<> krajinskem šolskem svetu. .Tc si-' eer rečeno, da pri«le v okrožni odbor po en zastopnik iz vsakejra okraja fsreza), ki jra zadevni o-krajni zbor izbere na tri leta- — ampak to ni nič pole<r števila tirn gih članov, katerih je po načrtu deset. V pokrajinskem šolskem svetu zastopnikov ljudstva o/iro ( ina staršev pa sploh ni!
V tem oziru je 1 i!a vendar avstrijska postava y dne 2-"». maja 1 sf»s ue]>rimemo boljša! Tudi tu treba temeljite renie^lure. N:«še organizacije, naše ljudstva naj tu govore!
Mi smo tvnli prooti temu, da bi se šolski nadzorniki olefin i ti-vno nameščali. Imenujejo »e sicer začasni« le na <lve leti. toda definl-tivno imenovanje se lm izvajalo. S«« sicer t"azlogi. ki {jo v ore v pri-, log definitivnih imenovanj: a šc mnogo več jih je proti. Vsak nn«l zornik namreč predstavlja po svo jem značaju in po svojih principih sistem, ki lahko traja deset-j letja in »lesetletja. ki postane ra-ditega neznosen, ker ubija vsak polet iu vsak poizkus novih pp-tov in iu«»re va«li te«;a skrajno škodovati učiteljstvn in ljudstvu. Proti temu treba že ,<*1 vsega po-! čet k a nastopiti. Dob/ pet let zadostuje. Tn se lahko spozna sistem nadzornikov in se na njega podlagi njemu dobo podaljša ali I pa novega izbere.
Koneeno še malenkost, ki prekrasno osvetljuje demokratnrem 4 4 Prosvetnega odbora'* v Bel gradu. Po njegovem načrtu dobivajo, povrnjene potne stroške in dijete vsi člani, ki prihajajo na seje o-krožnega šolskega odbora, ako| stanujejo zunaj mesta, kjer so seje ; vsi učitelji, ki prihajajo k okrožnemu zborovanju, ni ffeapo-
Z.!i st«. kak««r <ia bi "Prosvetni odbor ' suruinira!. <la so otroci — <lržavua la^t. kakor s«« šume. že-lezneie. brzojavi i 111. A otr«K-i so last staršt-v. ki e«lini imajo pra-vie«». svojim vtrokoin tb«l«»čati vzgojitelje. 1'čitelj. ki caveda vlo ge. ki j«» ima meti Ijmlstvom. se ne sme nikdar istovetiti z navadnim uradnikom, ki v vcFji ali pn v manjši meri zastopa državno oblast.
1'čitelj zastopa starše. to je njegova bistvena lastn«»st. zato iimra uživati njih vsestransko '.aupanje; « n ruora biti rti««ž. ki si zu starši, oziroma njih zastopnik, sami izbirajo.
Krivica, ki jo hoče načrt staršem \ siliti, mora iz zakona izginiti. Naša zahteva je. da si krajni šolski «Mlbor k««t /astopuki tistega (»kraja, i/ katerega se vpisujejo otroei v zadevno šolo, sam izbira «-no ali dve osehi izmed prosilcev, ki ju pot«*m predloži pokrajinskemu š«»|skemu svetu: pokrajin-, ski š«.lski svet ni postvodajna. — ampak samo (»»svetovalna korpf«-taeija. da.si mu sicer predseduje načenik pokrajinske šolske onla->ti. oziroma njegov namestnik: da vzame on to na definitivno zm-nje ter o<lpi»šlje — «"e že mora ta popolnoma nepotrebna lnštanea v smislu § <»st:'ti — še ministru prosvete v p«*tr<iil«» oziroma izbe-ro. če sta bila dva kandidata pred ložeaa.
Se\»-da absolutistom to ne bo »!o v irlavo: aui|»aU mi se p««stav-ljamo kot d<«sle«lui demokrati na hirali ljudstva iti staršev, ki jim ' hoče n»«"rt njih pravice d«» lastnih otrok iztrgati
Pt<|M>iioma nejH«trel»na je in-ištanea «b» min. pr«»s\ ete. ki na i učitelje stalil«* ue.mešča. To je bi-, rokratizeas. ki se igra s papirjem in čaM>m. Miuistiu je treba pač časa pustiti za druge zadeve. Saj bi ntoral cele <lneve Kam o tlekrete podpiM>vati. če bi on učitelje cele «lržav«* stalno nameščal. Vsaka pokrajinska šolska oblast b<»di tukaj zadnja instanca v svoji po krajini.
Protiljmlska iu nelogična je tu di okoluost. če prejemajo v smislu načrta na eni strani učitelji svojo plačo iz državne blagajne, ua «lrujei strani fia mora šolsks občina prevzemali srra«lbo. opremo. vzdržavanje šolskih poslopij itd., skrbeti za stanovanje učite Ijem. skrbeti za kurjavo itd. I Seveda pravi načrt, da l>i v slu čaju potrel»e šolski občini pobite li v pomoč okraj, okrožje, pokra-' jiua ali država: da bi eventualno šolska oblast dovolila, da urevza-mejo v svojih mejah po^ameruii okraji ali okrožja na skupne stroške gradbo šolskih poslopij, i A vse to našega naziranja ne t zmanjša. Držav denar Je denar ljudstva! In ie ljudstvo po državni blagajni vzdržuje vzgojite
Pa načrtu nimajo starši oziro-' ma IjutUtvo prav nobenih p«iseh-liili pravic pri vzgoji — lastnih otr«-k v šoli. Morajo sicer no^-ti vse str««ške za z«;radl»o š«»lt- in u-t-iteljskih stanovanj: za popravljanje; za kurjato. ki jo rabij«) šola in učitelji; za plačo št»Ls!;iii
i
■Isf; m«»ru dati na razpolago tu-, di zemljišče za š »lo in š««lsko «lvt. ■ rišče ter ittriš«"e dalje na tleželi še nujn.aiij po hektarja zemlje š«tlski vrt itd. l.judstvo trpi. plačaj iu molči'
Tako boče naš načrt sedaj src . dt naj*e»'*j«'ga «lcuiokratkcg:i banja!
V*a.k«l'« bi smel pričakovati. d*t bode "l'r««svetni t»»|b««r'" (M»«lal v resnici nekaj modernega, n-kaj takega, kar talgovarja današnji kulturni mentalnoati; (»a nam mi . di proizvotj, ki se ga luore ves«-!i ti le najhujši absolutizem.
(Ir»* za otroka, ki ni last «l*-ža ve, ampak last staršev. Starši imajo pravieo in dolžnost «loločiti vzgojo svojim otrok osa. I>ržav'» s«1 načeloma v te dolžnosti iu praviee ne sme mešati* sme le zahtevati. koliko znanja si mora otrok iz act rov «lo spošne blauinje za življenje pridobiti; nikdar (»a niiu<> driaxa pravie«*, <»tn»kom f»rck«« staršev ali eelo proti staršem ol; Iroirati vzgojitelje.
\aj|»riw«»tivnejša pravica staršev je vendar ta. da svojim otri kom saiui izbirajo vzgojitelje.
Prc«lb»/eni načrt jrmlje :it*«r-šern t«» pravket» it>* e«-li črti. Di««? j danji avstrijski šo|*Kf zak<»ui so vsaj k rajnim šolskim svetom «W volje v ali "temo • kamor s«» |n»-lo/ili zastopniki Ijutistva imena' om Ii, katerim so hoteli izr*»čiti vr l gojo ivojih otrok. \ emo. tla j«-okrajni it/.trama dežflni šolski swt» tu izražene želje staršev le pre-mnogt»krat potlisči iu (tre/lru', —. anvfiak |traviea staršev je bila iz-; ražena vsaj na pa|Mijtt.
*'Pr««svctni «dbor" j«* še to rna-j lenkitst zatrl. 1'čitelje imenuj«-. (»reMlfŠe« ill |K»šllj. v (»««koj ih» krajinska šolska oblast. Starši ni ' ms j ■> tu prav nikake ingercuce več. ln ker tao'e |M»*«tati ImmIim začasni btslisi rttlni učitelj ■ sak. tlrŽHvjan, ki u^iliii pr*dpU.-»r.e pogoje. zato IjuiUtvo itiironiu starši pri najbol jši vt»lji ne morejo preprečiti, tu«ii če jim |»ok*"»-j in ska vlada pošlje za vzgojitelje ljudi čisto tuje v re ali eelo ateiste.
Ni li to pravi atentat na prve ljudske praviee?	|
Kako naj poljs oMeluje. kak«« naj živino ml i. tu pušča drsava ljudstvu še svobod«; ksko na.i ps krščansko Ijutlstvo zm vzgojo tleče skrbi, tu pa nekaj vsako sa-D »ood loče vanje!	I
l eitelje saiue posUUja nmrt na isto stališč« kakor uradnike/ ki jih država nastavlja pri svojem iiisctja, na pr. nazl tlriavniaoi goz Aavi, pri iaie^nkL braojavu, fi
jinskega šolskega sveta; prav nobene odškodnine pa ne dobijo le člani krajnega šolskega sveta, »lasi morajo, izvzeniši učitelja, ki stanuje v šoli, kjer se seje vrše. napraviti <lo štii-i kilometre dolgo pot dostikrat v snegu in blatu in dežju ter morda sredi največjega tlela. Zanje so samo kazni določene. če ne pridejo. Seveda oni so zastopniki ljudstva, staršev...
