»15 HB \h 14. MI, [■ U ■ številka 37 / letnik 58 / Ljubljana, 21. oktober 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije kaJ Cev v BTC nagovoril z barskega stolčka. cevf P°nedeljek je Sindikat dclav-niylr§°v'nc Slovenije (SDT) orga-in ■ zbor več kot 200 trgovcev BTr' n-ilb zaposlenih delavcev v tli p na Šmartinski cesti v Ljublja-ov'abljeni so ob pol deveti uri ^rožena delovna ^esta v živilski industriji v jj^epoved izvoza rdečega mesa dj ;^°psko unijo, verjetno pa tu-s,ovdruge države, bo zaposlene v Za mesn» industriji prizadela jen l * čas. Pri tem ne bo nare-Žgna gospodarska škoda, ogro-a bodo tudi delovna mesta. Pre- izvoza v Evropo bo oma- J3la hupanje tudi pri domačih po-•hes'11. ■ " »zgubljene trge se bo pna industrija težko vrnila. !'D(|P<)Vcd izvoza ni posledica ne-J'°bnosti poslovodstev klavnic lesnopredelovalnih obratov ali jg^kovnosti veterinarjev. Vzrok zbirokratizirani in neučinko- vili g0 uPravi. Zanjo je v prvi vrsti od-/ °n>o ministrstvo za kmetijstvo S0Lln'strom na čelu. Prav ta nespo-ne na uprava je s počasnostjo in r<>kovnostjo pahnila veterinarju , užbo inludi kmetijsko sve-Va|no sl °nemoE ohbfjbložaj, ki jima t&t stipkovno delo. it, - Z JpVo Labanac J j f,fr fa-in %;■ -. 6*2 zvečer dodobra napolnili Pivnico Hratochwill, kjer so se pogovaija-li z vodstvom SDT. Ko jih je nagovoril Sandi Bartol, so najprej zaploskali pozivu za spremembo pravilnika o obratovalnem času prodajaln, kije BTC omogočil podaljševanje obratovalnega časa v soboto do osme ure zvečer, po novem letu pa naj bi delali tudi ob nedeljah. Ploskali so tudi pozivu tržni inšpekciji, naj pregleda zakonitost uvedbe novega obratovalnega časa. Po kratkem premoru so trgovci in pri njih zaposleni predlagali sprejem skupnih stališč in zahtev. Najprej so odločno zavrnili, da bi po novem delali tudi ob sobotah od 17. do 20. ure, kasneje pa so se odločili, da ob sobotah ne bodo delali dlje kot do 15. ure. Po tej uri, tako so povedali lastniki nekaterih prodajaln, v BTC % s AŠi $ Na predlog udeležencev je zbor soglasno sprejel, da bodo trgovke in trgovci v prodajalnah BTC ob sobotah delali le do 15. ure več nič ne prodajo. Premik obratovalnega časa v soboto zvečer in v nedeljo, ob dani kupni moči, lahko omogoči le spremembo nakupovalnih navad kupcev, zaslužka trgovcev, in zanj zlasti gre, pa ne more povečati. SDT je pri tej akciji lahko združil tako nezadovoljstvo zaposlenih kot tudi lastnikov prodajaln, najemnikov BTC. Ta ponedeljek Bo zaradi trgovcev zmanjkalo vojakov? Kot nam je povedal Gregor Miklič, kije sodeloval v razpravi o podaljševanju obratovalnega časa v trgovinah (z njim se podaljšuje tudi delovni čas), so se za skrajševanje delovnega časa države odločile šele po tem, ko jim je začelo primanjkovati vojakov. Več kot so ljudje delali, večje bilo namreč invalidov. Bo tudi pri nas vojska zahtevala od ministrstva za ekonomske odnose, naj skrajša obratovalni čas prodajaln, ali pa bo naša država zaradi pomanjkanja vojakov uvedla profesionalno vojsko? Več na straneh 4 in 5 so bili glasnejši trgovci, saj j e BTC v neposrednem odnosu z njimi. Lastniki prodajaln pa brez zadovoljnih trgovk in trgovcev verjetno ne morejo računati, da bi s svojih obloženih polic prodali toliko, da bi krili najemnino BTC-ju in tudi sami kaj zaslužili. Kot nam je povedal Sandi Bartol, seje zanimanje za vstop v Sindikat delavcev trgovine Slovenije zelo