37. številka. Ljubljana, sredo 16. februarja. IX.  leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske deželo za celo leto 1<> gld,, za pol leta 8 gld., xa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr., za en mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 'M kr. za Četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in Bicer: Za I,j u h 1 j a n o za četrt leta 9 gld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta ii gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste G kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še so tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj so izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e d n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kotmanovej hiši št. 25—2*5 poleg gledališča v „zvezdi".
O p r a v n i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Gambettov govor.
Za svobodo francoskega naroda je govoril največji mož na Francoskem v sedanjem času, Gambetta, pred nekaj dnevi v Lillc volilceni govor, ki ga vse novine prinašajo in kateri, ne le da obsega ves republikanski program, torej program većine na Francoskem, nego tudi obsega velike ideje, katere naj tudi našim bralcem tu podamo.
O izidu senatskih volitev na Francoskem je najprej izrazil veselje, ker bode senat največji branik demokracije, pa bodo tudi potrebna uzda za demokracijo. Do sedaj je beseda senat pomenila povsod: zbor služabnikov nasilja, zbor dvorjanov in hlapčevskih duš, a sedaj je narod sam volil senat in sedaj bode on zatočišče republike.
Prehajajo potem k volitvam za parlament, katere bodo 20. febr. pričele so, pravi Gambetta, da morajo te volitve dati republikansko, demokratsko, liberalno in miroljubno večino.
Monarhična ne more biti večina, ker na Francoskem je monarhija nemogoča. Gambetta obžaluje one, katere dosedanja izkušnja tega še nij naučila, in ki nemajo toliko do-domoljubja, da bi se odpovedali svojim iluzijam.
Monarhija jo imela pač nekdaj svoje opravičenje in jeFrancoskej velike usluge storila; ali vihar revolucije je njene podloge odnesel, občna pravica glasovanja se- Gambetti ne zdi zjediuljiva z dinastičnimi interesi.
„Naši izvoljenci — pravi Gambetta — morajo torej biti republikanci iz principa, kateri so izpoznali, da jo denes na vzlic neiz-korenljive domokracije na Francoskem samo jedna vlada mogoča: vlada vseh po vseh, vlada dežele po  deželi,  kjer je volilni princip od
listek.
Vaški angelček.
(Noveleta,) (Konec.)
Krčmarju, pri katerem je llenrv stanoval, je žugal: da bodo tujega gosta tepežem kaznoval, ako bi ga pri svojej hčeri kedaj še zasačil; le zagotovljenjo krčmarjevo, da se Henry dostojno in mirno vede, je starca nekoliko potolažilo. Krčmar je svojega gosta posvaril, llenrv se jo moral več nočij truditi, da se mu je posrečilo, za trenotek z Miguono govoriti. Devojka ga je sprejela plakanjem, a tem bolj se je opirala na zvestobo njegovo, ko je zvedela, da mu je žuganje znano, a da vendar nij odjenjal. llenrv jej je razodel, da mora v Pariz nazaj, a da se bode v dveh mesecih vrnil in jo pri očetu Dejeanu snubil.
zdolaj in od spodej na ostrinah države in mora občno glasovanje narodno prevzvišonje izrekati t. j. obstati mora politična jednakost. Ta vlada je republika. Brez republike bomo imeli nemir v notranjem, strankarsko boje, brezvladjo, nered, in nered pomenja konec Francoske pred očmi in morda pod roko tuj eevo.u
V nadaljnem govoru naglasa Gambetta, da nij dovolj, da se volijo taki republikanci, ki imajo republiko samo na jeziku za zdaj, nego volijo naj se pravi demokrati, a zopet ne taki demokrati, ki za utopijami in nedosegljivimi cilji hrepene, nego taki, ki so prepričanja polni, da jo treba veliko večino naroda znanstveno in nravstveno povzdigniti; možje, kateri bodo pri vladanji in pri zakonodavstvu mislili na to, kuko s: edstva dobivati, da se izluščijo iz mase naroda kapacitete, da se duhovi razsvetle, da ne bodo toliko talentov, zakladov kakor mrtev rudnik mej ljudstvom poginilo.
„Z imenovanjem demokrati — pravi Gambetta — jaz razumejem može, ki na to težo iu to žele, da se vrhovna vlast rabi po volji, velike večine, a ne na korist uekolicega števila osob, kake kaste ali jedne familije; može katerim je vlada, proračun in moč države samo p orno če k za razvoj vseh, ne da bi sele posamezni iz izplenjevanja okoriščali; može, ki hočejo bremena in fihaneijalne moči na vse jednako razdeliti.
„Dalje mora večina zbornice biti liberalna. In z besedo „liberalna" razumejem jaz mnogo stvari. Pred vsem mislim jaz može, kateri državi prepuščajo njeno pravo, in razumejo, da v modernoj družbi oni, ki stoje na čelu vlade ne vladajo na svojo korist nego na korist ljudstva. Tudi razumevam pod tem može, kateri ne da bi sekt-nemu duhu žrtve prinašali, glede vodstva člo-
llenrv jo je imenoval angela — svojo najljubše, poljubovaje jo, solze jej vstavljal, ter jo prosil, naj ga mirno pričakuje. Potem je še isti dan odpotoval v Plombieres.
Kakor blisk se je razširila vest po LJeau-vallonu, daje llenrv odšel; opazovali so vsi Mignono, in ko so opazili, da žaluje, morala je marsikako grenko o odšlem ljubimcu slišati.