V resnici "Prosvetni odbor*' se je slabo izkazal, tla je načrt sestavil. ki bije tako očitno m<»der-ni dobi iu ljudstvu ter njoua pravicam v obraz!
Važno za potnike
Rojake, kateri nameravajo potovati v staro domovino, opozarjamo, da naj nikar ne nosijo \ New York bančne čeke, ker pred-r,o se ti vnovčiio, poteče več dni in treba tu čakati, da se izve, da j t ček dover in banka izplačala. Vsakdo naj zahteva od banke NEW YORK DRAFT, to je, da izplača banka v New Yorku TAKOJ.
Glede War Savings Stamps ve lja ista; tu se ne morejo takoj vnevčiti, treba je čakati vsaj IG dni. to so nepotrebni rtreški. Pred-ni kdo odpotuje v staro domovino naj vsaj 2 tedna preje vnovči War Savings Stamps.
Toraj bodite previdni in ne no-ute v New York navadne bančne čeke, ampak NEW YORK BANK DRAFTE. ker z navadnimi čeki imate NEPOTREBNE STROŠKE IN ČAKANJE.
FRANK SAKSER.
Vrhovni svet je vedel za D*An nunzijeve namere?
Iz Pariza poročajo, da je bil vrhovni svet o namerah D'Anuunzi-ja že preje poučen. potemtak in je bilo vse le grd:: hinavšr-ina, ka»* I se je ukrepalo zoper D'Aiinunxi je vo akcijo in kar so italijanski ofi-eijelni kroti i zahtevali od D'An-nuuzija.
Pekoče grlo, bqftecine v pršili znamenja influence.
Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev s
Pain-Expellerjem
ter pokrite prsa s sukut uo obvezo. Ne izpostavljajte se potom zamimurjauja prehlada vnetjem, pljučnici, inlluenei iti drugim nevarnim boleznim.
Kupite Pain-Expeller danes v vafii ► lekarni, 35 in 65 centov gt<*kleniea Pri-k stni ima našo tvomiSko znamko
"SIDRO"
Ne jemljite nadomestil ali jKjsnetkov.
F. AD. RICMTER & CO. 326-330 Broadway,	New York
Novice iz Jugoslavije
PLAg NAHODA, 21. OKT. 1910
VELIKANSKI ZRAKOPLOV, KI BO VOZIL MED FtOUDO IN KUBO.
——* _______ . _ __
V/	y V	T * 1 1* •
Vseucihsce v Ljubljani
ve* v tem oziru bolj zanemarjene nego se damo hvaliti od marsikatere strani ter v svoji samoljub-nosti sami vrjamemo, tudi za o-stalo državo naj bode ljubljansko vseučilišče vir pravega napredka. Xe bodi mu smoter preskrba krit-lia. ki dandanes pri absolvetnih vseučilišč ni baš sijajen, vseučilišče in mladina imej preti oči višji smoter, da bodi vse. kar narod i>: vseučilišča dobi. popolno po značaju in znanju. Koliko stotiso-čakov «re danes državi in narodu v izpubo vsled naše netemelji-losti in indolence! In koliko je moralne izpuhe! Bodočnost bode pokazala, ali smo dobroto vseučilišča znali ceniti in naj bi nam izdala častno spričevalo.
(SI. N.)
Razno
i __
i
I Koliko je brezposelnih v Evrop:?
Nezaposlenost je splošni pojav eelepa sveta. Ob nezaposlenosti
silno trpe že itak izmozgani delavski sloji. Nezaposlenost je tal:o j v razvitih kot nerazvitih državah
zelo velika.
Na Francoskem so se to leto pojavile in se d: .inadan vedno pogosteje ponavljajo številne stavke, J in veliki francoski list "Journal des Debats" ima za te stavke stal no rubriko. — Angleški list Tli«-Times pa je v nekem članku, kje i razpravlja o ekonomskem položa-j ju. konstatiral, da je v Evropi o-koli l."» milijonov družin, ki dobivajo brezposelne podpore. Mogoče je v tem tnalo pretiraval, utajiti sc pa ne da, da postaja brezpose! nost eden najhujših in najnevar nejših problemov sedanjega časa.
Delavci v Indiji so izvojevali zmago.
t Velika stavka delavcev v SR j bombaževih tovarnah, ki je trajala tri tedne, je končana z zmago stavkarjev. Delodajalci so po nasvetu guvernerja v Bombavu povišali delavcem plačo za 2(1 odst. in delavci dobe zraven tega Se na grado po 20 mpirjev.
Jugoslovanska trgovska mornarica.
Vrše sc pogajanja, da sc vsa trnovska mornarica, ki se deloma nahaja v rokah Italijanov in je last raznih jugosl. parobrodnUt družb, vrne tem družbam. Tozadevno intervenci jo je vzela v svoje roke Amerika
Letalska zveza n:ed Parizom in Prago je bila
otvorjena te dni. Pustno letalo leta čez Moguučijo in Verdun, ki sta etapni mesti, v Pariz. Zveza bo najbrž pravilna.
__t
Slovo
1'red odhodom v staro domovino pozdravim moje prijatelje si-r««ni Amerike posebno Jožefa Do h-n • iii njegovo družino. Martina Korošec v Hilpht-»mi. Pa . Matijo Miak v ( arlinsvillc. III.. A:i*»na I!•••:»ie in Jidma Fonda v Rau-d- Iplm, pa. Toplo pri;k ro'im vsa-krnm rojaku t v rti k o Fr. *$akser, k« r tam je vsak tečno i:i dobra postrežen — Moi/ij Cvdfer.
Pred r»dh"dum v sta m domovi-j na p'-zdravi m vse znance in prijatelje. Tcn-ta Bovic, lancza iV»vi<? •in Franka Bovic na Chisholmu. jMinn.. bi at ranča Toneta Janež na j Ilihhiugu. Minn., mojepa ujca Toneta Jan.-ž. o kat- em ne vem. kje sc nah »ja. nekje v Pennsylvaniji. ter hiantranča Jožeta Janež in j Janeza Janež. — Tone Troha iz ' I5abiuega ]>olja pri Ložu.
Pred odhodom v staro domov«* nn pozdravljam vse (znance 3n pri-/at«dje širotii Air.eiike posebno pa s v. »jo nevest > in otr >ke ter Louis Bovca in njegovo soproga, Lepa hvala, ker ste :ne spremili na ko-1 cdvor. — Frank Žužek
Predno odplujetn iz New Yorka proti start domovini pozdravljam
enkrat brate ir. sestro ter njih |družine v Hibbingu Minn, kakor tudi vse prijatelje in znance sirota Amerike ter jim kličem- Na veselo svidenje v Jugoslaviji! Z P.o-gom* — Jos. Doiinar iz Trboj pri
16. julija 1919 je bil zgodovinsko važen dan za nas. ker je Narodno Predstavništvo sprejelo v drugem branju zakonski predlog, predložen od ministra prosvete Ljube Davidoviča, tla se že v jeseni otvori v Ljubljani polno vseučilišče. Ker je po dogovoru slovenskih stran k v Ljubljani po verjenik šolstva Član ljudske stranke in je torej prevzel dolžnost. preskrbeti potrebn podatke ministru, dopoveduje 4Slovenec* javnosti, kakor da je ta stranka izvojevala vseučilišče ljubljansko. K^sniei na Jjibo mora se povda-riti. de je ustanovitev delo celokupnega .troimenega naroda. Srbske strank brez razlike so tu po-svedočile pravo razumevanje svoje v lope v ljudskem zastopstvu, tudi hrvatske stranke so nas poti-pirale složno. Nočemo čez mero povdarjati. da je minister prosve-l te Davidovič član demokratsko: zajedniee. — Govornik ljudske' stranke Kušnik je v zbornici iz \ javil, tla se j v- temu članu demokratske stranke zahvaliti za vseučilišče. Ker smo dolžni našim pooblast iteljem zaradi ugleda' stranke pokazati, ali kaj delamo ali ne. dolžni smo to tit povdari-ti. Minister Davidovič ni imel lahke naloge. Izvršil je pa nalogo zelo častno in si v celem na-j rodu postavil časten pomnik. Vemo tudi. tla bode imel glede bodočnosti še ogromno tlelo. Demo kretska stranka je kako en mož vložil a svojo odločilno moč v pri log vseučilišču in seveda polno-številno glasovala v obeh branjih /a vseučilišče. Le energičuimu delovanju slovenskih članov demo:j kratske stranke je pripisati, tla jo v tako kratkem času in pravočasno predloga prodrla v ministrstvu in v predstavništvu. Oe so pri prvem branju nekateri člani manjkali, imeli so v to svrho do-' volenje kluba, ker so vršili važno' nalogo, da so poročali na glavnem zboru stranke v Ljubljani svojim zaupnikom. Dnevni red v predstavništvu nikakor niti približno ni v naprej določiti in se ne da vsak hip poljubno preložiti. Zato so pa namestovali odsotne poslance drugi poslanci stranke, katera sc čuti kot enotna. Pri naših razmerah se ni čuditi, če "Slovenec** tudi v tem slučaju sumniči. Krivično je pa to vendar in se mora povedati. Povedati se uiora tudi, da je govornik demokratske stran ke dr. Puc žel burno odobrava-• ''-jo, ko je izjavil, tla vidimo v ljubljanskem vseučilišču vseučilišče netleljenega naroda Srbov, fir vatov in Slovencev ne samo Slovencev. Le za tako vseučilišče se zedinilo narodno predstavništvo, kot tako ima bodočnost.
