Domoznanski oddelek 35 DOBRE MARNJE 1995 352(497.4 Majšperk) ^ § 6005824,1 GLASILO OBČINE MAJŠPERK št. 1 Vesele božične praznike ter srečno in uspešno 9(0^0 1996 vam žeCi Občina Majšperk Župan: Franc Bezjak ■BH i VecemBer 95 OBČINSKEMU GLASILU NA POT i mi vseeno kaj se v občini dogaja, prav tako mi ni vseeno kaj se v občini in izven nje govori in piše, posebno če je to izkrivljeno, ali celo laž. Da bi tega bilo čim manj, sem se kot župan, ki predstavljam in zastopam Občino Majšperk, - vas občane , odločil, da je potrebno ljudi čim bolj informirati o delovanju Občine Majšperk in njenih občanov. Mojo pobudo je Občinski svet soglasno sprejel 27. julija 1995 in tudi potrdil predlagani naslov glasila -DOBRE MARNJE dne 12.10. 1995. Majšperk. 01.12.1995 Naj povem, kar sem pred letom zapisal: " Naše največje bogastvo je pokrajina in dobri ljudje, zato povemo vsem , da so Haloze naš ponos". Ne ozirajmo se nazaj, dvignimo glavo in odločno stopimo naprej! Župan: Franc Bezjak Če pogledamo v Slovenski pravopis, lahko prečitamo, da beseda "MARNJE' pomeni prazno govoričenje. Da bi tega bilo čim manj, smo glasilo poimenovali" DOBRE' marnje. Želim, da nas že sam naslov opozarja, da bomo pisci člankov govorili resnico in s tem prispevali k uprav- ičenosti naslova, pravilnemu obveščanju , hitrejšemu razvoju v občini in celoviti ter pravilni predstavitvi občine. Naj povem, da občina Majšperk ni le župan, občinski svetniki in občinski delavci, ampak je občina skupnost vseh občanov, ki tukaj živimo. Zato upam, da se bomo vsi vključevali, ne samo pri pisanju prispevkov za občinko glasilo, ampak tudi pri drugih aktivnostih in tako nas nikoli ne bo sram povedati : " To smo naredili mi - OBČINA MAJŠPERK'' ELOVANJE IN DELO OBČINSKEGA SVETA ■Reačetek delovanja nove lokalne samouprave in s tem delovanje Občinskega sveta v Občini Majšperk je MJk bil že lani decembra, ko se je občinski svet sestal na svoji prvi konstitutivni seji. Na tej seji je Občinski svet potrdil začasni poslovnik, potrdil mandate članom občinskega sveta in županu, imenoval predsednika in podpredsednika sveta, komisijo za mandatna vprašanja volitve in imenovanja, komisijo za pripravo statuta ter začasnega sekretarja sveta. Tako so bili ustvarjeni osnovni pogoji za začetek delovanja Občine Majšperk. Glede na izide volitev so v Občinskem svetu zastopane naslednje stranke: SKD s šestimi svetniki, SLS s petimi svetini-ki, LDS s tremi svetniki, DeSUS z enim svetnikom in en nestrankarski svetnik, torej skupaj šestnajst svetnikov. Takoj za tem so se pričele priprave za sprejem statuta. Statut je temeljni akt, v katerem so opredeljene, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, pristojnosti občine in nadalje razdelitev pristojnosti med Občinskim svetom in županom. Za učinkovitejše delovanje Občinskega sveta so v statutu opredeljeni stalni in občasni odbori in komisije. V težnji, da so predlogi, ki se obravnavajo na občinskem svetu, strokovno predelani, ima Občinski svet za posamezna interesna področja imenovane naslednje stalne odbore: - odbor za družbeno dejavnost - odbor za gospodarsko infrastrukturo - odbor za gospodarstvo - odbor za zaščito in reševanje. Znotraj odborov so posamezni svetniki zadolženi za konkretna področja. Največ časa in razprav je bilo pri postopku sprejemanja statuta namenjeno opredelitvi KS v občini. Osnovno vprašanje je bilo, ali naj bodo KS pravne osebe ali ne. Po dolgotrajnih razgovorih in posvetovanjih z različnimi, tudi državnimi institucijami, se je Občinski svet na koncu odločil, da so v Občini Majšperk štiri že obstoječe KS, ki niso pravne osebe, imajo pa svoj organ -Svet KS, voljen na volitvah. Svet KS ima v statutu opredeljene tudi svoje pristojnosti, ki se nanašajo na zadeve posamezne KS, nima pa pristojnosti razpolaganja s sredstvi proračuna občine, saj je za izvrševanje proračuna po zakonu odgovoren župan. Mislim, da je s takšno organizacijsko obliko KS možno doseči v Občini enakomernejši razvoj, enake oz. podobne pogoje za vse občane in cenejšo upravo. Nikakor pa to ni ovira za dobro delovanje KS, saj je to odvisno predvsem od pripravljenosti ljudi. Za sprejetjem statuta je sledil sprejem poslovnika o delu Občinskega sveta. Poslovnik opredeljuje postopke glede: sklica in vodenja sej, sprejemanje aktov, pravice in dolžnosti svetnikov, razmerje občinskega sveta do župana, obveščanje javnosti in še mnogo pomembnih določil o delovanju Občinskega sveta. Sledila je obravnava in potrditev zaključnega računa bivše Občine Ptuj in nato sprejem proračuna Občine Majšperk za leto 1995. V proračunu za leto 1995 je občinski svet želel pokriti čim več področij od infrastrukture, kmetijstva, kulture, vzdrževanja kulturnih spomenikov, požarno varnost in še in še. Vsega, kar bi želeli, ni bilo možno zagotoviti, seveda pa je občinski svet upošteval tudi pokritost po KS. Glede na pobude občanov iz različnih KS je župan podal občinskemu svetu pobudo za začetek postopka za uvedbo Občinskega samoprispevka, ki jo je svet potrdil z večino glasov. Sledili so zbori občanov in imenovanje odbora za usklajevanje referendumskega programa ter za spremljanje in poročanje o porabi samoprispevka v Občini Majšperk. Odbor je na zadnji seji, dne 16.11.1995, predložil občinskemu svetu usklajen referendumski program. Na osnovi tega je Občinski svet sprejel Sklep o razpisu občinskega referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Majšperk. Na isti seji je bilo obravnavano tudi poročilo o finančnem in materialnem stanju KS in potrjen predlog sklepov glede rešitev. Občina Majšperk bo prevzela ugotovljeno stanje na žiro računih KS, pri čemer je v dveh KS ugotovljena negativna razlika cca. 4 mio SIT, za katero bo Občina Majšperk zago-tovilila sredstva z rebalansom proračuna za leto 1995. Ta sredstva se bodo upoštevala pri vlaganjih v infrastrukturo. Občinski svet je istočasno zadolžil občinski urad, naj poskrbi za izterjavo sredstev in zmanjšanje dolga, kjer je to možno. 