„Le na videz je odšel, a po noči se bode do nje priplazil!" govoričili so najhujši obre-kovalci.
Mignon se je zelo izpremenila, bila je zdaj tiha, ogibajo se tujim očem, in pri mij-navadnejšem delu je sanjarila, ter se zganila pri vsaceni neznanem šumu. Nje oče je bil čmeru, in na srci bolehne matere je črv neprenehoma glodal.
Približala se je zima, najžalostuejša za Mignono. Ko so druge devojke pri kolovratu sedele in s prenjem zimsko dolgočasnost kraj-
veških zadev dajejo samo od človeških ozirov, pozemeljskih interesov nagibati se in ki se strahom gledajo, kako uzurpira klerikalni in teokratični duh oblastjo človeške svobode, uzurpacije, ki so nevarno pridobitvam francoskih ravolucij.
V daljšem razvijanji jo Gambetta pojem „liberal" tako zaznamoval, da morajo možje voljeni biti, kateri svobodo vesti v vseh oblikah spoštujejo, kateri ne trpe, da bi kakovo duhovenstvo v državi bilo politična stranka, frakcija, ki se bori z drugimi političnimi strankami za gospodstvo v deželi in hoče politično razvijanje dežele voditi.
„Cerkev naj ostane cerkev, ali na javnem trgu ona nema ničesa iskati, pa ravno tako nič v svetovalstvu države ali parlamenta. Ona naj ostane na duhovnem polji iu naj se varuje razdor sejati v debatah in. političnih različjih. Ona naj so ne plazi v familijo in naj no razdvaja očeta od sina, ženo od moža; ona naj ne razširja povsod sovraštva, ona naj ne širi strupa obrekovanj a* kajti to nij le za Francosko in vso Evropo to jo tudi za interese cerkve nevarno.
Gambetta, dolži ultramontani/em, da je on kriv, da nij mogla republika mirno vladati. Uže 60 let traje boj onih, ki vso pričakujejo od razodenja, in onih ki pričakujejo vse od ono znanosti, katera razširja meje človeškega znanja. Ta duh boja naj se ne meša v politiko; on naj ostaje v knjigah, na prižnici, v akademijah.
Gambetta potem govori o postavi glede višjega nauka, katero je dosedanja francoska narodna skupščina sklenila in se izreka proti tej postavi, ker „oni ki so to postavo iznašli, terjajo vse mogočo svobode za sebe ali svojim protivnikom ne dajo nobene svobode. V njihovih Šolah se bode učilo sovraštvo do pravičnosti   proti  drugim   načelom, v našej
šale, sedela je Mignon, od dne do dne ble-dejša, v samotnej sobi poleg matere, katera nij nikedar o tujcu izpregovorila.
A ko sta dva meseca pretekla, čas, katerega je llenrv z^časnej ločitvi odmeril, in se je celo prijazna pomlad približala, a Ijub-ček le nij prišel, bila je Mignon zelo nemirna — da bi kar zblaznela.
Spala nij skoro čisto" nič, čestokrat se je prestrašila, in uže več listov v Pariz odposlala, a odgovora niti jednoga sprejela, .leden izmej listov prišel je njenemu očetu v roke, slučajno, ko ga je hotel nek brivec iz sosednjega sela na pošto odnesti. Oče Dejeau obledi, pade skoro znak in jame burno kričati.
Preklinjal je dete, ki ga je onečastilo. Mati ga je tolažila, ter silila v sobo. Ko je bil sum ž njo, joj je list prečrtal, mati se je jela tresti in je bridko plakala.   Mignon je
sredi bodo za tujce odgoje vani, to pa vodi v pogubo. Gambetta tedaj upa, da bode Francija, domovina svobodomislecev, domovina Vol-tairova, 20. febr. volila zbornico, katera bode rekla vsemu svetu: „Tukaj sem, še zmi-rom Francoska svobodnega preiskavanja in svobodne misli."
II koncu razvije Gambetta še, da bode republika miroljubna, in burni klici: živela republika, živel Gambetta! končuje njegov govor.
Jugoslovansko bojišče.
Iz Kotora, 10. t. m. se brzojavlja „Narodnomu listu": Vstaški glavarji izrekli so zahvalo vladi črnogorskega kneza Nikole zaradi njegovega junaškega obnašanja proti turškim prošnjam.
Iz Erceg-Novi so istemu listu 11 t. m. brzojavlja: Snaga najbolje vstaške voj Bko prikuplja se, da udari na Poljico, kjer bi Turci hoteli utvrditi se in prevaliti v Suto rino. — Do 15. t. m. nabrala se bode mej-narodna četa na 600 mož. Dobrovoljci itali janski dolazijo z vsakim parobrodom.
Iz Dubrovnika se dalje 11. t. m poroča: Vstaši odbili bodo odločno turško reforme predložene po grofu Andrassvju in v načelu vsak predlog izmirenja, kateri ne bi nasvetoval izgnanja Turkov iz slovanskega zemljišča.
V nanje dri« ve.
Iz Cnriftmfin se oficijalno brzoj ovij a : Sultan je podpisal irado glede dovoljenja v osnovi Andrassvevej obseženih reform. Ta odlok se je zastopnikom šestih velevlastij naznanil, zastopnikom turške vlade pri šestih vlastih telegrafično poročil. Točka glede porabe jednega dela dohodkov (na. korist dotične provincije same) bode se odločevala v mešanej komisiji v vsakej provinciji.