Resno besedo nam je oh ti prilik i nasloviti na našo mladino in narod. Omogočeni) je baš slovenski veji naroda pripraviti preporod mlade države, če naša mladina izkoristi v polni meri dobro
t
to svojega vseučilišča. Kdor vitli, kako zelo manjka na vseli poljih uprave, v gospodarstvu in v šolstvu prvotnih sil. mora rotiti mladino, naj ne bode površna, naj si nabere najteineljitejšcga znanja. Ne za slovenske pokrajine, ki st. istotako kak«rr drugi kraji drža-
sodelovanja vseh konstitucijonal-nih politikov.
Jadransko vprašanje, ki je bilo do pred nekaj dnevi predvsem mednarodne važnosti, je edino' predmet javnega zanimanja v de-1 želi in je našlo globok odmev v vojski in v mronariei. Vlada torej ne more več zasledovati politiko: čakanja, nego mora uastopii pot j dejanj.
Minister za zunanje zadeve Tit-toni se je vrnil v Itaijo v nadi, da bo dogovor, sklenjen s Francijo in Anglijo, našel takojšnje odobre-uje s strani Wilsona. dočim ni do-j sedaj dospel na Consulto še noben odgovor. Da izgleda celo. da bo treba še dokaj čakati na Wilsoncv odgovor. Kakor torej vse kaže. bo Tittoni v kronskem svetu zahte-j val od tam zbranih od ličnih politikov, naj povejo svoje mnenje glede poti, ki naj se ima zas1edo-| vati. Najbrže bo ministrski predsednik Nitti izjavil, da je priprav i 1 jen prepustiti svoje mesto drnge j mu, ki m gs bo smatralo bolj pri-
'Fronti* Etf
Proti nacionalističnim pustolovščinam
Pot tem naslovom prinaša časopis "11 Seeolo" v uvodniku zanimiva, v jugoslovanskih krogih sicer že dokazana razkritja o zavratnem rovarenju v gotovih vojaških in političnih krogih proti Jugoslaviji in o delovanju gobovih oficijelnih italjanskih misij. Pravi med drugim:
—Med vestmi, ki smo jih brali te dni, nahajamo ono o preselitvi na Reko celega informacijskega urada- ki je posloval pri armadi dizlocirani ob demarkacijski črti. Imena nameščencev tega u-rada. ki čitamo v reških objavah ne dopuščajo o stvari nobenega dvoma. Ne memo torej prezreti, kako mnenje je vladalo pri tej armadi o rešitvi jadranskega vprašanja.
Neki polkovnik, ki se je že izkazal v vojni službi za domovino se je odkrito bavil po premirju z naertoin, da bi se v danem trenutku moralo podpirati in izkoriščati eventualni hrvaški upor pro ti Srbjii, tudi če bi se imelo v to svrho stopiti v stik z boljševiki. Zaželjeni upor bi mo>al najti svojo podlago na katolicizmu, na se-Ijakih. na separatizmu, torej na elementih, ki se bunijo proti Srbiji s pretvezo federalizma, ki pa so bili najbolj naklonjeni staremu habsburškemu režimu.
Pomagavši upornikom, bi bili po tein načrtu dospeli Italijani na Hrvatsko kot prijatelji in bi tam ostali v svrho ----zaključne rešitve jadranskega vprašanja.
Da so se gotovi elementi bavi-li dolgo časa s takim načrtom, dostavlja "Secolo". se ne bo zdelo čudno onim, ki poznajo napačno in zgrešeno postopanje italijanskih vojaških misij tekom premir ja v biv šeni habsburškem ozere.-Iju. I)a se sedaj segrevajo fantazije nekaterih, ki so se preseli!: na Reko, da sledijo D'Annunzi-ju, je jasna stvar.
Jasno pa je tudi. tla če bi sc začelo izvajati take načrte, bi to dovedlo do novih konfliktov, ki niso Italiji dobrodošli. Zato bi se zdel logičen in pravičen poziv min. predsednika Nittija na modrost in previdnost italijanskih vojakov, kmetov in delavcev.
Italija si želi miru. odklanja pa pustolovščine nacijonalizma.
"<'orriere della Sera** prinaša o kronskem svetu v Rimu sledečr. zanimiva izvajanja:
— Vest o sklicanju kronskega sveta — četudi se pravzaprav ne more govoriti o pravem kronskem svetu, ker niso bili pozvani tudi načelniki strank — je napravil v Monteeitorio največji vtis. Gre za dopodek. kateremu je pripisati največjo važnost. Naglašajo dane« v Monteeitoriju. da niti za odločitev tako velike važnosti, kakor šna je bila napove«! vojne, ni držala vlada potrebnim, nastopiti to izredno pot.
Prijatelji vlade omenjajo, da je hotela vlada v tako težkem trenutku, kakor je sedanji, preprečiti delitev duhov, kar bi bilo nevarno za ustroj države. Opozici onalei pa so ostro grajali sklicanje kronskega sveta, ker smatrajo to kot pretvezo ministrskega predsednika, da se utegne svoji odgovornoeti.
Vendar se ugotavlja, da izhaja ta miael od Tittonij& in od Nittija. Z droge strani so ukrepi, ki, jih mora vlada storiti, take važno-!
fU- d* j* r wt$gm am&v&toi'
vlak ustavil na jugoslovanski kun-j trolni točki kakih oOO metrov bolj
naprej. j.» Šla depntacija beguncev na^a.j h karabinjerju ki je še v.-dno stal tostran deinarkacijske črte Protestirala je proti njegovemu ravnanju in proti žalitvi naše trobojnice ter je zahtevah, naj "c vrne zistava. Katabinier se ,k izg« varjal. da tudi Jugoslovani cJstrr.nijo italjanske trikolore v Marib'i u. Ko oa jc dcputaeija konstatinda. da je bila slovenska tr-jbojniea izvesena šele tostran, dciuarkaeijskc črte na sloveuskih tleli, ni znal karabinjer nič več iz-: pričati *vje postopanje ter je šel Iskat zastavo, da bi jc vrnil, a je ni bilo več najti. Begunci ki so bili priča temu neokusnemu in surovemu prizoru, so bili ogor'-cni nad tem brezobzirnim činom ita-ljanskega karabin jerja in so s krepkimi besedami dali duška j svojim čustvom napram besnemu italjanskernu neolikaneu.
V laškem ujetništvu.
j
Pošiljamo vsem prijateljem in znancem lep<* pt»zdrave iz ujetni-l štva: Frane Šubic, Viljem Jvi.šek! iz Radeč jui Zidanem mostu. Martin Kmetič iz Radeč ]>ri Zidanem mostu. Frane Kcrin iz Leskovea i<' i Krškem Alojzij Butina iz Ba-j njaloke, Jožef Stariha iz Loke pri Črnomlju, Alojzij Sterk iz Brezja pri Raki. Na veselo svidenje!
Otvoritev doma.
Iz Device Marije v polju pt ro-j čajo.- V pondeljek S. septembra, j r.a praznik, je bila pri nas otvo-| rite v ]»reno\ijenega društvene pit d "ln.i z ljudsko veseliso Pr vi j društvenim domom so stali mlaji s pt zdravnini napisom in ovenča-1 ni z venci. Ljudstva jc b;lo naj veselici veliko. Pohvalno moremo i omeniti orlovsko podbo. ki je se j daj po vojni tžive-la in že prav, dobro napreduje. Pevski zbor jej prav dober i", tudi šaljivi prizori i ^o ugajali vsem navzočim.
Javna graja.
"Slovence"' piše: Po liubljnn-i škili ulicah in šct iliščih pre zi^jje! i v cvet "blažena"' nemščina. Dvo i mili bi. če so to pristni Nemci —j Na prajski osojnmi sta tlve parce- ' h kjer pospfdar ni dal pokrsiti ne trave, ne otave. ki je vzpod-! rastla. Ali bi ne bilo boljr tla bi ^e dalo v.>e to na ponudbo revežem. ki morda vzdržujejo revno i k'žico. da imajo vsa.i za otroke! mleko doma!
Civilni komisar za Prekmune
dr t^ajnšič sc je 6. vept preselil s fvejim n rade in v Mursko Sobcite.