16 članski občinski svet z županom, po prvi seji V prihodnje nas čaka veliko dela na področju delitve premoženja bivše Občine Ptuj. V zvezi s tem je občinski svet na zadnji seji potrdil premoženjsko bilanco na dan 31.12.1994, ki je osnova za delitev. To je le nekaj od pomembnejših nalog, ki jih je realiziral Občinski svet skupaj z županom in Občinskim uradom. Seveda se vsega ne da zajeti v enem članku, saj bi za to potrebovala veliko več prostora v časopisu. Na koncu naj dodam še nekaj svojih misli. Delovanje in uspešnost Občine je v prvi vrsti odvisna od pripravljenosti in delavnosti vsakega svetnika, župana, občinskega urada, predvsem pa tudi od občanov, ki želijo, da bo njihova nova, po velikosti velika, po premoženju majhna Občina, uspešna in to tudi s svojim razmišljanjem in delom dokazujejo. Včasih se morda niti ne zavedamo, koliko lahko vsak posameznik stori za lepši in bolj prijazen izgled svojega kraja. Razvoj Občine je odvisen predvsem od dejanj v tem času, ne pa od gledanja nazaj in kritik preteklosti. Predsednica Občinskega sveta: mag. Darinka FAKIN ftt vom SOLA ■ B ^Žetalah se je začelo osnovnošolsko ■ ^izobraževanje leta 1812, to je razvidno iz šolske Vr kronike, ki je vodena od leta 1878 naprej, seveda v nemškem jeziku; leta 1914 pa so zapisali kroniko že v sl.j..lz kronike je tudi razvidno, da je bilo v prejšnjem stoletju najvišje število učencev 450. V š.l. 1971/72 je bilo v Osnovni šoli Žetale vpisanih 319 učencev, število je tako hitro padalo, da je bilo v letu 1983/84 samo še 145 učencev. Pouk v treh izmenah seje odvijal od 1961. leta in je trajal 12 let. Do leta 1980 je bil dvoizmenski pouk, nato smo prešli na enoizmenski pouk. Ob triizmenskem in dvoizmenskem pouku je bil vzgojnoizobraževalni čas od 7. do 18. ure. Za 16 oddelkov je bilo na razpolago pet učjjflic. Za e učil-idili smo utesnili, in priselit-" šola je a že v [seveda učnovz-nanje 21 abinetnem enoizmensko organizacijo pouka smo niče v osem manjših, pouk se j tudi prevoz učencev, ' Število učencev se j vami krajanov. Že vj bila dvakrat obnov vsakem razredu, pa učilnice ne o gojnega dela, učencev. V pouku, tudi V tem šolskem letu obiskuje našo šolo 166 učencev. Imamo enoizmenski pouk. ki poteka od 8. do 15. ure. Naši učenci sp prizadevnr, vedoželjni zraven rednega učnega programp sodelujejo pri interesnih dejavnostih, radi berejo, so tudi športniki, čeprav nimamo ustrezne telovadnice. Včasih smo se ponašali tudi s "spodnjo" šolo, ki smo ji pravili "ŽABJEK". Zaradi dotrajanosti in varnosti smo jo v tem šolskem letu zaprli. Stavba ima zelo lep stil gradnje, nudila nam je telovadnico, tehnično delavnico in knjižnico. Da bi pouk potekal v eni izmeni in bi bil finančno najs- smo postali gostje Gasilskega društva Žetale, saj smo preuredili gasilski dom v dve učilnici. Četrti razred pa še nima svoje učilnice, saj je za 9 oddelkov osem učilnic premalo. Urejamo še en prostor v gasilskem domu, kjer bo kmalu domovanje za te radovedne učence. Za prireditve in proslave koristimo prosvetno dvorano, ker v šoli ne razpolagamo z avlo, nimamo namenskega prostora za šolsko skupnost, tudi knjižnico smo preselili v gasilski dom. V kabinetu s 16 m2 površine se odvija učnovzgojni program male šole. Za vse učence na šoli pa pripravi kuharica malico tudi na 16 m2 površine. Učenci malicajo v razredih. Tehnična vzgoja poteka v običajnem razredu brez vsake tehnične opreme, delno praktično delo se odvija v kletnem prostoru. V kraju tudi ni stanovanjskega bloka, kjer bi morda lahko stanovali prosvetni delavci, ki so od šole zelo oddaljeni, saj se vozijo na delo tudi iz Maribora. Prosvetni delavci in krajani že dolgo govorimo o novogradnji šole, tudi prizidek k zgornji šoli so bile le sanje; potreba po varnem in novem šolskem projektu učnovzgojnega procesa nas prisiljuje, da v obdobju štirih let zgradimo, številu učencev prostorsko primerno, novo šolo. Krajani in delavci šole se dobro zavedamo, kaj pomeni "prijazna, varna" šola, zato bomo z vsemi močmi in znanjem sodelovali pri izgradnjo nove šole. Vodja podr.OŠ Žetale Marija Krušič osmo VIS A SOLA J avni vzgojnoizobraževalni zavod osnovne ršole Majšperk sestavljajo tri enote: rama so raz-opoldan-otroke h odd-Srogram oddelek iziramo plavalni Trno izvesti tudi za - centralna šola Majšperk - OE podružnica Ptujska Gora, - OE podružnica Stoperce. V letošnjem šolskem letu obiskuje centralno šolo 351 čencev. Učenci štirih oddelkov razrednega pouka in osmih oddelkov predmetnega pouka imajo pouk v dopoldanski izmeni, učenci štirih oddelkov razrednega pouka pa imajo zaradi prostorske stiske pouk v popoldanski izmeni. Na šoli nudimo tudi prostore za male šole, ki ga izvaja delavkj Šolo Ptujska porejeni v štiri oddelkf ski izmeni. Na šoli male sole. Šolo Stoperj elkih 29 učenci male šole, v Na vs podaljšane; Za ui tečaj, ki učence 1| razredov Učenci 4. razredov odhajajo meseca junija v letno šolo v naravi v Slovensko primorje, učenci 5. razredov pa v mesecu decembru v zimsko šolo v naravi na Glažuta Učenci lahko svoje intrese zadovoljujejo v 34 interesnih dejavnostih, ki, kolikor je to mogoče, potekajo po pouku. Vsi učenci 4. razredov prisostvujejo fakultativnemu pouku nemškega jezika, v popoldanskem času pa podjetje Ontario izvaja tečaje tujih jezikov za učence, ki to želijo. Za mesec december pripravljamo novoletni koncert naših pevskih zborov, za februar pa pustno rajanje s karnevalsko povorko. Organizirali bomo tudi rekreativne popoldneve in športne dneve skupaj s starši, učenci in učitelji. Trenutno je najbolj pereč problem zamakanje strehe na centralni šoli, ki ga bo potrebno rešiti v kratkem času. Gledano dolgoročno pa si želimo pridobiti večnamenski prostor, ki bi ga v prvi vrsti uporabljali za jedilnico (sedaj učenci malicajo v razredih), prostor za računalnike (sedaj nimajo stalnega mesta), adaptacije pa je potreben gospodinjski kabinet. Veliko dela bo potrebno opraviti na ogrevalnem sistemu, in sicer najprej poskrbeti za toplotno izolacijo, predvsem novega dela šole, nato pa za preureditev kurilnega sistema (na centralni šoli namreč še vedno kurimo na trda goriva). prej. Upamo, da bodo navedena dela opravljena čim- Ravnatelj: Rajko Jurgec Janez Kamenšek