Iz Srbiju se „Pol. Corr." piše, da je neizogibljivo, da bode zopet Itistič na vlado poklican in potem je akcija Srbije gotova.
Tt§wč»ftw je povsod gnjila. Sedaj je tudi v Angori prišlo mej armenskimi Uassu-nisti in katoliki do krvavega boja, v katerem je 22 ljudij ranjenih bilo.
O tiitfffrci.fi politiki glede orijenta se vsled prestolnega govora mnogo piše in ugiba. Največ zavoljo tega, ker si Angleška obvaruje prosto roko, torej tudi svobodo v vojno seči, ako se razvname. To se ve, da da ne kaže, da bi praktični in izurjeni Angleži verovali, da se bode spomlad mir ohranil.
Dopisi.
jedenkrat skupaj spraviti, a upati pa vendar smemo, da nas bode vrla Postonjska čitalnica tudi, še z gledališkimi igrami razveseljevala. Pogrešali smo tudi jako mnogo Pivčanov in Podnanoscev, ki so v takih prilikah radi v Postojno zahajali. Da ?e pri prihodnjej veselici v obilnem številu vidimo. —ski.
Iz «•*:»YiiiJ«ti<» 4loliii4» 13. febr. Izv. đop.] Zima je letos izredno prav huda in naši otroci prav neredno šolo obiskujejo. Sneg pokriva uže dva meseca zemljo in vendar ga nemamo šc zadosta, ker vsak dan je neprenehoma padal. Ako se ne motim ga imamo denes nad 14 decimetrov. To takem je gotovo, da otroci ne morejo šolo obiskovati, ko še iz hiše ne morejo. Tudi pogrešamo, zdaj o zimskem času drv. — Po mnogih krajih jih čisto manjka, ker so naši očetje neprevidno klestili smrečje in druga drevesa, posebno takrat, ko je šlo toliko lesa na tuje. In vendar nij imel nobeden nič od tega. Nekateri kupci so dobili majhene kraj-carčke. Kmetje pa zdaj mraz trpijo. Pomislite, kmetovalci, kaj bodo vaši sinovi počeli, ker ste vi tako nepremišljeno z lesom ravnali? Ako delate tako naprej, ne bodo le ljudje stradali temuč tudi za naprej mraz trpeli. „Kdor tija v jeden dan seka gozd, jemlje svojim otrokom drva, mokroto in zdravje" pravi pregovor.   Ker vedno drv potrebujemo,
Politični razgled.
V Ljubljani 14. februarja
f)*'4i >ttt* mhorl so s cesarjevim pismom, katero denašnja „"\Viener Zeitung" prinaša, sklicani na 7. marca.
Ust**&<me**ci vseh treh klubov so sklenili, da hočejo v vseh vprašanjih katera se tičejo ogerške nagodbe, skupaj posvetovati se in sklepati.
Za fW«f#j vi j o misli baje vlada predlagati, naj se vzame posojilo 700.000 gold. kot pripomoč za obubožane kraje.
V Zttffrvbn so na vseučilišči mej študenti nastali nemiri. Uzrok je ta: Biblijo-tekar Kostrenčič nij hotel študentom dajati na čitanje političnih stvarij na pr. ni brošur in starih časnikov ne. To je čudno, ker za zgodoviuarja je jednako berilo potrebno in res se v Beču i v dvornej bibilijoteki dobi. Dijaki so remontirali. Akademični senat se je prenaglil, Kostrenčiču pritrdil in zarad tega ' celo nečega jako talentiranega jurista rele-giral. Vsled tega so hrupi na vseučilišči, ne predava se menda. Deputacija je šla k banu.
.17,   PoMonSkc   oUolic;' 13
febr. [Izv. dop.] Kakor uže mnoga prejšnja leta, krevsal som tudi 30. p. m. v Postojno k čitalničnej veselici, da se v družbi starih prijateljev nekoliko pokratkočasim in filisterske muhe nekoliko preženem, ter za narod „recte" novce malo bolj po gospodsko jem in pijem, j treba je tudi drevesa sekati, toda sekajte le Kosal se baš nijsem niti za pot niti za novce, dorasla in pustite naj se mlada dorastajo. — ki sem jih udušil, a vendar sem več in boljše J Marsikak krajcar, ki se skupi iz gozda, vam zabave pričakoval, kakor jo je baš bilo. —j bode tako ušel; to jo ros. Lehko si pa po-Ne rečem, da se ie slabo pelo in igralo,   ali, magate drugare. — Obdelujte polje bolj pre-
da nam bi bil za narod vneti g. Doksat z jedili ali pijačo slabo postregel. Ne. Tega ne, kajti, ko bi to trdil, imel bi smrten greh. Program vršil se je jako ugodno, kajti pevci, mej katerimi smo tudi z veseljem zapazili dva duhovnika, zadostili so svojej nalogi. Cvet veselice bila sta dobro nam došla gg. kapelnika Stiiekl in Pick. — Ta dva virtuoza, očarala sta nas z izbornimi melodijami na goslih in na glasoviru tako, da bi jih bili do ranega jutra neprenehoma radi poslušali. Čast, toroj komur čast, a ta dva gospoda zaslužita jo v dvojnoj meri.
Da se je tudi vrlo plesalo, je baje nepotrebna opomba.