Izgon tujcev Os jeka.
ileitiii </a«dap jc sklenil da v svrho zmanjšanja stanovanjske j bed" izžene iz mesta vse tujce, ki j nimajo v Osjeku nujnih opravkov, j
možu Lovrencu Šivie ki je služil pri 17. pešpolku, 1. marškoiupa-niji, bojna pošta 201. Zadnjič sc ; je z.^i.-i-:. \/. (Jali«-ije 2G. avgusta l:»I4 <>d tedaj ?ii o njem glasu.
i
Vrhniški župan Tršar
■ jbc nahaja že nad 2 moeca v pre-,; iskovalneiv. zapor<t- Preiskava s.* . e vi xila spočetka pri deželnem s-.dišču v Ljubljani, kasneje je bilo delegirano -jI; raj no sodišče na Vvhniki, sedaj na zopet deželno -odišče preiskuje. Kakor se euje. prihajajo vsaki teden nove ;;no-iiontnc ovadbe. Pol Vrhnike je bi-lr» ž ■« za=lišmo, a preiskava ne vede do nobenega cilja.
Veliko obiskovalcev
je bilo na Brezjah v noči od 7. na S. septembra. Z vozni i jih šc nikoli ni t >1iko prišlo. Konj je bilo kr«»^ 1000. Bohinjci so :el;L: "Pri nas jih je bilo toliko samo enkrat v 'vi.jskjncm času."
!Prvi darovi za Krekovo šolo.
Prvi dar za Krekovo socialno-
! politično šolo je poslal Jožef Kranjc, kaj>Ian v frešaijevct; pri Slov. Bistiiei. Ker nima denarja, je pmlpšsal zadol^nieo za 1000 K Uršula Zure iz Toplic pri Novem mestu je poslala '5'K.4 K. Fredniki 'Slovenca" 150 kron in 5 lir.
Smrtna kosa.
V	Dubrovniku je umrl kanonik ('mica v 7o. letu starosti, v Splitu (bivši deželni poslanec in župan dr. Ivan Mangjer in v Osjeku dr. Vladimir f^ovačevič notar in bivši urednik '"Narodne Obrane".
i
Nesreča.
Pri zidanju novega poslopja K Pollaka na Vrhniki je dne 10. septembra pad'-1! z odra kakih 6 m visoko IPietni Frane Možina. Težko »e ie po5k«>doval na plavi ter na hrbtu.
Nesramnost italjanske^a ksrabi-njerja.
V	četrti k 11. septembra pt pol-div jc dospel v Ljubljano v dveh delili nov begunski transport iz Trsta in ost al ep a zasedenega o-zcn.lja Prišlo je okoli SO dvuiiin večinoma jugoslovanskih državnih uslužbencev. Ko j«- pi vi vlak prevozil itnljansko deiuarkaeijsko črto tostran Logatca, so i/, neka-(terih vozov izvesili v znaV: veselju
in pozdrava slovenske trobojniee. ' Neki karabinjer, ki je stal ob pro-: pi tostran demarkacijske črte je začel metati kamenje proti tro-! bojnicš. ki je visela na voz i v ] sprednjem delu vlaka. Eu kamen I je padel v cn voz. lic da bi k sreči ! poškodoval nikopar. Nato je ka-| rabinjer pr.prabil lopato, ki je le-ly.ala ob tiru. sklatil ž njo troboj-nico. ki je visela na drugem vozu proti koneu vlaka, jo teptal na tl«h z nogami, pljuval nanjo in jo slednjič vrgrl čez plot. Ko se je
prihrumeli tudi posetniki blejske u dirke Med splošno gnjejo občiu-V stva se je prerrva1 »eintertja vojak
0	V. P. z nasajenim baj.netoin ta-k.» neprevitlno da ne bi bilo šuda, da. ako bi bil koga v obraz ranil.
a «?b takih prilikah in j*>d streho bi h pač tabli-a na prsih lahko i-opol-| noma zadostovala kot 4užheni p I znak, saj tal'o nevarni pa Slovenci ve»idar nismo. t>d strani železnice pa sMio ]>ogrešali red i t »4 ja. ki ( bi občinstvo poučil, kateri potniki |n:ij pridejo prej na vrsto iu kateri |l.thko brez Nt rbi malo jiotrpe. Te
»zapišemo. |;er želimo oasdrav'»e-
' I •
i nju razii.i-i*. j
J Koncert v toplicah Dobrna pri , i	Celju.
11 Dne 2. septembra se je vršil
1	j koncert v tortiški koncertni dvo Irani v korist zimske št>lsk • kuhi-1
•j nje -aal*h in n?vnih dobrnske šole ?j Udeležencev je bilo iz raznih kra-|jcv. 1*1 i tej priliki se je v ta. na-i m*»n nabralo 106G kron. ij dinarjev naknadno še IS kron. v skup-- ni s\€»tj 11V» kron. Veliko 'zaslup • pri tem ima <?»'spa Zlata llrčevar-jeva z Dunaja, !:i je sodelovala pri avanžiranju iit kot ?/borna sprein-: Ijcvalka na plasovir ter gospa Ma-j Hja 'Joiviijec if Z.iprcba ki je si i svojim izredno lupini pl tsom nudila pravi umetniški užitek. Naj-, , večjo zaslugo jiri teni ima dr. Fr 1 Zupan iz Ljubljane, ki je to lepo ■ idejo sprožil iti propagiral, dokler se ni tako srečno udej*tvila, kakor tudi z.i nabiranje dart»v sl:up-; '»o z gdč. Slavijo Jankovičevo. i
i
Vlom in tatvina.
V	stanovanje državnega pravd-nika <lr. Ziniix-rinanna v Za^.cbu , so vlomili tatovi ter odnesli perila *■ iu drugih stvari za 20,000 K.
Plavitev na Savi.
Zagreliški listi poročajo, da je' plulo tr dni mimo Zagreba proti j ib lgradu veliko število nlavov, ki vozijo drva iz Slovenije. Ob seda-j njem nizkem stanju vode rabijo j; plavi za vožnjo od Zagreba dok Belgrada približno 14 dni. Za Za-h •rreb so došla drva po Savi že za- . čelkom poletja, a za jetsen priča- ! , ku jejo zo[»et nove množine. Plovi- i j lev Savi se tor« j oživlja
Vojaška realka v Mariboru.
V	tekočem šolskem letu ostaneta na tej realki samo VI. in VII 1 razred za gojence, ki so dosedaj " obiskovali V. in VI. razred. Vsi ostali gojenci so odpuš-eni i/, vo jaške šele in morajo zavodu takoj : vrniti \so erarično obleko in opremo Novih gojencev ne bodo ve" sprejemali.
I
Ljudski tabor na Koroškem. 1
A « lik ljudski shod za spodnji s »ie! slovenskega K<u*(/taiia »se je ' v i šil v nedeljo 28. -sept. pri Svteni ' Križu nad Drnvopradom Sv. Križ — VJfi m nad morjem -- leži na 1 krasnem hribčku na štajersko ko roški meji in le pel ure oddaljen od Dravograda. Od tu je kra«en < razgbd p<i Sobctski. Dravski, Mi- ' lislhiski in Mežiški dolini.
V	Dobrlivesi sc je v nedeljo 2S.;> sept. vršil ljudski tabor. Po tabo-M t a ;e priredila Orlovska Zveza v c f liko javno telovadbo. Na taboru 1 je govoiil iMislanec Grafenauer iuj* drugi. Sodelovale so štiri podbe. 't
i!
Regect Aleksander v Zagrebu in;
Ljubljani	j i
Zagrebški ' Hrvat" javlja, dal-;itide v oktobru regent Aleksander v Zagreb, kjer bo ostal nekaj j '
dni, nakar bi odšel v Ljnbljano.j-
1
Železniška zveza Trst—Odesa, j1
Zaprebški "Jutranji List" jav-j.' lja iz Belgrada. da je angleška mi- ' sija v Trstu poslala svojega odpo- I slauca v Ljubljeno k slovenski po- t krajinski vladi, da preko nje od- ^ ločno zahteva, da se čimprej aredi| železniška zvez« Trst—Odesa pre-; ta V ink ovce v in Bukarešta. An-| gleži potrebujejo direkten promet | radi izvoza anpleške industrije v j Rtrdjo. Anpleški zastopnik je iz-j javil, da bo Angleška, ako se v kratkem prometne razmere v naši državi ne urede, prevzela upravo v sroje roke.
Poštni ravnatelj v Zagrebu.
Podpisan je ukaz o imenovanju v poštni slu/>»i. Za ravnatelja v Zaprebu jc inieuovau A Meixner.
Pogreša ae. Katarina Si vie h Hrccjana Got £enjskcm * - poizveduje po avojem
aii' •	^	..-1 ji
n »eje detelne vlade.
■	Dežel nov ladni svetnik g Ivan
■	Ooigan od deželnega sodišea v I I rstu za«"aaao sprejme v sodim I »lužbo v Sloveniji.
I Notar Fran Stuniea pri Sv. Le I nariu v Slov. goricah se jK>veri za I nadaljnje izvrševanje notarskih I poslov.