iz Stoperc: Trenutno v naši KS samoprispevek še vedno plačujemo. Glede novega občinskega samoprispevka pa sem mnenja, da če bo od njega korist, sem sigurno za. Sicer pa je splošno mnenje občanov, kolikor se o tem pogovarjamo v službi in drugje, samoprispevku nenaklonjeno, tako da bo verjetno težko uspel. Pri tem pa je potrebno povedati še to, da ob nizkih plačah, delavcu prav vsak dinar prav pride. OBČINSKI REFERENDUM ZA ALI PROTI RAZVOJU V OKUŠAŠ er za realizacijo katerekoli resnejše naloge v občini sedanji viri občine ne zadoščajo, je občinski svet občine Majšperk podprl pobudo majšperškega župana Franca Bezjaka o uvedbi samoprispevka. O njem so se pozitivno izrazili tudi na Zborih občanov v vseh štirih krajevnih skupnostih v občini, prav tako mu niso nasprotovali v strankah. Končni epilog bodo predlogu o uvedbi samoprispevka, ki bi pomagal k hitrejšemu razvoju posameznih krajevnih skupnosti ter s tem občine kot celote, seveda dali občani na referendumu v nedeljo, 21. januarja prihodnje leto. Petino oziroma 20 odstotkov izglasovanega občinskega samoprispevka bi v občini namenili sofinanciranju investicije skupnega občinskega programa, ki zajema novogradnjo prepotrebne Osnovne šole v Žetalah, investicije v OŠ Majšperk, Ptujska gora in Stoperce ter novogradnjo lekarne in vrtca v Majšperku. Preostalih 80 odstotkov zbranih Samoprispevka ne plačujejo občani, ki prejemajo zajamčeno plačo ali zajamčeno pokojnino. sredstev bi se koristilo na območju tiste krajevne skupnosti, kjer so bila zbrana, namenili pa bi jih za realizacijo dogovorjenih nalog s področja gospodarske infrastrukture in družbenih dejavnosti: Program KS Majšperk: - sofinanciranje investicije v Osnovno šolo Majšperk - sofinanciranje vzdrževanje krajevnih cest - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov lokalnih cest (8 km) Sestrže - Ptujska Gora, Poluce - Jelovice - Pajnkiher, Štefka Novak iz Grdine: V KS Stoperce smo krajani vseskozi plačevali samoprispevek in moram poudariti, da se je z zbranim denarjem tudi veliko naredilo. Mislim, da je samoprispevek potreben. Zavedati se moramo, da en sam ne more narediti veliko, s skupnimi močmi in s slogo med ljudmi, pa se da narediti marsikaj. Prav zato smo na delovne uspehe v naši KS še toliko bolj ponosni. Ob sami organizaciji referenduma bi pripomnila le to, da naj bo za vse krajane Stoperc organiziran v domu krajanov ne pa po posameznih vaseh. Majda Rodošek iz Planjskega: Zamisel o referendumu za samoprispevek ni slaba, saj je potrebno v občini še marsikaj postoriti. Strinjam se s skupnim občinskim programom, saj je prav vse troje v občini nujno potrebno. Glede programov samih krajevnih skupnosti pa menim, da bi bilo prav, če bi se sredstva porazdelila po celi KS ne pa da bi ostala le v nekem centru. Odstotek, ki bi ga prispevali občani, za posameznika ni velik, v celoti pa bi se gotovo kaj poznalo. Sestrže - Mostečno - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov krajevnih cest (7 km) Medvedce -Majšperk, Koritno - Kozolec - Kapela - Preša, Sitež -Korez, Sitež - Vinarje - Vildon, Skrblje - Stogovci, Preša -Jelovice, Breg - Gajser - Mesarič, Sveča - Gajšt, Sveča -Dežno - ureditev zemljišč za stanovanjske bloke, za potrebe parkirnih prostorov in pridobitev zemljišč za postavitev individualnih garaž. - sofinanciranje razširitve javne razsvetljave - sofinanciranje izgradnje vodovodov Sp. Sveča in Naraplje - sofinanciranje izgradnje pločnika v Lešju - sofinanciranje izgradnje plinovoda v Majšperku - sofinanciranje izgradnje krajevnega telefonskega omrežja - sofinanciranje požarne varnosti - sofinanciranje doma krajanov Sestrže - sofinanciranje rekonstrukcije brvi in poti čez Dravinjo v Stanečki vasi - nepredvidene akcije, ki jih predlaga svet KS 9-f^r Irena Vodošek iz Čermožiš: Sama sem o referendumu za samoprispevek sicer seznanjena, vendar širše nisem zasledila nikakršnih posebnih akcij ki bi o programu občinskega samoprispevka obveščale tudi druge občane. Osebno mislim, da je samoprispevek nujen, saj med drugim predstavlja zadnji vlak za šolo v Žetalah, ki jo otroci v naši krajevni skupnosti zares nujno potrebujejo. Program KS Ptujska Gora: - vzdrževanje krajevnih cest - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov lokalnih cest (6 +1 km) Ptujska Gora - Stogovci, Ptujska Gora - Podlože, Ptujska Gora - Sestrže - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov krajevnih cest (6 km) Ptujska Gora - Sevce, Ptujska Gora -Doklece, Ptujska Gora- Savinsko, Doklece - Janški vrh, Vrhe - Križ - Podlože Ivan Skledar iz Nadol: O referendumu za samoprispevek sem nekaj že slišal, vendar z njegovim programom podrobneje nisem seznanjen, ker tudi nisem bil na zboru občenov. Mnenja glede uvedbe samoprispevka so med občani zelo deljena, predvsem zaradi očitkov občini. Če se bo s pomočjo samoprispevka gradila nova Osnovna šola v Žetalah, ga je po mojem mnenju potrebno podpreti. Sicer pa je potrebno priznati, da se brez samoprispevka v preteklosti ne bi ničesar naredilo. - sofinanciranje nadaljevanje gradnje doma krajanov - sofinanciranje izgradnje vodovoda Stogovci - Doklece in Podleže - sofinanciranje investicije v Osnovno šolo Milan Plajnšek s Kočic: Bil sem na zboru občanov v Žetalah, tako da sem s samim programom za samoprispevek dokaj dobro seznanjen. Sicer pa tudi sam predlog o uvedbi samoprispevka podpiram. Resda 25 milijonov zbranega denarja v občini na leto ni nevem koliko, nekaj pa vendarle je. Z izglasovanim samoprispevkom se v Žetalah obeta gradnja nove Osnovne šole, ki pa je po mojem mnenju več kot nujna. Ptujska Gora -sofinanciranje sanacije mostu Slape - sofinanciranje izgradnje kra jevnega telefonskega omrežja - sofinanciranje razširitve javne razsvetljave - sofinanciranje dograditve mrliške vežice - sofinanciranje ureditve kra jevnih in romarskih poti na Ptujski G ori - nepredvidene akcije, ki jih predlaga svet KS Izgradnja novega vrtca in lekarne v Majšperku je načrtovana ob sedanjem zdravstvenem domu. Z izglasovanim samoprispevkom bi seveda vsa dela za čimprejšnjo vselitev tekla bistveno hitreje! Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvene pomoči, od otroških dodatkov, invalidnin, od štipendij dijakov in študentov, od regresa za letni dopust in od jubilejnih nagrad in odpravnin. Program KS Stoperce: - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov lokalnih cest (2.5 km) Grdina - Sitež, Stoperce - Čermožeše Jože Korez iz Kupčinjega vrha: Nisem najbolj navdušen, vendar bi se z samoprispevkom kljub temu strinjal, če bi zbrani denar v občini le znali pravilno obrniti. Veliko je namreč del, ki jih je potrebno v tem redko naseljenem in geografsko neugodnem delu Haloz postoriti. Problem je tudi ta, da so tisti, ki živijo v strnjenih naseljih, proti, tako da smo mi oddaljeni kraji zmeraj na škodi. Sicer pa sem mnenja, da se smo do sedaj v samostojni KS kar precej postorili. Z zadnjo veliko akcijo smo dobili težko pričakovani telefonski priključek. Jadranka Frlež iz Podlož: Sem mnenja, da bi referendum morali podpreti prav vsi v občini, saj gre pri tem navsezadnje za razvoj domačega kraja, kjer živimo, hkrati pa moramo misliti tudi na prihodnost naših otrok. Zavedati se moramo, da brez prispevkov nas občanov samih ne moremo pričakovati pomoč od drugod. Martin Kamenšek iz Sestrž: O referendumu za samoprispevek sem nekaj že slišal, podrobneje pa s programom nisem seznanjem. Sam, odločitev občine za referendum sicer podpiram, vendar tej odločitvi dodajam še obveznost, naj se ta denar tudi pravično porazdeli med posamezne KS v občini. Verjamem, da je težko vsem ustreči, toda morda je vendarle že čas, da bi kaj od zbranih sredstev dobili tudi v krajih, ki mejimo s sosednjo občino Slovenska Bistrica. Zlasti nas pesti prometna urejenost samega naselja. Menim, da se je v preteklosti vse preveč pozabljalo na nas! - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov krajevnih cest (5 km) Zg. Sveča - Rosovec, Zg. Sveča - Slapečjek, Stoperce - Gnani vrh, cesta na pokopališče, Stoperce -Sučje, Kupčinji vrh - Zavijek, Stoperce - Stiperce, Kosovo sedlo - Kupčinji vrh, Kupčinji vrh - Dol pri Stopercah, Grdina -Puzela, Grdina - Črešnjava g raba, Grdina - RTV pretvornik, Zg. Sveča - Razbonk - sofinanciranje vzdrževanja krajevnih cest - sofinanciranje izgradnje krajevnega telefonskega omrežja - sofinanciranje izgradnje javne razusvetljave v Stopercah - nepredvidene akcije, kij jih predlaga svet KS Program KS Žetale: - sofinanciranje investicje v Osnovno šolo Žetale - sofinanciranje vzdrževanja krajevnih cest - sofinanciranje izgradnje vodovoda Kozminci - Žetale - sofinanciranje izgradnje mrliške vežice - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov lokalnih cest (3 km) Žale - Varvasela, Pridna vas - Podgora - sofinanciranje modernizacije in sanacije odsekov krajevnih cest (5 km) Grabe - Tkavc - Potni vrh, Marina vas - Dolena, krhiče - Stopnica, Boštjan - Vodole, Zg. Rvno - Globočec -Potni vrh, Dobrina - Marina vas, Stopnica - Štimperk, Žetale -Bedenik - Kapela, Miradol - Fišer - druge nepredvidene akcije, kij hij predlaga KS Skupna vrednost tako občinskih programov kot programov po krajevnih skupnostih, ki bi se jih v občini v primeru izglasovanega samoprispevka lotili, znaša 800 milijonov tolarjev. V štirih letih bi s samoprispevkom zbrali 125 milijonov tolarjev, razlika sredstev za realizacijo programov pa se bi zagotovila s prispevki v delu, dodatnimi pogodbenimi sredstvi občanov in s sredstvi proračuna v občini. Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebival išče na območju Občine Majšperk, in sicer: Bogomir Sajko s Slap: Po mojem mnenju je problem v zvezi s samoprispevkom ta da imamo občani vse preveč slabih izkušenj iz preteklosti, ko se zbrani denar po mojem mnenju ni porabil tam, kamor je bil namenjen. Odločitve o tem, kako bom glasoval na referendumu, še nisem sprejel, pa tudi programa, kam bi denar od morebitnega prispevka namenili še nisem zasledil. Zaenkrat je moja odločitev še odprta! Valerija Grobelšek iz Preše: O referendumu za samoprispevek sem prebrala v Uradnem listu, drugje pa o tem nisem zasledila ničesar, tako da so ljudje o tem na splošno zelo malo seznanjeni. Res je, da je samoprispevek potreben, vendar je težava v tem, da bi se denar moral porabiti tam, kamor je bil namenjen, tega pa do sedaj ni bilo. Vprašanje je tudi, koliko lahko novemu vodstvu v občini zaupamo, toda, če mu ne bomo dali priložnosti tega ne bomo nikoli izvedeli. Referenduma se bom udeležila, kako pa bom glasovala, pa naj ostane skrivnost. - zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja oz. nadomestrila ter druge dohodke in prejemke, ki imajo značaj plače po stopnji 2% od neto plače, nadomestila oz. drugih prejemkov. - zavezanci, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti ter avtorskih pravic, 2% od ugotovljenega dohodka oz. če se jim dohodek ne ugotavlja 3% od osnove, za katera si plačujejo prispevke za socialno varnost - zavezanci, ki prejemajo pokojnino po stopnji 2% od izplačane pokojnine - lastniki nepremičnine, to je stanovanjske hiše ali počitniške hiše na območju Občine Majšperk, nimajo pa v Občini stalnega prebival- ca mestu stare, zapuščene spodnje šole iz leta 1914 se bo z izglasovanim samoprispevkom pričela gradnja nove Osnovne šole v Žetalah. išča, enkrat letno v višini 10% od povprečne mesečne neto plače v RS za preteklo leto, ugotovljene po podatkih Zavoda RS za statistiko - zavezanci, ki so zaposleni v tujini enkrat letno v višini 15% od povprečne mesečne neto plače v RS za preteklo leto, ugotovljene po podatkih Zavoda RS za statistiko - zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več navedenih virov, plačujejo za vsak vir posebaj. S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbirala na posebnem kontu prihodkov Občine Majšperk bo v skladu z zakonom razpolagal Občinski svet Občine Majšperk, družbeni nadzor nad zbiranjem in gospodarjenjem s sredstvi samoprispevka pa bo opravljal posebni nadzor odbor Občine, ki bo o svojih ugotovitvah enkrat letno poročal Občinskemu svetu. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka bo v okviru svojih pristojnosti kontrolirala Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje in RUJP Izpostava Ptuj. Vera Korže iz Majšperka: O referendumu za samoprispevek še nisem kaj dosti slišala. Glede na izkušnje v preteklosti, ko se je zbrani denar po mojem mnenju porabil tam, zakar je bil namenjen, menim, da tudi sedaj ne bi smelo biti težav na referendumu. VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI a prvih volitvah v svete krajevnih skupnosti na območju občine Majšperk, ki bodo 21. januarja prihodnje leto, bodo volilni upravičenci izglasovali svoje predstavništvo v krajevnih skupnostih Majšperk, Ptujska gora, Stoperce in Žetale. Za nemoteno in pravilno izvedbo volitev bo poskrbela občinska volilna komisija in volilni odbori, posebna naloga pa čaka tudi volilce, saj bodo imenovani kandidati nenazadnje zastopali interese občanov posamezne krajevne skupnosti. nosti, - predlaga programe dela, ki se nanašajo na zadeve krajevne skupnosti, - skrbi za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna občine in sredstev, ki jih zberejo krajani sami Svet odloča tudi o zadevah, za katere ga pooblasti občinski svet. Na prošnjo občinskega sveta mora svet krajevne skupnosti izraziti mnenje o zadevah ki se nanašajo na njihove posebne interese v roku tridesetih dni, sicer občinski svet sprejme odločitev sam. Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom. SESTAVA IN NAČIN VOLITEV ORGANOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI: Odlok o sestavi in načinu volitev organov krajevnih skupnosti v Občini Majšperk je občinski svet občine Majšperk sprejel na seji 12. oktobra 1995. Po tem odloku bodo v posameznih volilnih enotah organizirani naslednji volilni okraji, v katerih se bo volilo določeno število članov sveta krajevne skupnosti, in sicer: OBMOČJE IN DELI OBČINE: Po Statutu Občine Majšperk, ki ga je sprejel občinski svet na svoji 7. seji 25. aprila 1995, so v občini Majšperk ustanovljene štiri krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Majšperk, ki vključuje naselja Breg, Jelovice, Koritno, Lešje, Majšperk, Medvedce, Naraplje, Planjsko, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Spodnja Sveča in Stanečka vas. 2. Krajevna skupnost Ptujska gora, ki vključuje naselja Doklece, Janški vrh, Pod lože, Ptujska gora, Slape in Stogovce. 3. Krajevna skupnost Stoperce, ki vključuje naselja Dol pri Stopercah, Grdina, Kupčinji vrh, Stoperce in Zgornja Sveča. 4. Krajevna skupnost Žetale, ki vključuje naselja Čermožiše, Dobrina, Kočice, Nadole in Žetale. Krajevna skupnost ni pravna oseba. V pravnem prometu nastopa v imenu in za račun občine. Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljenje krajevne skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva. SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI: Svet krajevne skupnosti je organ krajevne skupnosti, ki šteje 11 članov in je voljen za obdobje štirih let. Svet volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti in ima naslednje pristojnosti: - daje mnenje o zadevah svoje krajevne skupnosti, - ugotavlja potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena svoje krajevne skup- V KS Majšperk: a) Koritno, Lešje - 1 član b) Majšperk in Stanečka vas -3 člani c) Naraplje, Plajnsko, Sitež in Jelovice - 2 člana d) Breg - 2 člana e) Preša, Skrblje in Spodnja Sveča - 1 član f) Sestrže in Medvedce - 2 člana V KS Ptujska gora: a) Ptujska gora - 4 člane b) Podlože - 2 člana c) Stogovci - 2 člana d) Slape - 1 člana e) Janški vrh - 1 člana f) Doklece - 1 člana V KS Stoperce: a) Dol pri Stopercah - 2 člana b) Grdina - 2 člana c) Kupčinji vrh - 2 člana d) Stoperce - 3 člane e) Zgornja Sveča - 2 člana V KS Žetale: a) Čermožiše - 2 člana b) Dobrina - 2 člana c) Kočice - 2 člana d) Nadole - 1 član e) Žetale - 4 člane Člani sveta krajevne skupnosti bodo izvoljeni po večinskem načelu, kar pomeni, da bodo izvoljeni kandidati z največjim številom glasov v posameznem volilnem okraju. V kolikor bi dva ali več kandidatov dobilo enako število glasov, bo med njimi odločil žreb. Mandatna doba izvoljenih kandidatov bo trajala štiri leta, oziroma do zaključka mandatov članov Občinskega sveta občine Majšperk. VOLIŠČA: -SEDEŽ OBČINE - SEDEŽ OBČINE - OŠ NARAPLJE -PLANIKA -PLANIKA - GD MEDVEDCE - ISTA VOLIŠČA KOT NA ZADNJIH VOLITVAH - DOM KRAJANOV STOPERCE - ISTA VOLIŠČA KOT NA ZADNJIH VOLITVAH KMETOVALCI PREBERITE SREDSTVA ZA KMETIJSTVO jp^bčinski svet Občine Majšperk je 30.10.1995 sprejel Pravilnik o finančnih \Jr intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Majšperk, ki je bil objavljen v 69. številki Ur.l.RS 1.12.1995. Na tej osnovi je Odbor za gospodarstvo pri Občinskem svetu pripravil program porabe sredstev za kmetijstvo v letu 1995. Sprejeti zakonski predpisi in zagotovljena sredstva v proračunu so bila pogoj, da je lahko Občina Majšperk objavila razpis za dodelitev sredstev za kmetijstvo, ki je bil objavljen v Uradnem Vestniku občin Ormož in Ptuj 30.novembra 1995. Zaradi čimboljše obveščenosti občanov iz objavljenega razpisa povzemam nekaj najvažnejših pogojev in navodil za koriščenje 6.475.000 tolarjev, od katerih je za živinorejo namenjeno 1.070.000 SIT, za rastlinsko proizvodnjo 1.430.000 SIT, za pospešitev priprave predelave in prodaje kmetijskih proizvodov 200.000 SIT, za izboljšanje kmetijskih zemljišč 1.300.000 SIT, za celostno urejanje vasi in podeželja 600.000 SIT, za čimboljšo oskrbo s pitno vodo na kmetijah 900.000 SIT, za ustvarjanje ekonomsko stabilnih družinskih kmetij 500.000 SIT in za izobraževanje, dejavnost kmetijskih društev ter za druge razvojne in raziskovalne naloge pa 475.000 SIT. Sredstva iz letošnjega razpisa je možno koristiti v obliki podpor, regresov in premij. Vlagatelji so lahko predvsem fizične osebe (kmetovalci!, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo stalno prebivališče v Občini Majšperk. Vsi zahtevki morajo imeti priloženo vso predpisano dokumentacijo in naslovljeni na naslov: OBČINSKI URAD OBČINE MAJŠPERK, MAJŠPERK 32 A, 62322 MAJŠPERK. Vse informacije dobite na sedežu Občine, a vsa podrobnejša navodila za pridobitev