Pogrešali smo pa jako slavnostnega govora in kako gledališke igre, katerih je Postonjska čitalnica uže mnogo z dobrim vspehom na oder spravila. Vemo, da pri sedanjih okol-nostih kaj tacega nij lehko mogoče kar na-
vidno! Ako vam je mogočo, nekoliko „po bukvah!" — Vi sicer nemate zaupanja do tega, toda le pomislite da možje, ki pišejo take kmetijske bukve, pišejo iz lastnega izkustva in so kmetovalci kakor vi. — Pošiljajte, kadar bo mogoče, pridno otroke v šolo; učitelj jim bodo lehko povedal marsikaj, kar jim bo pri obdelovanji polja koristilo.
Z novim letom se jo vpeljala povsod nova mera in vaga. — Iz začetka je prera-čunjenje, posebno za kmeta, prav sitno. — Goljufije so na dnevnem redu! Kadar se bomo navadili, bode se po novej meri voliko lažje računalo, ker gre vse na desetine.
Končno naj popravim dopis iz Ljubnega vest, o mozirskem „ftibrerju". „Da je bil namreč ta gospod, pred jednim mesecom od jednega fanta nabit, ko ga je hotel ukloniti" nij res. Nij vso res, kar se govori, in mnogo je res kar nobeden ne govori.
burno v svojo sobico planila, pobrala obleko in prihranjenih kacili 30 frankov in je z doma ubežala.
Prvi trenotek se je hotela v onem vodnjaku utopiti, kjer jo je llenrv prvikrat ugledal, a pamet jej je zabranjevala vir bistro vodice, svojim staršem vstaviti. Bežala je brez pomiselka skozi selo v bližnjo goščavo, ondi je sela in bridko plakaje ozirala v vas nazaj.
Ločitev jej je srce močno trla — mislila je na ubogo, ljubečo mater, katero bo morebiti pod zemljo spravila, in očeta spominjaje se, jej je isto tako žalost prsi obteževala; pripoznavajc, da je imel dovolj uzroka, ostro proti njej postopati, ker čutila se je krivo. Nikakor si pa nij mogla misliti, da jo je llenrv ogoljufal; naštevala si je vse mogoče slučaje, da bi opravičila njegovo izostajanje. Nij-li mogoče, da je bolen, ali celo da je umrl?
Ko je premišljevaje posedala, ne vedoč, kaj početi, priskakljal je hitronogi brivec, ki jej je bil zelo radovoljno postrežljiv. Takoj uganil, da je tu tolažbe treba, tedaj jo je skušal tolažiti, ter jej nasvetoval, nemudoma v Pariz odpotovati, \jubimca iskat, da se ž njim vrne in vse natolcevalce v vasi osramoti.
Mignon se jo okrepila, in odšla z brivcem v Blaisy Bas; kupila si je na železničnej postaji vozni listek ter se s polnim zaupanjem v srci, v Tariz, svetovno mesto odpeljala.
V Parizu je bila uže marsikatera nedolžna (jpevojka žrtev gnjusobnih zapletek — to jo zakletstvo gizdavosti: jeden pot z nesramnostjo hoditi.
Tudi Mignono najdemo, da si je komaj dve leti iz Beauvallona, mej žrtvami neisku-š»nosti, pomanjkanja, najhujše bornosti.
Tuja, brez vse pomoči v gnječi in za-pletkah svetovnega mesta,  brez poguma, v
domovino vrniti so, da bi ondi sramoto in prokletstva poginila, begala je iskaje moža, ki jej je osodo tako neusmiljeno ogrenil — in iskala je brezvspešno.
Zamolčimo dolgo vrsto neprijetnostij, skušnjav, beganja in muk, s katerimi se je uboga devojka bojevala.
Brezštevilni so slučaji, s katerimi pcklcn-ščak nesramnosti svoje ugrabljeno žrtve v žrelo mečo. Mignon se jej je udala, obupna, nezavedna v svojej notranjej oholosti.
Kaznovana zaradi nezvestobe, jo zopet oproščena, padala globočje in globočje — in bila v ječo obsojena.
Tu je bila mirna, udana ujetnica, voljno svoje dolžnosti izpolnovaje, čitajo pridno pobožno knjige, in je vedno božjo hišo obiskovala. Cestokrat je zamišljena sedela, a tudi mnogokrat bridke solze točila.
Necega dne,  ko so ujetnico pri svojih
Domače stvari.
— („Slovenske knjižnice") drug zvezek je denes izšel in se dobi v „narodnoj tiskarni". To pošti ga razpošljemo jutri.
— (Umrl) je v nedeljo v Ljubljani Matevž Gnezda, kavarnar na velikem trgu, pošten mož, narodnjak do zadnjega. Naj mu bode blag spomin.