Imenuje se koneipist dr. Josip lita had okrajnim komisarjem.
Deželnovladni koncept ni prafc.i-kantje dr. Tina tuš, dr. Slavko Itaile, Fianjo Maršič, Stefan Sku-bic in Frnn VovŠek ar imenujejo za provizoriene dcž*lnovladne koiicipi«tc s prutavkom, da ae določi vrstni red pozneje.
Koncept ni praktikant Mirko Kuhelj %e imenuje za koueipista in «1» pravnik tir. Karel Dobida za koncept nega praktikanta pri poverjcnišivu za socijaloo skrb, | liivii ravnatelj slov. kmetijske fefle v (Joriei Vnton Štrckelj sc sprejme v državno službo in pride! i v službovanje poverjeništvu za kmetijstvo.
Okr. tajnika Aleksander S<-lia-fer in Josip Ferk sc pomakneta v 11. ^'iji. tazred.
Okrajni tajnik bivšega tržaškega lumieNtništva Fran Gregorčič •te sprejme v -.luzbo politične u-prave za Slovenijo v svoji sedanji >du-žl>e!ii lastnosti.
Policijski oficijali Plaž Skok, Fran linlin, Leopold ^ltwlic in Fr. Fink sc imenujejo za policijake prialave in policijski kaucelist Fr. Znidaršič za policijskega oficijnla.
Policijski ofiejjal /vati Senica iz Trata se sprejme v državno službo.
Peter Ulnžnr iu Angela Vatlu jalova se spn*jm »ta pri kn jigovodju u oddelka z.i kmetijstvo kot računska praktikanta.
Pisarniški uradnik "Državne posredovalnice za tlelo"* Ciril j Tomšič se im-nuie za kanclisia pri poverjeništvu za soeijaluo skrb v Ljubljani
Anton lari, absolvent sadjarske šole v Tr< ji. se sprejme v državno r.lužbo kot strokovni praktikant za sjitljarntvo.
l >4u/benci zavoda za pospeševanje obrti .b žel'a Tomjuič, Terezija Knttar in Mat. Iplič se »prejmejo v državno službo, iu sicer imenuje: J'»žefa Tomažič za kanc i list ko v 11. čin. razred 2 plačilna stopnja, Terezija Klepar za otici-jantinjo 2. plačilna stopit ia in M. I Iplič za uradnega slugo v C. plačilni stopnji.
Bivši |>omožni slnva pri tr/aški podružnici dunajskega k ores po n-deutnepa tira la Andrej liichtip Sf sprejme kot popodbeni slnpa pri Dopisnem uradu deželne vlade z vsemi prejemki poiunž. sluge.
Imenovanje profesorjev.
Za profesor j • na zagrebškem vseučilišču so imenovani: dr. Lazar Car, dr Lazar Stjcpauek dr. Fran Julij Jdenič za cerkveno zgodovino in :np. Leon.id Franjič za profesorja mehanike.
Umirovljeni
so vsi-uč liški profesorji bogoslovne fakultet- v Zagrebu: dr. Hugo Mihakvjč, dr. Ftan Za goda in dr. Josip Pazuiau.
Kranjska industrijska driižba.
* 'Edinost" piše: Kakor poročajo dunajski listi, bodo popa'auja zaradi prodaj" delnic Kranjske industrijske družbe v kratkem dt *pela do usp»'Šucpa zaključka Pogajanja vodita dr Retsch <k1 strani dunajskih interesentov ter Volpi za italjanski sindikat, ki je 1 od vlade pooblaščen v nakup ve- ' čine delnic. Veliki sedanji delničarji v okrilju dunajske lioden-kicditanst-dt so sc odlo'ili, da predajo polovico delnic Kupnina bo plačana v lirah.
i
Za naše slepce
je priredila L pomka baterija cel j- 1 pkega to pni carskega polka v Pod- -kolenu pri Pintarjtt veselico z na- 1 menom, C'isti dobiček poklonili na- i i mi ubogiiu slepcem. Dobiček je i znašal	K 20 v, kateri znesek 1
»ta odposlanca oiwumjeue baterije . častniški nam. Anton Kontih in I opn.iiČar Fran Kopriva osebno pri- i nc»lu vojniui »It^nem v I^jubljano. ^
Na ljubljanskem kolodvoru. 4 Slovenec" p»e: Posebni vlak « Orli v n.-deljo 7. aept. v Trbm j lje je odšel ia Ljubljane s polurno ! zamudo, k**r ena sama odprta blagajna nt tmotf* pravočaaoo pre »V* ddf ® to totia OrU;
POJASNILO
Kadar rabite ure ali kaka droge zlatnine aH prave trpežna gkum Columbia gramofone te krajake pfo ite. obndte m na vaiega rojaka IVAM PAJK, M MAIII STKEST. GOXQUUOH, Pa DoUtt bosta poiteno blago te m m boste kaaali n val denar.
PIŠITE MU PO (URIL
—	j i
GOZDNI ROMAR
- - , . FKAMOOOQ SPD3AL OABRIRL RUI.
t» *'CUm NanxU " prevedel Q r.
59	(Nadaljevanje.)
Fabian je spro/il Ker pa je bil njegov strel manj potov ter je nj»gova pušk i tudi manj dale«"- nesla, je Indijanec, katerega je meril, le zakrn a ni p.tdcl. Par psi«- je priletelo na Bois-Rose-ja, ki pa jih je od'.il s kopitom svoje puške. Ko je stopil na breg, je imel lVpe m v o jo niško ž- *opet nabasano ter je bil pripravljen vnovič htnljati. Im.jami s«» se za trenutek pomišijali iu ta čas je porabil Kanadec za to, <la je naložil Gayferosa na svoj hrbet.
Nesreči ey se je tesno oprijel ramen velikana, a je bil toliko previden, »la m inotiL kretenj rok K a nad ca, ki je šel ritenski naza, proti otoku. Le enkrat j»* zapela puška Kanadea iu Indijanec je odgovoril itu -tr»*l s smrtniku krikom. 1'mikailje tega. leva je vzbudilo r«-špeki pri Indijancih in par minut pozneje je položil Bois Kose nesreč c f a, skoro neaa vest nega Gayferosa na tla otoku.
Trij- so nesposobni za boj. — je rekel Bo is-Ko se. — Imeli bomo premirje par m.nut. Vidiš Fabian, kako pametno je zapored no streljanj« ! Ti rop.»rj: imajo dosti za nekaj časa. Pri svojem pr-Vrn; nastopu si se preeej dobro obnesel ter jamčim, da boš nekoč se dober sti .'iec, ko noš imel tako Kentucky puško kot jih imava midva.
Trenutni u»peh, katerega je dosegel, je očividuo pregnal temne misli iz glave K« t«*dca. Obrnil se je proti Uavferobil, ki je na bdi no stokai ter mu rekel:
-	Žalibog. smo prišli prepozno, da reiimo vašo kožo na glavi, or. ko moj. Le pomiiite se. To tu nič nevarnega. Poznam veliko prijateljev, ki v pra\ takem položaju kot vi, a raditega prav ta io dobro p« ••litijo. < tovek še štedi pri tem, kajti ni mu treba striči ki las Življenje je z.i trenutek rešeno. to je glavna stvar in sedpj lo<enao poskusiti, da ga rešimo še za naprej.
S iK>močjo par kosov iz obleke Gayferosa je napravil nato ob vezo iz stisnjenih iu z vodo prepojenih listov vrbe. Ko je bila ob veza gotova, ni bilo več zapaziti velikanske rane.
—	Vidiš. — je i« ke! K a nadre, ki se je še vedno veselil misli, da bo obdržal Fibijana pri sebi, — ti se moraš seznaniti z navadami v strpah ter / običaji Indijancev Ti tolovaji, ki so na stroške treh »vejib ljudi i/vedeli, kake vrste ljudje smo. so se sedaj umaknili *o s*, -edaj umaknili, da poskusijo z zvijačo to, česar niso mogli do .ec s silo. \ idiš, kako mirno je sedaj po takem vrišču.
V resni« i je postali* stepa zopet mirna iu tiha. Zahajajoče soln •-e je že pričelo živahnejše barvati vodo reke.
Kaj meniš, iVpe, sedaj jih .je le še sedemnajst, — je dosti* x il Kanade«* g Lasom naivnega zadovoljstva.
O bi jih bilo i sedemnajst, — j«' rekH Pepe, — potem ne dvomim, da jih premoremo. Kaj pa. če bodo dobili ojačenjat....
To n.oramo sprejeti nase. To je sicer strašen izgled, a naše «i\ 'je ti je je v, božjih rokah, — je rekel Kanadce, katerega mi se zo I4*-' lotile skrbi za Fah'jana.
K«c, prijatelj, - je nato nagovoril liavferosa — Ti prihajaš najbrž iz tabora Don Štefana?
Ali -jr.! poznate• — je vprašal ranjeni s slabim glasom.