sredstev daje Kmetijsko svetovalna služba, ki pripravlja tudi programe in s podpisom jamči za pravilnost. To se pravi, da imajo možnost pridobiti sredstva le tisti, ki bodo oddali le popolne vloge v predvidenem roku. Seveda pa vsakega zainteresiranega zanima, za kakšne namene se lahko dobijo sredstva, pod kakšnimi pogoji in koliko. Vse te podrobnosti so zapisane v objavljenem razpisu, pa vendar kljub temu naj nekaj povzamem. Pri dejavnosti živinoreje se regresira nabava plemenskih telic, plemenk mesnatih prašičev in nabava plemenskih živali drobnice (koze,ovce). Analize krme se sofinancirajo v višini 70% cene. Tako če so izpolnjeni vsi kriteriji se dobi 10.000 za plemensko telico in 5.000 za plemensko svimo. Pri rastlinski proizvodnji je dan večiji povdarek obnovi vinogradov in sadovnjakov, saj je za trsno cepljenko namenjeno 40, a za sadno sadiko 60 tolarjev. Precej sredstev se tokrat namenja za izboljšanje kmetijskih zemljišč in to do 65.000 tolarjev na ha. Ker pa imajo kmetije v Halozah še vedno probleme s pitno vodo za živali in ljudi se za posamezne investicije oskrbe z vodo prejme do 90.000 tolariev. Nekaj manj sredstev je namenjenih za celostno urejanje vasi in podeželja Za dopolnilne dejavnosti na kmetijah ie lahko višina tudi do 100.000 tolar- Obiava: Zaradi objektivnih razlogov se r o k za vložitev zahtevkov podaljša iz 20.12. do 29.12.1995 do 9.00 ure. Podžupan: Jus Marjan ir. Na osnovi programov izobraževanja lahko pridobijo sredstva tudi društva in aktivi kmečkih žena. Manjša vsota pa je tokrat namenjena za pripravo, predelavo in prodajo kmetijskih proizvodov. Predvidevam, da bo naslednje leto namenjeno precej več sredstev za ta ukrep, saj nam ni v ponos, da na celotnem terenu občine nimamo nobene polnilnice vina in še marsikaj drugega si želimo. Zavedati se moramo, da samo osnovna kmetijska proizvodnja v Halozah ni dovolj za preživetje in zato moramo iskati še druge načine za pridobitev zaslužka na kmetijah. Bezjak Franc i| M inilo je leto dni od ustanovitve J|/jf novih občin, leto polno dogodkov, fPi na žalosto tudi takšnih, ki na odnose med krajani v Žetalah niso dobro vplivali. Kraj, ki je bil vsa leta enoten, je sedaj razcepljen in ljudje so postali nezaupljivi drug do drugega. Žal mi je, da je tako, ker se mi zdi, da bi bilo lahko drugače. Veliko je bilo razmišljanj in spraševali smo se, zakaj in kaj pravzaprav še je zgodilo. Ker se mi zdi za reševanje problemov nujno vedeti za vzroke, bi rad navedel nekaj svojih misli o vsem tem. Glasilo, ki ga imate pred seboj, se mi zdi za to najprimernejše, saj je po javnih medijih o Žetalah v zadnjem letu kar preveč, in to ne najbolje, pisarilo. Začelo se je z ustanavljanjem občine. Nedorečena zakonodaja v Sloveniji in nepoznavanje problematike, potem pa še veliko politike in nastala je zmešnjava, v kateri je le malokdo vedel, kaj in kako. Veliko ljudi še danes ne more razločevati med državno upravo in lokalno, občinsko upravo. Namen spreminjanja občin je bil tudi nejasen. Marsikomu se je zdelo vse skupaj nepotrebno. Vendar, na zborih krajanov so se določila referendumska območja za ustanavljanje novih občin in KS Žetale je bila eno tako območje. Vseh skupaj jih je bilo več kot tristo. Če bodo drugi lahko živeli v majhnih občinah, bomo pa še mi; smo razmišljali in se na referendumu odločili za svojo občino. Državni zbor pa je potem v zakonu odločil drugače. Določil nas je v občino Majšperk. Malo jih je bilo, ki so pričakovali ali slutili kaj takšnega. Saj vendar z Majšperkom nimamo nič skupnega; smo razmišljali .( Ali res ne?) Mi smo usmerjeni proti Ptuju! In je zbor krajanov, ko je tehtal, ali sprejeti novo občino ali ne odločil, da se udeležimo volitev, potem bomo pa že videli, kako in kaj. Dejstvo, da svoje občine nismo dobili, je bilo označeno kot velika krivica in sklenjeno je bilo, da se bomo za svojo občino še borili. Do tega trenutka, mislim, da je bilo vse, kot bi moralo biti. Potem pa se je začelo. Za novo občino so bile potrebne volitve in predvolilni čas prinaša predvolilno bitko. Marsikaj smo doživeli; poziv na bojkot volitev, za katerega še danes ne vemo, od kod je prišel, je bil le zadnje dejanje, ki je begalo ljudi. Toda volilci so volili in izvolili med tistimi, kar jim je bilo pač ponujeno. Kar naenkrat pa smo spoznali, da sta v kraju nastala dva tabora. Na eni strani tisti, ki so se volitev udeležili in na drugi tisti, ki se volitev niso udeležili. Tisti, ki so volili, so nenadoma postali izdajalci pod vodstvom novoizvoljenih občinskih svetnikov. Na eni strani je bil stari Svet krajevne skupnosti, ki se je odločno zavzemal za Žetale, in na drugi strani novi svetniki, ki so se prodali, kot je bilo nekje napisano, Majšperku. Ali ni bila to posledica tega, da se volitev niso udeležile vse stranke? Mislim, da to še najbolj drži. Doživeli smo obdobje sklicevanja zborov krajanov in ponovnega postavljanja zahtev po svoji občini, toda ob tem je bilo vedno pudarjeno, da novim svetnikom ni prav nič mar za Žetale, ampak le lastna politična uveljavitev. Še najbolj je prišlo to do izraza, ko je občinski svet pripravljal statut občine, ob vprašanju pravnega statusa KS. Vse debate so postale polne čustvenih reakcij. Vse manj in manj je bilo mirnega treznega razmišljanja o dejstvih. Ustvarili smo si nasprotnike. O nasprotnikih pa vedno in povsod le vse najboljše! Zato nihče ni poskusil razmisliti o argumentih drugih in o tem, kaj je možno doseči, kaj pa je v resnici tudi najbolj ugodno in smiselno. Nikoli ni bil namen, da bi sprejeti statut izničil pomen krajevne skupnosti, čeprav so se nekateri svetniki tudi za to zavzemali in tudi ni res, da se funkcija krajevne skupnosti prične in konča z žiro računom, kar po enostavnem razmišljanju pomeni status " pravne" osebe. Največ razgretih debat pa je bilo ravno o tem vprašanju. Statut občine sedaj imamo in občina deluje. Ocene, ali deluje dobro ali slabo, najbrž še ni možno izreči. Tudi nihče ne more reči, da bi nam bilo bolje ali tudi slabše v lastni občini. Sedaj šele prav spoznavamo, da nam manjka kadrov ali pa, kar je še pogosteje, da potrebujemo čas, da se naučimo nekaterih stavri. Razprtije in nesloga nam pri tem nikakor niso v pomoč. Veliko je potreb v kraju, veliko je želja in načrtov in veliko dela za vse, ki hočejo pomagati. Ni potrebno, da bi bili vsi o vsem istih misli, da bi lahko skupaj delali. Potrebna je le strpnost, dobra volja in dobronamernost, pa se bomo lahko sporazumeli, lahko bomo najprimernejših povezavah z drugimi kraji in o vsem, kar je za kaj potrebno. Ob dogodkih in nalogah, ki nas čakajo, si predvsem tega najbolj želim. Občinski svetnik: Silvo Potočnik SANACIJA GOMILNEGA GROBIŠČA M PODLOŽAH S Mr zaselku Sevce, ob cesti Lovrenc na Dravskem polju - Ptujska Gora, je skupina praz-lyF godovinskih, staro -železnodobnih gomil iz 7. stoletja pr.n.