— (O spravi narodnjakov na Goriškem) so nekateri „konservativni" intran-sigenti pisali za slovenstvo žalostne t. j. protivne izjave.   V zadnjem  „Slovencu" beremo pa   jedenkrat   drug   glas,   ki  bolj pošteno tako-le   govori:    »Zakaj   se   je   žarelo na Goriškem resno misliti na spravo?  — Zato, ker so vsi Sprevideli, toliko na konservativne]', kakor na liberalnoj strani,   da tako   ne gre več naprej, da z rnzporom gremo v vseh zadevali rakov pot.   Kazpora nasledek je vselej propad politično in javne veljave.   —   Da  se je vendar konservativna stranka odcepila od liberalne, nij temu pripisati,  da je morda mislila v razponi pridobiti Slovencem večjo veljavo, ampak ker se j nadejala,   da  bo premagala se svojimi zdravimi načeli nasprotno stranko,  a obe stranki sto le životarili,  mej   tem   pa vedno bolj jasno spoznavali, kako merijo sovražni nakani gospodujočib    u stavovercev, Slovence čisto zatre ti.   Nevarnost, da Slovenci propadejo, je od dne do dne večji. Vidite,  da nameni so bili čisti in pošteni, ker šlo je za obstoj katoliškega slovenskega
Tendar prve mašine in prvi kolesi vseh vagonov so iz tira izstopili, druga mašina je popolnem v tiru ostala, ravno tako zadnji kolesi voz. In v tem nevarnem položaji se je brzovlak (se ve da navzdol) črez dva kilometra daleč plazil. Ta nevšečni slučaj nij imel drugega nasledka, kot onega, da so se osobni vlaki iz Trsta in iz Ljubljano precej zakasnili. Iz tira prišli vlak, kateremu je prišel tudi h Ljubljane posebni vlak na pomoč, bil je v primerno kratkem času v tir vpeljan. — Da se slični dogodjaji pri velikanskem snegu večkrat ne ponavljajo, to je res več kot sreča. — Od Dunaja do Divačo je nek le jeden sam tir prost; da sneg raz druzoga tira spravijo, zna še več dnij trajati.
— (Iz Trsta) piše „Edinost" pod na slovom:  „Okoličanski poslanci in mostno svo-tovalstvo" sledeče:   Kđor ne pozna značaja tržaškega mestn ga svetovalstva, čudi se lehko, da vsak predlog okoliških poslancev pri glasovanji vselej pade. Sest poslancev iz okolice, kateri se potegujejo  za pravice okolico, nazovi — liberalna, stranka vedno preglasuj« in uničuje  njih  dobre   namero.   Da  tako dela laška stranka veliko krivico okolici, ko večina tlači manjšino in jo terorizira,  to užo vrabci na strehi čivkajo, to tudi gospod „Ilcrmet" e „tutti »puniti" dobro znajo  in   no pomislijo, tla  vsak  izobražen človek obsojuje delovanje mestnega starašinstva   z zaničevanjem in nevoljo,  ker pravične zahtevo in prošnje svojih občinnrjev z nogami tepta, ter prihaja lehko-mišljono  ž njimi na dnevni red.   Žalostno je
kak  domar, poslanec omenja  to krivico, nasprotna stranka vse zavrže in reč ostane pri starem \ tako gre od leta do leta.   Očita se našim poslancem, da nijso solidarni,   ako ne trobijo v laški rod, ako očitajo  slabo gospodarstvo, slabo porabo ogromnih novcev, dobljenih   tudi   iz   krvavih žuljov okoličanov. —   Dokazi   njih  ekonomičnih   del   so tako ogromni,   da sleherni z glavo majo,  ko ogleduje palačo na velikem trgu in druge ma-gistratove   stavbe.   Magistratova   palača je požrla iz občinske  denarnico pred tremi leti 50 tisoč; gld. da so jo popravili,  loto potem pa so jo do tal podrli ter sezidali zdaj sto-jero španjsko  steno,   katera daje spričevalo zmožnosti   mestnih   očetov   v gospodarstvu, kakor v okusu moderne stavbe.   Palača poka V vseh delih,   ker je vsa stvar lehkomišljeuo ustvarjena,   brez   trdnega   temelja,   bolj na videz, nego na korist zidana;   požrla je toliko   novcev,  da   človeka mrzlica trese, ko sliši   nenavadno    število   tisočev imenovati. Mej tem pa, ko se v mostu denar zapravlja, je okolica v blatu brez svečavo, brez potrebnih cest in potov. — Čo se naznani, da v vodnjak v okolici gnojnica iz komuuske cesto teče in nesnaži  vodo,  konstatira učena komisija, da izvira nesnaga   iz podzemljskih skladov in dotični gospodar mora plačati komisijo ter molčati, če tudi vodnjak  užo nad sto let čisto vodo polni. To je očetovski magistrat z najboljšo organizacijo, proti katerej so vsa okolica pritožuje.  Deželni poslanci naj do   novih   volitev  energično terjajo vso, kar
naroda. Tudi nijso možje stvari tija v en dan gospodarstvo v takoj hiši, kjer gospodar dvoj o! Vu,Istvu troba; njih ******* ,1R V""'1!'1.1 "OVOr
dovršili,  kajti   obravnava trajala jc dobrega pol leta.
— (Vreme.) Včeraj 15. febr. smo v Ljubljani imeli jedenkrat zopet solčno vreme. Sneg, debel, kakor ga najstarejši ljudje ne pomnijo, začel se je tajati. Hišniki, ki se tudi boje, da hi jim velika teža na strehah ne podrla slemena in podstrešja, kidajo sestreli sneg, zato jo hoja po ulicah po jedna mesta nevarna in težavna, da si so sneg vedno odvaža, kolikor se da.