-- Da. Zakaj pu ste se odstranili tako daleč iz svojega taboriš« a 7
Kaiijeti.M- j«- pov lal, da se je napotil na povelje Don Štefana, da najde izgubljenega voditelja, da pa se je sam izgubil ter se po
HENRY J. SCHNITZER STATE BANK
EVI HAJBTk RKJŽTH BANK, KI STOJI POD STALNO
DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE 8 POLNO OA.
RANCUO
PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ORTE PO ORIOL
_ _ NALNI CENI
IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU
KI *•»• potovati v staro domovino, ki tola poslati Oonar sil katori treslo opraviti katorokoll zadevo v stari domovini, naj sa obrnsjs na nafto banko, ki sluti svojim rojakom ža proks B !M v popolno sadtvoll-stvo. poitsno In sigurno.
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNIU* dobi vsskdc takoj v materinskem Jszisu.
Henry J. Schnitzer State Bank
141 Wsakingtoa Street	New York, N. Y.
a
r H. $' •• - " ^	"
OT.AS VAROlU. 21. OKT. lfllO
Phelps Črta
Direktno potovanja aa Grško aH na Trst
Cosullch črta parni k Arasntfaa — zgodaj v novembru, j Nek amerlikl oarnlk — « pr*l s polovici novembra, s Nek ameriiki parni k — v drool s polovici novembra.
| Paniki odpluje jo a pomola | t ob vznožju 41. ulica, South
Brooklyn. | Za cene in druge informacije
vprašajte pri: j { PHELPS BROS. * pO. S | 17 Battery PL New York.
...... 1 '■" 1 " ~ .....s.
Iz ujetništva
Tr-lništvo Glas Naroda je dobilo dvoje dopisnic s sledečo vsebino:
'"en j uredništvo!
Ja/ Vincent drobilnik. se«laj v vojnem ietništvi. že dalj časa po iz vodu jeni po svojih dveh bratih JANEZI" in MARTINI* GRO UK!.NIK, ki sta v Ameriki, pa vse zaman. Marsikdo mi priporoča, naj se obrnem do vas, zato vas prosim, da ju poiščete potoni svo-ietrn. po celem svetu znanega lista. Jaz sem doma iz Petrove pri < tlju. Moj sedanji naslov je:
Vinccnzo Grobelnik, Prigioniero di Cuerra, Campo Coneetramento. Italia.	Lecce.
-davno uredništvo'
Podpisani najvljudneje prosi da bi objavili te vrstice v vašem cenjenem listu, ker sem v:d*l, da so imele sireno notice ugoden u-s»»eh \>ri drugih mojih tovariših J;i/ Alojz!j Janinik iz Podfdjriee it. 2 pri Pnbivnipol.ju na Kranjskem se nahajam že 15 me*e«:cv v italjanskem vnjivm ujetnlštv-j v največji bedi in ponianjka«'.mi Imam brata ]>o. imenu IVAN JAM NI K v Pueblo. <olo ii vi *e drugih sorodnikov ter t-ima'u oo-beuega točne«a na-lova iu v«><ti od nj;li, her poŠto (pisma) red k r kdo i/, naših krajev dobi. denarj 1 pa nikakor. Vsled tega prosim najvljudneje čitatelje teh vrstic ako bi kateri poznal gori imenovane. naj bi jih na to opozoril, dr •<« mi oglasijo, za kar se ž«* vnaprej zahvaljujem. Moj naslov j«* • Alois Janinik. Prigiouiero di Gm i ra. Rep. 'J liarac 8, Italia.	Vittjria
Poročilo glav. blagajnika.
Ker je poročilo o finančnem stanju organizacije J. R. Z. isto. kot je poročal že brat glavni tajil k. prosi gl. blagajuik, brat Filip God i na. da se ne trati drage pa časa zopetnim ponavljanjem poročila finančnega stanja, tem-\eč da se preide na drugo točko, ker bi bilo njegovo poročilo le ponavljanje.
Konvencija vzame njegovo iz javo v naznanje ter se preide na poročilo nadzornega odbora.
IŠČE SE 20 DO 30 MOŽ
"a delati kemična drva. Plača od kvnrta ^2.25. Stoje" gozd. Podrobnosti daje: John Kuaus. P»ox 'I, Masten, Pa.	(21-25—10)
Pr« d odhodom v staro domovino bi rad izveil«*! za svoja dva prijatelja ALOJZIJA ŠORC iz Šil Ta bra pri St. Petru na Notranjskem in FRANKA CRBANClČ u Kuežaka na Notranjskem. Prosim cenjene rojake eiroin Amerike če kdo ve, da mi nu-znani nju naslov, ali pa naj se siitna javita — Alois Fa bee Sedlar, Box 101, .Morley, Cola (21-24—10)
Kad a bi izvedela za WTONA I* DO VIČ. doma iz Pace nri Km žaku. Imam mu poročati no-vie«» iz stare domovino, zato ga prosim, dn sc mi oglasi na na-slev: Misa 0. V., 120 Mentoda Stre-t, N. S, Pittsburgh, Ta
Rn«I 1». izvedel za naslov ANTONA STANIČ in T.O^ISA BU-DOI V. Ptfd časom, je bival A. Stanič v rievelandu. O, in 1» Rudo!r v Pennsylvaniji. Cenjene r--j.ike prosim, aK.o kdo vo za njun naslov, da mi naznani ali pa naj «c ;ama z^Iasita, ker ' inir.uio važno razpravo dne -V) « ktobra 1919 v mestu « 'onin-!!s-ville. Pa. — - John Tomšič, 6120
tiUas Ave., Cleveland, Ohio.
. . .. ... . ^ ^ > ■
r .	1
Kelim izved.'ti za :a».ja dva prijatelja. Prva je JAKOB DOJ.-I •JAN, podouuiee Kfi.ovC-ex i/. Šenlij pri št Petru na Krasu, dru-i je MIKE PODliOJ, \**\a-mače Marisnikov iz smihela. Prosim cenjene rojake, če kateri ve, kje se nahajata, naj mi 1 lagovoli naznaniti njun naslov, ali pa naj se s ima javit i
sve:ciuu prijatelju na M-le na slov: Joe Rer" »č, liox 2.1S, lilac k I^ick, Indiana Co., Pa. (18-21—10)
Oglasi naj sc FRANK liAJEC. Doma jo iz Dolenjega I.ogatea na Notranjskem Pred 10. leti je bival v Forest 4 "i*;., Pa., iu p^em j«> šel ; svojo družino nekam v St I.ouis. M«». Ccnjt'ni lojuki so napro^eni. ako kateri ve za njegov sedanji naslov, da * ga nam naznani, ali pa če sani to bere, naj se oglasi na uprat-ništvo ' Glas Naroda". 82 Cort-landt St, New York, N Y (20-22—10)
R::»la bi i/vedela za r.aslov sv "je ga brata JOŽKFA IIRIP.AR Doma je Le Vrha štev. 11. fara Žužemberk Dolenjsko. Prosim eenjeno rojake, če kdo ve ?fi nj'ga. da mi naznani, ali pa a!:«, sam čita ta oulas, naj se sani o«^lasi svoji s/»tri, ker ir.u imam več važnega poročati iz staretr i kraja. - • Mr». Marv l>o<rar 15247 Seranac Kr«.ul, Colliu-wo?il. Cleveland, Ohio. (20 22—10)
Kje sta moja dva prijatelja G A -BRIEL KOVAUČ in ANTON LCKSIC. Pred letom s!n so nahajala v Milwaukee, Wis. Sporočiti jima imam več važvih re vi. zale ju prosim, da so mi čimprej oglasita. Frank P«rkovieh, 10.17 Ka-st 7S. Chicago, III (20-22—10)
Iščem svojega brata H >11 NA SCIIAWKR. Doma je iz Nemške Loke pri Kočevju. Zivdnjič mi je pisal v maiu Dulutha Miiui Nahaja se nekje v Minne-s«>ti ali Miehiiganu. Ako sam bo re te vrstice naj se oglasi, ali pa naj sporoči kak njegov z-a-noe !.a naslov- .Miss Maitrarela Selinwer. 14T"J Madison Avenue, New York N. Y.
(18 21 2->,2.".2S 10—10)
OGLASI NAJ SE
JOHN ŠE PEC, Iri je ]H,slal niat-ri ti-nč kron v v.vs Goiek, pošta Velika l.oka. Ona je umrla iu zato hočemo i/.vedeti, komu naj s«: pla"?. svota Njegov prejšnji naslov je bil: Box 181, Ii d l.od-e Mont.