š., ki so pred melioraci- jsko komasacijskimi deli v letih 1981 in 1986 bile na privatnem zemljišču. Po komasacijskih posegih so gomilno grobišče omejili s pol metra globokim jarkom, zemljišče z gomilami pa je ostalo splošno ljudsko premoženje pob upravo lovske družine. PODLOŽE: Pogled na do nespoznavnosti zaraslo prazgodovinsko gomilo (foto: Ivan Tušek, december 1994) Gomile, ki so bile nekoč vidne že s ceste predstavljajo pa pomemben arheološki spomenik v prvotni legi, in so zaščitene tudi z Odlokom o razglasitvi nepremičnin kul-turno-zgodovinskih spomenikov na območju bivše občine Ptuj, so bile že popolnoma zaraščene, ter neprehodne. Prvoten izgled gomilnega spomenika se je popolnoma spremenil in postal nedosegljiv tako obiskovalcem kot raziskovalcem. Na Občini Majšperk smo se v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, enota Ptuj, spomladi letos odločili, da bomo to grobišče uredili, saj se zavedamo, da je naša naloga ohranjati bogato kulturno dediščino. V začetku maja so trije delavci, zaposleni preko javnih del, pod strokovnim vodstvom Marije Lubšina-Tušek, dipl.arheologije, pričeli s sanacijo. Rezervat gomilnega grobišča so temeljito očistili in vzpostavili v prejšnje stanje. Zasadili so drevje, postavili mostiček preko melioracijskega jarka ter namestili nekaj lesenih klope. Postavili so tudi ponazoritveno tablo, na kateri so v treh jezikih predstavljene vse gomile. Ob glavni cesti pa smo dali postaviti še usmerjevalne table, ki obiskovalce usmerjajo h gomilnemu grobišču. Delo je trajalo približno tri mesece. Ob koncu del smo PODLOŽE: Znotraj in zunaj očiščen bunker, grajen v letih 1938/39. Je eden redkih dne, 25.07.1 995, pripravili ohranjenih v obrambni liniji izpred druge svetovne vojne ob severnem vznožju Haloz, predstavitev gomilnega gro-(foto: Ivan Tušek, maj 1995) bišča in sanacijskih del, ki SO jo s kulturnim programom prijetno popestrili pevci DPD Svoboda iz Majšperka. Te prireditve so se v velikem številu udeležili občani, strokovnjaki, funkcionarji in novinarji. Občina Majšperk je ob tej akciji krila vse materialne stroške ter stimulativni del nagrad delavcem, ki so delo opravljali preko javnih del. Ob tem pa naj omenim tudi domačine, ki so bili pripravljeni priskočiti na pomoč. Gomilno grobišče je postalo zopet zanimivo za ogled domačinom ter romarjem in turistom, ki v velikem številu prihajajo tod mimo. Upamo pa, da se bo kmalu uresničila tudi županova želja, da bomo imeli najdene predmete razstavljene pri nas. S tem bomo izboljšali ponudbo Ptujske Gore in prispevali k večijim možnostim turističnega razvoja naših krajev. Marjetka EBERL ■e^^ili smo zelo veseli, ko smo prejeli povabilo, da svoje petje predstavimo rojakom iz jlHfi^Svice, Liehchesteina, Avstrije in Nemčije. Na srečanju slovenskih zdomcev v mUfr Einsiedlnu. Svoje večmesečno delo v pevskem zboru smo lahko predstavili v tujini zaradi požrtvovalnosti in prizadevnosti nekaterih naših članov in ob finančni pomoči občine, faranov in naših prijateljev iz Švice ter z lastnim deležem. V petek ,22. septembra, ob 22. uri smo se podali na dolgo pot v tujino. Vodila nas je skozi Avstrijo do Innsbrucka, ki je bil naša prva postaja. Kljub neprestani tekmi s časom, nam je uspelo pogledati tovarno zvonov Grasmaier, kjer so bili uliti tudi naši zvonovi. Po načrtu nas je pot vodila do Basla oz. do hotela Moven-pick, kjer smo odložili prtlago, se uredili in odhiteli v novodobno cerkev Sv. Antona , kjer smo peli pri slovensko - nemški - latinski maši. Po maši so nam zdomci pripravili obilno večerjo in srečanje, nakaterem smo izvajali koncert slovenskih narodnih in cerkvenih pesmi. Večer je minil v prijetnem vzdušju ,vendar smo ga morali zaključiti zaradi potrebnega počitka. V nedeljo nam je pater Robert razkazal baročno romarsko cerkev v Einsiedelnu, ki jo obnavljajo že od leta 1970. V povezavi s cerkvijo so tudi samostan, knjižnica in škofijska gimnazija, ki jo obiskuje čez 250 dijakov. Slovesno sveto mašo je skupaj z drugimi dohovniki daroval Slovenec dr.Franc Perko,ki je nadškof v Beogradu. Kljub veliki, a takrat nabito polni cerkvi, je slovensko petje našega zbora mogočno zadonelo in pri petju so se nam pridružili naši rojaki v narodnih nošah. Pred cerkvijo smo bili presenečeni, saj smo srečali naše zdomce iz Ptujske Gore, Jelovic, Žetal , Cirkovc... V popoldanskem času so bili naši rojaki ponovno na nogah, saj je naš mešani pevski zbor župnije Sv. Miklavža iz Majšperka ,pod vodstvom g. Stanka Vedlina, najprej zapel himno, nato pa jih pozdravil s pesmijo skladatelja Volariča " Pesem prijateljem ". Naš slavnostni koncert se je v dvorani Dorfzentrum nadaljeval s pesmimi zananih skladateljev Miheliča, Zupana, Kimovca , Hladnika, Adamiča, Premrla, Engelharda, Jereba ... Slavnostni govornik prireditve g. Franc Bezjak - naš župan - je predstavil Občino Majšperk, pozval rojake k sodelovanju in vrnitvi v domovino. V večernih urah je popustila napetost zadnjih dni in privoščili smo si sproščenost, zaradi katere so bili ostali gostje hotela Rot Hut prikrajšani za spanec. V ponedeljek zjutraj smo si še enkrat v miru ogledali veličastno cerkev, zapeli nekaj pesmi in se s težkim srcem poslovili od ga. Mimike in g. župnika Siegvvardta, ki sta nam omogočila nastop v Švici in ga finančno tudi podprla. Na poti domov smo se ustavili še v