— (Z železnice) se nam poroča 14. febr.: Peljal se je z denašnjim brzovlakom baron Rodić v Gradec. V visoko važnem času v katerem vse na odločitev sili, je njegovo potovanje proti severu sigurno važnega pomena. — Obžalovati je, da se je g. generalu majhena ^nezgoda pripetila. Brzovlak, v katerem je tudi on bil, je^ mej Logatcem in Borovnico iz tira ušel in sicer na čudoviti način.
im ro jednako zasluženim rabi, ter prešlišuje pravične prošnje svojih podložnikov: tak gospodar je tržaški magistrat v vsem svojem svitu. — Naši poslanci so povzdignili glas na tribuni, dobro slil velike zagreško mestne
žalostne nasledke, kateri izvirajo iz tacega gospodarstva. Poslanci okolice so vestno storili svojo dolžnost, da jim nemarno ničesa očitati.  — Večina prebivalcev okolico je te
j jene, ne ostanejo mrtev glas mej štirimi ste-| nami, nego razlegale se bodo jednako jeziki : mej pečinami po vsej domovini  in tudi črez mejo daleč: ves slovanski svet izve, kaki li-
cali stanje okolice, navedli ^ralci so tržaški levičarji v mestnem zboru, estnega magistrata, pokazali katerih glasilo jo: sebi vso, okoličanom nič.
Bazne vesti.
* (Umor.) V Pelznu na Češkem jo umorila dekla svojega gospodarja trgovca Kopa, ,   . ,.        . ' i oropala ga in hotela njegovo zlatnino zasta-
nnsh, da bi boljše (? Ur.) bdo, da se naši j viti v zastavni(.i je uradnik slučajno izpoznal, poslanci ne udeleže mestnega zbora, kajti za- fegave so zlatnine in tako jo preiskavanje zasedanje  v mestnej dvorani nij drugo,  nego! čelo se in našli so  umorjenega gospodarja.
izguba časa, no doseže se nič, laška stranka si je zapisala na svojo zastavo „moč pred pravico," zveličano laščino sili v okolico na vso načine po šolah in uradih, vsi razglasi,
deklo pa zaprli.
(Po*? u no.
V občnem zboru podpornega društva za
laškega jezika, večkrat se kaznujejo zarad | prestopka ukazov očetovskega magistrata. Ako
opravilih sedele, sta nenadoma dva višja mi- jega Henrva izpoznala.   Mlad plemenitaš one
nisterska uradnika došla, preiskovaje ondašnje ječo. Mignon je istokrat brezmiselno sedela, ne brigaje se, kaj se krog nje godi, in je svoji roki mehanično v delo zagrebla.
A ko je tik nje jeden iz mej minister-skih uradnikov sč spremljajočim ga preglednikom izpregovoril, skoči, kakor bi iz jasnega vanjo treščilo po konci. Njen pogled se ujame z govornikovem. Glasno vsklikne, ter so v nezavednosti zgrudi. Uradnik jo je pazljivo pogledal, ves zmeden je hotel nekaj preglednika vprašati, a besedo mu je zaprlo, spomin ga je kakor blisk prešinil, močno je zarudel — ter odšel.
Nekoliko nerazumljivih besedij obžalovanja je bilo vse, kar jo svoj pot nadaljovaje o ujetnici izustil, katero so takoj v njeno ujet-ničuo sobico prenesli.
Mignon je v onem višjem uradniku svo-
ukazi itd. so v laščini, ubogi ljudje, nezmožni i dijake v Nov o me s tu  objavil je načelnik
[društva gimn. direktor Vischer družabnikom poslovanje odhorovo.
Društvo ima fif> stalnih, in 81 časno pri-kladajočih udov, 3 stalni so odstopili in 8 še nijso plačali.
Dohodkov je bilo 027 gl. 80 kr. gotovine in 50 gld. z obligacijo; stroškov pa 020 gld.
stroke, ki se lehkomiselno povsodi udomači, priljubil se je v višjih krogih in je v malo letih visoko stopinjo uradniško dospel.
S kakim občutjem je ujetnišnico zapustil, to je pač zamolčal. Morebiti ga je za nekoliko trenotkov v srci skelelo, videčega osodo ogoljufane revice, a po preiskavi je pri dobrem zajutrku utopil neljub spomin na izlet v Plombieres — v burgundci.
Mignon je na dan izpoznanja svojega najljubšega — zblaznela, in prepeljali so jo v Biretre — uboga žrtev gizdavno sleparije, jednaka drugim te vrsto.
Čitalec in vzlasti krasne čitalke želele bi, da bi povest prijaznejše končal, a ker ne pišem romana, tedaj istinito dogodbo, moral sem stvar neprijetnemu razvitku prepustiti.
Poslovenil J. (le cel j.
49 kr.
Leta preteklega in tekočega dalo se jc
50 učencem obleke, obutve, deloma plačila za stanovino, kar je stalo 321 gl; 58 kr.; učne knjige za 35 učencev znašajo 105 gld. 81 kr.; šolnina in vpisnina za 8 učencev 73 gld. 20 kr. — Ostanek 74 gld. 30 kr. potrošil se je na tiskovine in druge potrebščine.
Koliko pripomore podpiranje, to kaže množenje učencev v 1. razredu; so učenci, ki bi brez podpore ne mogli studirati in ravno podporjenci so mej prvimi dijaki. Naj bi se na korist mladeži in d< nioviue tudi Število podpornikov množilo, zlasti mej posestniki in duhovščino.
'. " Dena-njej Številki je priložen cenik pravega in irišnega semena trav, itd. gosp. Pop o vica v Zagrebu.