FRANK SAKShR. "2 Cortlauit St.. New York, N. V. (IS 21—10)
Rad bi izvedel, kje sc nahaja IO ŽE F PENKO, doni4 iz Nada njcffa s» la pri Št Petru na Notranjskem. Pred •! leti s«j je nahaja' v Cltvelandu, Oiiin, in od te^a časa ;iti ni znano. kj<- se nahaja Zatorej vljudno prosim vse cenjene rojalie, če k:lr» ve za nj«*gov sedanji naslov, naj nu ^•a naznani, ako pa .sani čita ta oglas, naj se mi sani prijavi na naslov: John Lenarčič, 1^.7» l Larimer S'.., Denver, Colo. (18-21—10)
NAPRODAJ LEPO POSESTVO
v Čcrmošnjicah pri Toplicah na Dolenjskem. IUša na prostoru, ki .!•» priprav.m za vsako obrt: zemlji d«^bra, kakor tudi len bukov in smrekov gozd Za podrobnosti sa »»brnite ra: John AVindish-ian
Vardley. Pa._(15 21—10)
. ■ ■
Ra«! lii izvedel za nioj-ga brata 1 ANDRKJA radi NOV IČ. dol
ma i/. Z\'«*.'-;ij št. ."» Prosim «;enj. 1 rojake, d:i mi naziianijn njegov ^ naslov, ali pa naj ^e sani javi, | ker mu imam nekaj važnega j sporočiti iz starega kraja, iz Hrvatske. Iščem tudi mojega svaka, sesti-.« moža, po imenu IVAN ITLAR. doma iz Zanji Zvečaj. Prosim, tla uri javi, al. pa če kak rojak ve za njega, naj mi na/naui -- .John Radnm-vie h. Iiox 252. Mcngoiicse. Mich.
(18-21—10)
Rad bi Izvedel, kje nahaja M A RTI N KAVČ I C, doma iz P-telin pri št. Petru na Noti anjskem. Pred dvema h-4oina -«• jt nahajal v Ph".-!>ur^im i'c-njene rojake prosim, če kdo kaj ve «> njem, da ni naznani, ali naj se pa šara javi. mu bom zelo hvaležen. -- M:,x Kavči". < 'amp 14 Pox Ifi. Alolph, \V. Va.
(18-21—10)
Kje je JAKOB PRIMOŽIČ? Doma je iz Seniiča št. 2!). Pred par 1-ti je pisal domov in [inslal svoji) sliko, toda ni navedel svojega naslova. Naj se mi oglasi. Oče in mati sft /diavi, .Janez je pa na eno oko slep — Janez (iolobič, Vavpča vi'S št. Si . p Semič, Dolenjsko, Juuodavia.
(20 '22—10)
Rad I i izvedel za naslov mo.«« j_*a prijatega .JOHNA SOi.AI N»K, doma iz Srst*11*/. na Sp. Šta.jer-skeni. Rojake prosim r,. |;do Niza nj«-ua. da mi naznani, ali »uij s«' pa sani javi ker imam nekaj važnega sporm'iti i/ ^ta-rega kraja - Ant. Tan/.er, 40:: s. pierce -<t. Mihvaukie, Wis
(20-22—10)
Iščem strica moje žeue LAZA «lo-ma i/. Raj-*oviča. Ker že ni.s«*m čul celili pel let nič «»«l rje«»a, za'o ga prosim, da se mi oglasi. Ce pa kateri rojak »v ve z-i nj --g« v naslov, prosiirt, da mi blatr«--v, li na/uaniti. — Sava P..i."š»'i", P. O. Box :il P.enham K v.
(18 21 -10)
VAŽNO NAZNANILO.
Pisarna Ju.' »slovanskega generalnega konzulata v New Ver1' i
sc jo preselil -i iz	šl	\V
St. v ra/sirjene prostore Srb-s|;««g.i Doma v N< \v Vcrhu Kdor • ma s konzuljtoni kaj opravka, naj s-1 obrne na sledeči naslov: ( Con -ulat i General of the King-I dom of the Serbs, Croats and Slov.:nes, 443 W 22 St., New I York, N Y.	(1510-15-11)
Rojakom v Cleveland, in sploli r državi Ohio nafnanjamo, da jik ho v kratkem obiskal nai potnik
Mr. JANKO PLElEO.
ki je poeblatten pobirati aarol nine in ixdajati prav«Toljavna potrdila. Rejake prečimo. 4& M gredo na rok«.
JTwravaUH-a lilaa Ntndl
Dr. LORENZ O 644 Penn
EDINI SLOVENSKO ' m w GOVOREČI ZDRAYNZa	JIYCDOC
■JS^MUBNi	Pittsburgh, Pa.
___MoJe stroka H adravljMj« akutni* ta knmltelb bol—mL Jmm
aa la adrartia aad 28 lat ter tman ■koinj« v rwk hoiwlfc In kar ata alorenako, aato tu morem popolnoma raaomeu la ^o* ■Bil valo bntoww, da vmm oadrertm ln men nofl la adnfMi Wkm+ M lat mm pridobil pombao skalnjo pri ■drarljeaja mdfctt MamL lato m merata pnpman— mumti aa men«, moja akrb pa
bal f grl«, iapadanja laa, botoOna v kotwb, star« iuOhb| Inli^l, oslabelost, boleanl v mehnrjn,	Jstrab tal Tt'tIti.
—trn. revnadeoB, katar, alato lilo, nadnho ltd.
•V UraSns itr* hi V pensSelJkih, aroSsa In psttrtS mm I. M #slrsj Os ». bspsMmm. V torkih, t&ctrtVlh ln ■■ftnbia se I. ms KHftraJ O ft lin svsftsr. Ob nsSsljan N b fc im sspniens. n
Dr. L0REWZ, 644 Pinn m., Pmahargfe, Pi,
s
Okrožne organižscije J. R. Z.
i--—
St. I. v Lawrence, Pa., tajnik Bartol Yerant, box 287, Alliqnippe.
Pa. Število krajevnih organizacij — Št. II. Johnstown-Conemaugh, Pa, tajnik Louis Krasna, box 218,!
Conemaugh, Pa. Število podrejenih organizacij — St. III. Gross, Kansas, tajnik Anton Šuler, box Hk. Gross Kanaaa.
Število podrejenih krajevnih organizacij 6. Št. IV. Cleveland, Ohio, tajni* Jos. Skuk, 1101 E. t.3rd St., Cleve-
land, Ohio. Število podrejenih organizacij — Št. V. Herminie, Pa. tajnik Anton Zornik, Herminie, Pa. Število
podrejenih krajevnih organizacij 5. Št. V. Chicago, 111., tajnik Frank Zaitz, 2124 S. Crawford Ave, Chi-cago, 11!., obsega zvezo 13 podpornih društev in 2 ok. org.
Krajevne organizacije J. R. Z.
št. 1. Chicago, tajnik Ivan Čemažar, 2052 "W. 23rl St.
Št. 2. Cleveland, Ohio. Josip Skuk, tajnik 1101 E. 61«rd St.	'
Št. 3. Ely, Minn, tajnik Frank Jeran, box 432; zve za 6 društev *n
posamezno članstvo drugih društev. Št: 4. Milwaukee, Wis., tajnik Frank Puncer, 477 - 53rd St., Weat Allis. Wis.
št. 5. La Salle, IU., tajnik John Vogrich, box 290 La Salle, I1L Št. 6. Herminie, Pa., tajnik Anton Zornik, Herminie, Pa. Št. 7. (ženska) Chicago, 111., tajnica Minka Aleš, 2124 S. Crawford, št. 8. (ženska) Cleveland, Ohio, tajnica Mary Grill 1417 E. 53 St. , St. 9. (ženska) Collinwood. Ohio, tajnica Josefina Birtich, 1700 So
Waterloo Road. Collinwood, Ohio. St. 10. New burg, Ohio, A. Križmančič 8101 Grand Division Ave. -Newburg, Ohio.
št. 11. Detroit, Mich., tajnik A. Scmrov 359 llendrie Ave.. Detroit Št. 12. (Hrv.) Detroit, Mich., tajnik Milan Polovina. 387 Ferry St., Detroit, Mich.
št.. 13. Lorain, O., tajnik Juhon Brus, 3222 Globe Ave., Lorain, Ohio, št. 14. Waukegan, 111., tajnik M. Judnich box 92, Waukegan, I1L št. 15. Lloydell, Pa. tajnik F. Ileršič box 24, Lloydell, Pa. št. 16. Staunton, 111., tajnik Ch Žakelj, box 13. Staunton, 111. Šr. 17. Collinwood. Ohio, tajnik G. M. Kabay, 16206 Huntmere Ave. Collinwood, Ohio.
št. 18. Girard, Ohio, tajnik A. Ar.žiček, 972 »tate ft., Girorad, 0. št. 20. Glencoe. O. tajnik S. Rebol, bor 5, Glcncoe. Ohio. St. 21. Eveleth, Minn., tajnik J. A Ambrožič, 418 Pierce St. Eve-leth. Minn.