gostilni Pri pošti v Lienchsteinu. Gostilna je last naše rojakinje Angele. Zapeli smo ji ob njenem osemdesetem rojstnem dnevu. Naša zadnja postaja v tujini je bil Munchen, kjer smo še na hitro obiskali Oktoberfest. V torek zjutraj, ko smo se vrnili, mi je ostalo le toliko časa, da sem vzela torbo in odhitela v šolo. Po nekaj dneh počitka doma, smo si uredili vtise in ugotovili, da smo imeli kar devet nastopov v tujini, za kar se najlepše zahvaljujem vsem, ki so nam omogočili to prijetno potovanje. Katja Sagadin Da smo lahko predahnili med pesmimi, je poskrbel naš dušni pastir Janko Frangež z izbrano in umirjeno besedo povezovalca programa. ŽETALE NAD 200 NOVIH TELEFONSKIH _____PRIKLJUČKOV^_ Ko so potihnili klopotci, so se v Halozah oglasili telefoni, j n^»obsežno akcijo napeljave tele-Jr' tonskih priključkov na območju 4mmk občine Majšperk je v letošnjem oktobru zazvonil telefon pri 220 novih naročnikih v tem predelu Haloz ter devetih naročnikih na območju Dolene v sosednji občini Videm pri Ptuju. S tem so se 207 naročnikom v KS Žetale, sedmim v KS Stoperce in dvema v KS Majšperk uresničile dolgoletne sanje o možnosti povezave tega dela nerazvitega območja z ostalim svetom. Delavci podjetja Tegrad iz Ljubljane, ki je bilo izvajalec del so do zaključka omenjene akcije napeljali skupaj več kot 70 kilometrov linij in postavili preko 1000 drogov, celotna investicija pa je znašala skupaj okrog 188 milijonov tolarjev. Zgodba o prizadevanjih in dogovorih vodilnih v krajevni skupnosti ter vztrajnem nerganju krajanov je dolga celo desetletje. Vsi poskusi (kolikor jih je sploh bilo?), da bi se le kaj premaknilo na bolje, so zaradi takšnih ali drugačnih težav zamrli že v zametkih. Pred dvema letoma pa sev je na rednem letnem zboru krajanov v Žetalah organizirala skupina osemnajstih prostovoljcev, ki so se akcije zavzeto lotili ter jo uspešno pripeljali do konca. "V začetni ponudbi Telekoma oziroma takrat še PTT naj bi krajani za obdobje štirih let kreditirali ureditev primarnega omrežja v višini 2000 DEM (v tolarski protivrednosti) za priključek, prav tako pa je bil pogoj najmanj 200 kandidatov," je povedal predsednik gradbenega odbora za napeljavo telefonskega omrežja Izidor Štajnberger, ki je v gradnjo telefonskega omrežja vključil preko 3000 ur prostega časa in nadaljeval: "Kljub nekajdnevnemu podaljšanju zbiranja prijav je bilo še zmeraj le 90 naročnikov, torej premalo, da bi se lahko karkoli začelo. Ekipi gradbenega odbora, če smo hoteli vztrajati pri naši odločitvi, ni preostalo drugega, kot da smo se v Mariboru o številu naročnikov zlagali. Kljub temu da zlagano število še zmeraj ni ustrezalo dogovorjenemu pogoju, so PTT-jevci na akcijo izgradnje telefonskega omrežja le pristali. Nato se je znižala še cena kredita na višino 1500 DEM, in ko so avgusta lani dela stekla, je nezaupanje ljudi padlo in število podpisanih pogodb je na naše veselje nenehno naraščalo." Gradbeni odbor se je za svojevrstno zaokrožitev akcije odločil izdati še priročen "interni žetalski imenik", v katerem so zbrane telefonske številke vseh novih, pa tudi starih naročnikov ter nekaj drugih najpomembnejših številčnih informacij za vsakdanjo rabo. Čeprav je sama izgradnja telefonskega omrežja končana, bo gradbeni odbor z akcijo dejansko zaključil šele čez štiri leta, ko bo podjetje Telekom po pogodbi vsem novim naročnikom izplačalo kreditirano vsoto denarja. Katarina Klep-Černejšek Piše: Katarina Klep-Černejšek I M Majšperk: MIKLAVŽ OBDARIL OTROKE te« Nikolal ali Miklavž, kakor mu oravimo pri nas. je letošnje poslanst-vo obdarovanja otrok v spremstvu angelov in parkeljnov pričel ravno med otroki v majšperški občini. Čeprav je zaradi obilice dela m slabih vremenskih napovedi nekoliko pohitel, otrok ni presenetil nepripravljenih. V dvorani Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku so mu ob pomoči organizacijskega odbora za pripravo miklavževanja pripravili topel domač sprejem. Tokratni obisk najbolj priljubljenega svetnika v adventnem času bi lahko brez zamere poimenovali tudi dan velikega pričakovanja, saj so njegov prihod oziroma vrnitev poleg 313 predšolskih otrok iz krajevnih skupnosti Majšperk, Ptujska gora, Stoperce in Žetale, ki jih je Miklavž obdaril, nestrpno pričakovali tudi njihovi starši. Takole pa je lutkovna igrica potekala za zaveso. Z lutkami so se pogovarjali učenci Osnovne šole Majšperk. Pri pripravi srečanja, ki je potekalo pod geslom "Dobrota je edino, kar moreš dajati, tudi če ne prejemaš", so organizacijskemu odboru z denarnimi prispevki na pomoč priskočili številni okoliški sponzorji in donatorji, med glavnimi pa so bili KBM - enota Ptuj, Okrepčevalnica Gastro ter Gradbena mehanizacija in prevozništvo Žolger. Posebej za to priložnost sta bila orga- Miklavž je ocenil, da so otroci pridni, zato je darila kaj hitro razdelil med otroke. nizirana tudi brezplačna Miklavževa avtobusa, kar je bilo za mnoge otroke, ki so se z avtobusom peljali prvič, še posebno doživetje. Ne samo organizatorji, s pestrim kulturnim programom so se izkazali tudi otroci. Zimskemu svetniku, ki jih nagrajuje za pridnost, so se z ljutkovno igrico, recitatorskimi in glasbenimi točkami predstavili šolarji iz krajevnih skupnosti Majšperk, Ptujska gora in Stoperce, ne pa tudi iz Žetal, čeprav, kot je bilo slišati na prireditvi, bi otroci sami to želeli. Ob odhodu je Miklavž obljubil, da se bo v ta prijazen kraj odslej vračal redno vsako leto na predvečer svojega godu (6. decembra). Pa ne samo zaradi otrok, ki ga sprejmejo s posebnim pričakovanjem, saj jih obdari za pridnost, za porednost pa prepusti kazni parkeljnom, temveč tudi zaradi gospodinj, ki znajo tod pripraviti še posebej slastno pecivo. DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danica , Pernek Marija in Skok Marija. TEHNIČNI UREDNIK: Kojc Ivan NASLOV: Občina Majšperk, Majšperk 32 A, tel. & fax. 794-495 Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije št. 4/3-12-1676/95 - 23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo Dobre marnje za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.