VseM bolnim moč in zdravje brez lek»-in brez stroškov po izvrstni
Rmlesciere h Barry
30 let nže je nij bolezni, ki bi ju ne bila oziln rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez mediciii in stroškov; zdravi vbe bulezin v ielodcu, ua živcih, dalje prsne, i na jetrah; žloz* i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepm bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje, slabosti, zian žilo, vodenico, mrzlico, vrto^lavje, Bilenje krvi v glavo šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečil. otoinost, diabet, trganje, Bhujšanje, blediČico in j>r< hlajenje; posebno bo priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 Bpriče val zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi apn čevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pn* vega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelandn Mr. Campbella, prof. Dr. Dčdi, Dr. Ure, grotinje Častit* stnart, Markize de Brehan a mnogo družili itnenJtnir, osob, se razpošiljava na posebno zahtevauje zastonj
Kratki izkaz iz 80.000 spričeralov.
Spričevalo St. 73.670.
Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Treslo je tže sedem mesecev, odkar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i i ču: ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne tidno gnil, in to zsprečilo je dolgo časa moje študije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da bo čutim
{»o inesečntm r žitku V* še tečne in okusne Heva-eaciere popontm zdrav, tako, da brez najmanjega tresfnja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem   boloim  to  piimerno  prav  cet6  in okusno
brano,   kot najboljši pripona ček, ter ostanem Vaš
ndani
Gabri el Tesohner. slušatelj javnih višjih t govskih šol. Pismo visoko plemenito markize de lirehan.
Neapel, 17. aprila 1802.
Gospod! Vsled neke bole/.ni na jetrah bilo j* moje stanju hujšanja iu bolečin • sake vrste sedem let sem strašno. Nijsem mogl t niti čitati niti pisati, treBle so se vse čutnice mi celem životu, slabo pre-ha\ -ljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek ua miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, lire/, da bi mojo bolečine zlajšali. V polnej obupnoati poskusila sem Vašo Kevalesciere in .sedaj, ko jo uživam tri mesece, za hvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaležnosti in popoinega spoštevanja.
v Markize de Brčhan,
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji duš.uka, omotici in tiščanji v [irsih.
Št. 65.715. Gospodični do MontlouiB na nepre-bavljcnji, neBpanji in huj sanji.
Kevalesciere je 4 krat tečne j ša, nego meso, te ae pri odraščenih in otrocih prihraui 50 krat več :• ceni, ko pri zdravilih.
t/ .;ioh.-wtili »ućicah po ool funta l gold. 50 ki 1 fant 2 gold. 50 kr., .1 fnuta i gold. 50 kr., 5 ivu tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 goli;
H^vale»eiere-Biicaiton v pusicuh in tabletah i 12 ta« 1 gold. £0 kr., 24 Um 'a gelć. 50 lur., -i-, taa eold. 50 kr., v praha za 120 tos tO gold. Prodaje Dn Barry <i Comp. na Un ia|L WnlJ'U«ui-KUHse »te v. 8, kakor v vseh mestih pri dobrii lekarjih iu spcserijikih trgovcih; uidi razpošilja du naj tka hiia na v«e kraje po poštnih nakauncah »i p ■'•\i.-tj;l. V IJublfHiti Ed.      h.-, J. Svoboda
•kar pri „ zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. Pro-i-i n. u, v Celovca pri lek.irju Birn ar. h erj u, v S|»ljetu pri lekarju Aljinoviču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. It oe,ca m J. II i rs i i. u, v Zadru pri And ro viču. (324)
Dunajska borza 15. februarja.
{Izvirno tnlegratitiuo poročila.)
Enotni dr?., dolg v '»a;, k iVeth	. 08	60	kr.
Enotni dri. Uoig v .;rebiu		65	
1860 ../- posojilo ....	111 ,	25	
Akcije narodno banke   . .	871 .	—	•
Kreditne akcije ....	175 r	—	•
	. 114 „	85	•
Napol. .......	9 .	20	■
C. k. cekini .«..,..	5 „	41	•
Srebro     .      .       .   .  . .	103	20	■
Za poljedelce!
Deteljno najboljše seme
liUveniftko in £tn|«>r»ko, katero poganja, ako-se seje na najpustejšein kraji, kakor tudi
jsouiouel. xa, travo,
za katera garantira in o katerih lehko daje gosp. Fr. Skaza, tukajšnji posestnik najboljši spričevala, potem pravi rlurentinski
l*ttfr 9 ft»aJM>-*»yi*OI»,
katerega zdravstvena vrednost dokazuje mnogo spričeval, ima na prodaj
A. U. Kartin,
(13—2) trgovec v St. Marein pri Krlachstein,
PQ 1
11
M . I
S ari
.2. S
Si
3 u S Ž.
o ,,Q
Ji
a p
cd
isi cs3
d rt i—< ^
i« _
N •§ B ~Z B 3 O) * s ^
> Ji ^ S a> § M « >
5*8 fl is
o
et *~ p OJ   — c3
tS S
M
C1J on >. a P. a; a ,;-
S     M ^--
co
Ol
a ~
o
c
"3 rS
2 a
4*
O
10 (3
»9
g 9
g
3b
S 4
>  rt 3
_: S 'rt4.« o
<B H 1-3 o
0 2 % %
- P *ii S
1 Tt*s -g as
g   S 0 &   S bi'.""
;t«4 i
°' 2 g ^ := O *  2 o
1 >
o i a ftj s s » fS
n f» S
se 3
.i ■* o
O c?