Št. 22. Walsenhurg, Pa. tajnik J. Cesar, box 253. Walsenburg, Pa. St. 23. Sublet. Wyo., tajnik M. Selan, hov 146 Sublet, Wyo. št. 24. St. Louis, Mo. tajnik P. Žvanut. 5323 Reber PI.. St. Louia št. 25 So. Bethlehem. Pa. tajnik G. Lavrič, 606 rer.tral St.
t. 26. Sheboygan, Wis., tajnik Frank Sepich 1127 So. 11 St. j št. 27. Export. Pa. tajnik Joe Britz, SR. box 322, Export, Pa. ! št. 28. Little Fails. N. Y. tajnik M. GorinŠek box 439, Little Falls. | ^t 29. Kenosha. Wis tajnik A. Jurca 507 Hansen St., Kenosha, Wi3 ^t. 30. Camp Shumwav, ColoM tajnik A. Lipich. Camp Shumway. •^ t. 31. Kokomo, Ind., tajnik J. Fohn, 2015 N. Moris ^n St. št. 32. Indianapolis, Ind. tajnik V Batich, 932 Arnolda Ave. št. 33. Euclid, Ohio, tajnik Y. F. Koller, Cut Rd Vine Sta. št. 34. Dun I o, Pa., tajnik L. Baudek, box 304, Dunlo Pa. št. 35. Winterquarters, Utah, tajnik F. Markoshek, box 57, Winter 1 quarters, Utah.
ct. 35. South Fork. Pa. tajnik A. Glavan, box 522, So. Fork, Pa. št. 37. Trommald, Pa. tajnik Fr. Lepan, box 274, Trommald, Pa. ^t. 38 Forest City, Pa., tajnik J. Cebular box 156, Vandling, Pa. St. 39. Aurora, 111. tajnik J. Blažič. RR No. 4, box 75 Aurora, 111. št. 40. Murray, Utah, tajnik Mike Žugelj RR No. 5S box 165 D, Murray, Utah.
št. 42. Virden, 111. tajnik J. Volkar, box 943, Virden, 111. št. 43. New Duluth, Minn., taj lik J. Debelak, 1329 W. 99th St., Ne« Duluth, Minn.
št. 44. East Palestine, Ohio, tajnik J. Istenič 437 E. Martin St. št. 45. Frankofort Heights, 111., tajnik J. Štrukelj, nox 543. ^t. 45. Smithdale, Pa. tajnik doe Slapnik, box 21, Smithdale, Pa. c t. 47. Pullman, 111., tajnik F Trsar, 11250 Stephensor Ave.' št. 48. Barberton. Ohio, tajnik F. Poje, 807 W. Tuscarava Ave. ^t. 49. Farrel, Pa., tajnik A. Simčie, box 667, Farrei, Pa. St. 50. Dubuque, Iowa, tajnik A. Slabe, Dubuque College, ^t. 51. (Hrv.) Dunlo. Pa., tajnik Jos Kirčinic, box 373, Dunlo, Pa. ^ t. 92. Buena VLsta, Pa. tajnik N. Trfller, box 93. st. 53. Peoria, 111, tajnik M. Papič, 314 Easton Ave., Peoria, 111. št. 54. New York, N. Y. tajnik L Muc, 29 Moujer St., Brooklyn. NY Š.. 55. Miners Mills, Pa. tajnik J. Mihelič 35 W. Thomas St. št. 57. Grocs, Kan. tajnik F. Homar, box 95. ^t. 58. Yale, Kan. tajnik J. Cokeij B5 No.^ 8, Pittsburg, Kan. ^t. 59. Franklin, Kan. tajnik L. Karlinger, R No. 4 bx 86, Girard Kansas.
^t. 60. iN-ontenac, Kan. tajnik F. Erznožnik, box 4JO. št. 61. Ringo, Kan. tajnik J. Brlizg. box 173.
št 62. Breezy Hill, Kan. tajnik J. Ilomec, R No. 2, box 160, Mulberry, Kanaaa.
^'t. 63. W. Newton, Pa., tajnik J. Langerholc, R No. 2, box 74.
št. 64 Bridgeport, Ohio, tajnik M. Kos, RR No. 2, tcx F.
št. 65. Somerset. Colo, tajnik M. Kruly, box 147.
Št. 66. (Ženska) Detroit, Mich., tajnica Helen E. Crik?, 938 Russel Bt
št. 67. Yukon/Pa. tajnik F. Kovach, box H4.
ct 68. Carlinville. Pa. tajnik J. Pogačnik box 824.	>
št. 69. Baltic, Mich, tajnik I. Cotic box G.
■^t. 70. Irwin, Pa. tajnik A. Bachar, R No. 3, box 10S.
^t- 71. Imperial, Pa. tajnik Fr. Troha, box 94.
št 72. Springfield, HI. tajnik Jernej Urh, 330 W. Callhowen Ave.
*t. 73. Joliet 111. tajnik Val. Pire, 319 Moen Ave.
št. 74. Willock, Pa. F. Dolinar, box 112, Willoek, Pa.
št. 75. Aubnrn, 111. J. Erjavec, box 78, Auburn, m.
št. 76. Oregon City, Ore. Josip Šetina, 1702 - 16th St.
^t. 77. Jenny Lind, Ark. tajnik Frank Grilc, box 10?.	'
78. Reading. Pa. Frank Špehar 381 N. River St. št. 79. Rock Springs, Wyo. John Dolinar, box 549. St. 80. Joe Chernach, Diamondville. Wyo., box 26. St. 81. 'Claridge, Pa. tajnik Anton Semrov bos 884.	!
Št. 82. Bronghton, Pa. tajnik Frank Demšar, box 908
ne-reci ses»ri z lndijaue , ki mi lovili divje kouje.
Kako j«* inie euiu voditelju * — je vprašal Fabian.
—	Kttift* io.
Fabijat^je i/.m«*i:jal z BoiH-Koseji'iu pojrlett sporazuma.
—	Dm. je rekel love«-, — vsa znamenja kažejo, ila je tvoj sum proti trm« vranu z belo kožo utemeljen in da v resnici vodi ek-i»pedieijo v Zlato dofino. Ali ne bomo v njepovi neposredni bližini. «bomo usli tem i ml i ja nakita psom .* Kakorhitro bomo dospeli tja kaj. bomo «,< segli sv. j cilj in čeprav bi jih bilo sto proti nam.
To ji' r« kel natdio v uho Fabijanu.
—	Le še nekaj — j«* rekel Kanadce proti ranjencu, — in po letn boste lt.-eli mir. Koliko ljudi ima Don Štefan pri sebi?
—	Nekako šiestd.*>et, — je odvrnil Gavferos.
Kanade« je nato obnovil obrezo in nesrečni elovek, katerega je zelo ».labila izguba krvi. je padel v *mrti podobno spanje.
—	Sedaj pa lux "ino misliti na svoj lastni položaj, — je rekel Kanadce, — in uaprurili bomo okop. ki se bo boljše ustavljal kro Srljntn ali pšnam ko. pa ta ogr.ija bi«"*evja. Ali sta pogledala, koliko pušk inu jo Indijanci*	^
—	Sedeli, če ne motim, — je odvrnil prejšni mejni stražnik. —
—	Torej jih je med njimi sedem, katerih se nam ni treba alo-sti lin t i. Ti psi nas n • morejo napa»ti niti z leve. uiti z desne stra ni, ker mori«jo slediti pri tem r«-ki. Vsled tega se moramo pripra viti na napad z obeh bregov, kajti gotovo bodo šli preko reke, da *.ias vzamejo med d\a ognja.
Na* pro h.i breg j« bil porasel z močnim drevjem, d oči m je ra slo na stran«, na ka.eri bi Indijanci najbrž pričeli z napadom, le bičevje.
Kanadec s». ie I*>t;l nato dela ter kmalu zjrradil na strani, ki je bila najbolj ogrožeua precej močno steno, ki bi lahko ustavila mar-bikatero krojijo.
* — Vidiš, Fabian. — je rekel Bois-Rose. — za to steno boš le ?»] prav tako varno l ot v trdnjavi, zgrajeni iz kamenja. Izpostav Ijen bi bil le krogljam, katere bi Indijanci poslali z vršičev dreves. Jaz ja bora pazil na to, da nc bo prišel noben teh vragov tako vi boko.
Kanade«- si je veselo mel roki, kajti veselilo ga je, da je zgra ■lil med Kabmom in smrtjo precej povoljno oirrajo.
—	Ali si zapazi, Pepe. — je rekel Bois Ko.se. — kako se j«* vsaki pot, ko »va skuhala odtrgati kako vejo, stresel celi otok do svojih temeljev?
—	Da. — je odvrnil Pepe. — Bilo je tako kot da se hoče odtrgati s svojejM mesta ter odplavti po reki navzdol.
Oba 'o\ea pa sta čutila, da je prišel trenutek nevarnosti, da ji konec premi-ja in da je pričakovati dolgega in obupnega boja na življenje in smrt.
Kauadee je vali"! tejra priporočil svojima tovarišema, naj var-enjeta z mmticijo ter prav ponebno naročil Fabijanu, naj bolj pa^. no meri. N*to jc po«'.al Pepelu roko ter nežno objel Fabi.iana. Po tem tributu človeški slabosti se je podal vsak na določeno mesto m sicr z ravnodušno .t jo. katere bi bil lahko vesel vsak Indijanec.
Poteklo je par trenutkov, tekom katerih je bilo čuti le dihanje ranjenci ter žuborenje reke
površini vode, vršiči dreves ob bregu in skupine bieevja. — nobena atvar ni ui!« ponornoKtj loveev, kajti prihajala je i»o«" z \ aenai svojimi groaotaini.	(Dalje prihodnjič.)