3
» 1*11 II JI. j«
o*- Dobrodelni tasar! ^
Pod tem naslovom
Prve dunajske fabrike za perilo
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Kir."f I rrve aunajsxe Taorme za peruo |
za dobrodelne namene pred kratkom otvorjen bazar vzbudil je občudovanje v naj- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Srajca za dame oddaljenejših krajih monarhije zaradi Srajca za gospode
Tr istini cene razprodaje nam"8,°gi-2«lcglL
gotovo izvrstnega
12
perila za gospode, gospe in otroke,
platna in prtov za mize itd.;
zaradi večstranskih naročil, sklenila je fabrika neko večjo prodan« tkalnico pridobiti si po prav ugodnimi pogoji, ter jej mogoče, v prihodnje sledečo cene wmWM na polovico izdclalnc cene nastaviti.
2STa,zvesto đ-T^su samo jećlein. g'olđ.iaaar!
prej sedaj
ang. hatistnih robcev z barvanim robom obrobljene      . .... 1 shirtin5-srajca za gospode z gladkimi ali
• nabranimi prsi       .      .     .      .      . „ 1 stanovitno barvana srajca s perkala, najnovejše šege .....n
1 angl. trikot-jopica ali hlače bela in barvasta „ 6 elegantnih hatistnih robcev z barvanim
robom obrobljene.....„
6 trojnih zavratnikov, najnovejše oblike . „ 1 prepletena srajca za dame z najboljšega
shirtin^a......m
1 elegantne hlače za damo z robnim lišpom „ 1 fini ponočni korset najboljše bire s shir-
ting-robcem......*
6 finih platnenih robcev, garantirane, da so
iz pravega platna „ 1 platnene spodnje hlače za gospode . „ 1 flna barvasta kreton-srajea, garantirana
za pravobarvono . ... . „ 1 bela srajca za gospode z gladkimi trojnimi
prsi  '......• „
1 bogato olišpana srajca za dame najboljšo vrsto       ....... n
1 fino atikane hlače za dame prav o eguntno
narejene .      . „
1 shirting spodnja kikla za dame najboljše naprave .......
1 spodnje hlače za gospode iz pravega rum-burgskega platna   .      .     .      .      . „
1 angl. eksiord-srajca najnovejšo šego, garantirana za pravo        . .      . „ srajca za gospodo iz pravega rumburg-
skega platna z lepo n." branimi prsi     . „ fino šrikana srajca za bal, ročna atikarija, najnovejšo šege
gl. 2, gl.
o
n *t n n   2, „
- 2. „
2, 2,
2, 2,
2,
1.—
1.—
1.— 1.—
1.-1.—
1.— 1.-
].—
2, 2,
3,
3,
3,
3,
3,
3,
4,
4,
4.
1.-
1. —
1.50 1.50 1.50 1.50 1.50 1.50
2. — 2.—
2_i
prej sedaj
6 parov finih angleških manšet modernejše
facone.......gl. 4, gl. 2.—
1 fino štikana srajca za dame z najlepšo upravo „ 4, „ 2.— 1 eleg. francoski korset z lepo štikarijo . „ 4, „ 2.— 1 fina spodnja kikla za dame ž izvrstnim lišpom „ 4, „ 2.— 1   hlače za dame iz najboljšega vrvčastega barhenta,
gladke in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.50. 1 kikla iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lepo-
olišpana, gld. 1.80, 2 in 2.50. 1 korset iz barhenta, najboljši vrvčasti barhent, gladek in
lepo olišpan, gld. 1.25, 1.50 in 2. 1 srajca za gospode rumburgskega platna, gladka ali gubana, najfinejša gld. 2.50, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospode ruinbnrgskoga platna, fantazij na in štikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4.50 in 5.
NasloT:
1 srajca za dame iz pravega platna, gladka in fantaziju a,
najfinejši gld. 1 50, 2, 2.50 in 3. 1 srajca za dame iz pravega platnu, štikana, najfinejši
gld. 2 50. 3, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.50,,
8, 9, 10 in 11. 6 kosov */« šir. rjuho brez šiva gld. 9 iu 10. 6 kosov 8/4 šir/rjuho brez šiva, pravo platno, najfinejša
gld 14.50, 15.50 in 16.50. za 6 osob prtico na mizo iz dvojtkauiuo iu damasta gld. 3,.
3.f0, 4, 4.h0 in 5. za 12 OBob prtne na mizo  iz dvojtkanine in dainasta
gld. 8.50, 10, 11, 12 iu 14. 1 kos 30 vatlov 5/4 šir. domačega platna gl. 6.60, 7.:"0 in 8. 1 kos 40 vatlov »/4 šir. kreas platna gl. 16, 17, 18 in 1850. 1 kos 50 vatlov      šir. ir.endbkega m hoieiulskega platna
gld. 20, i2, Sa, 25 in 20. 1 kos 54 vatlov 4/4 šir. rumburgskega platna gld. 24, 25,
26, 28, 30, 32 in 36. 12 komadov brisavk iz dvojtkanine in damasta gld. 3.25,. 3.75, 4.50, 5, 5.50 in
I*rva dumijslia falirika za perilo, Dunaj, 14oIiicki*liof*gassc 4, KJiauaj.
fforočila pvoti pošiljanji ttOVCtV ali pa proti poštnem poilrzvtji. BC BIH (16-6)
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".
WX