povečalo, med zainteresirane je bilo razdeljenih 150 pristopnih izjav. Že to soboto bodo verjetno trgovci na lokaciji BTC v Ljubljani organizirali svojo sindikalno organizacijo. Sandi Bartol nam je še povedal, daje dobil nekaj listin, iz katerih je mogoče sklepati, da bo država le posegla v obratovalni čas prodajaln, zaradi katerega je bilo v zadnjih dneh veliko hudih nesporazumov. Dušan Semolič: Država se obnaša kot v samopostrežbi Na naše vprašanje, kako Svobodni sindikati gledajo na sprejemanje proračuna in kakšni so rezultati pogajanj o predlogu zakona o delovnih razmerjih za drugo branje, je predsednik ZSSS odgovoril: “Za način sprejemanja in tudi obsega državnega proračuna za prihodnje leto lahko rečem le, da se država obnaša kot v samopostrežbi, saj računov ne plačuje sama, ampak jih pošilja ljudem, ki plačujemo davke. Mislim, da gre pri tem proračunu tudi za izstavljanje položnic za volilno leto, ki je pred nami. Država je v privilegiranem položaju, saj sama določa svojo ceno in je pri tem zelo samopašna. Do tega sem zelo kritičen, saj se obnaša zelo dvolično. Ko gre za plače in socialne pravice, skuša nekatere pravice, češ da izhajajo iz naše polpreteklosti, znižati ali celo ukiniti z izgovorom, da je to potrebno zaradi približevanja Evropski uniji, kar seveda ni res. Zaskrbljen sem tudi zaradi zastoja na pogajanjih o predlogu zakona o delovnih razmerjih. Pri najpomembnejših zadevah, kot so štetje odmora za malico v delovni čas, regresi in drugi dodatki k plačam, ni nobenega napredka. Gre za zadeve, ki so v zakon prišle po prvem branju. Prepričan sem, da je vlada s tem popustila pred pritiski delodajalcev. Vsaj za Svobodne sindikate lahko rečem, da se bomo tem rešitvam upirali z vsemi sredstvi sindikalnega boja." F. K. Nepotrebna revščina Piše: Tomaž Kšela Z revščino je tako kot s kozarcem, ki je do polovice napolnjen z vodo: nekateri bodo rekli, da je do polovice poln, drugi pa, da je na pol prazen. Tudi doživljanje revščine je subjektivno, zato je natančno mejo med revščino in skromnim, vendar še človeka vrednim življenjem težko določiti tako, da bi veljala za vse ljudi. Na človekovo bolj ali manj bogato in srečno življenje vpliva nešteto njegovih osebnih vrlin in slabosti ter drugih okoliščin: od zdravja, ljubezni v družini, poštenja in sposobnosti za iskreno prijateljstvo do njegove izobrazbe, zadovoljstva v poklicu in uspešnosti pri delu. Tako mnogi, ki nimajo Vendar pa se da po številnih posledicah ugotoviti, da je revščina Pr nas še vedno na pohodu. Številke, ki govorijo o primerih nasilja v družini, o kriminalu in še zlasti mladoletniškem kriminalu, o številu a koholikov, o zasvojenosti z drogami in o samomorih, so več kot za skrbljujoče. Revščina je najbolj prizadela stara industrijska središča Z M°rl borom na čelu, med regijami pa so najbolj na udaru pomurska, P dravska in zasavska, kjer prestrukturiranje gospodarstva poteka nap počasi. Medtem ko je v osrednji Sloveniji bruto domači proizvod prebivalca leta 1996 znašal preko 12.000 dolarjev, je bil v ornen^i veliko denarja, živijo duhovno bogato in srečno, marsikdo, ki se kopa v bogastvu, pa je duhovno prazen, osamljen in nesrečen. Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ko govorimo zlasti o materialni revščini in njenih posledicah v sodobnem svetu, pa moramo poskusiti določiti njeno mejo vsaj v naših razmerah. Vendarle pa je tudi ta meja zmuzljiva. Ali je morda revnih samo 0,6 odstotka državljanov Slovenije, ki so v zadnji raziskavi slovenskega javnega mnenja sami zase dejali, da živijo v revščini, čeprav vemo, da je ljudem revščino najtežje priznati? Ali živi revno še dodaten odstotek prebivalcev, ki so v isti raziskavi dejali, da živijo v pomanjkanju osnovnih dobrin? Alije med reveže mogoče prišteti še 2,8 odstotka ljudi, ki so dejali, da se močno omejujejo pri nakupih hrane? Kaj pa, če živi revno tudi nekaj več kot 37 odstotkov državljanov, ki so sami zase dejali, da morajo zelo skrbno gospodariti z denarjem, če hočejo konec meseca povezati z začetkom novega? Morda pa bi veljalo pritegniti statistični metodi, po kateri živijo revno družine, ki ne dosegajo polovice povprečnega dohodka na družino v posamezni državi? Izračunano po tej metodi je v Sloveniji v letu 1996 Živelo v revščini 14,9 odstotka družin, v Evropski uniji pa nekaj let prej 17 odstotkov. Če bi imeli za revne vse, ki se s svojimi dohodki sami ne morejo normalno preživljati, potem bi bilo v Sloveniji v zadnjih letih od 30.000 do 40.000 revnih, saj jih prav toliko prejema vsaj eno od oblik socialne pomoči. Koliko je ta čas v Sloveniji revnih - seveda materialno - in kdo živi revno in kdo ne, je zelo težko, če že ne nemogoče natančno izmeriti. nih treh regijah nižji od 8000 dolarjev. O težkih socialnih razme' v omenjenih regijah govorijo tudi podatki o številu brezposelnih o številu prejemnikov denarnih dodatkov. V Mariboru in okolici jeJ nimo že skoraj celo desetletje brezposelnih preko 30.000 delavcev, b vsaj ene od oblik socialne pomoči pa se ne more normalno preživi] ti okoli 15 odstotkov prebivalcev. Posledice revščine so torej izjemno hude, prizadele pa so vse - ene bolj, druge manj. Najhuje pa je, da revščina pri nas ni posledica ek nomske nujnosti, temveč samopašnosti in sprevržene logike novodobn povzpetnikov, ki v želji, da bi čim hitreje obogateli, ne izbirajo nov nih sredstev. Če k temu dodamo še pravni nered, strankokracijo. ' rupcijo, divje lastninjenje nekdanjega družbenega premoženja ter hotenje brezumnega liberalizma, ki najvišjo vrednoto vidi v svojj. žepu, najnižjo pa v delu, znanju in trudu, potem je podoba razmer, generirajo nepotrebno revščino pri nas, na dlani. Slovenija je 8osPv nijo ni dober smerokaz na pragu novega tisočletja. ^ Najbolj uspešen boj proti nepotrebni revščini, ki pesti to deželo, J potemtakem bojevanje za pravno državo in spoštovanje delavskih prm1 ’ Metalna ECCE se rešuje podobno kot Litostroj Predsednik uprave mariborske Metalne ECCE Branko Halužan je pred dnevi na tiskovni konferenci dejal, da mora proizvodnja zdravih programov tega podjetja čim prej steči v okviru novega podjetja Metalna Nova. Da bi to podjetje, za katero bo uprava sama predlagala stečaj, ohranilo kupce in dobavitelje, se morajo zdravi programi organizirati v novem podjetju. Proizvodnja v njem bi lahko stekla potem, ko bo Slovenska razvojna družba vanj vložila nekaj milijonov mark zagonskega kapitala. Po Halužanovem mnenju bi zdravo jedro Metalne ECCE lahko rešili podobno kot zdravo jedro Litostroja, omenjeno ljubljansko podjetje in Metalna Nova pa bi lahko nato izdelali glavnino opreme tudi za nove elektrarne na Savi. Halužan je obrazložil tudi, zakaj uprava Metalne ECCE ni mogla izpolnjti pogojev, ki ji jih je naložil nadzorni svet. Že prva zahteva, da mora uprava za sanacijo pridobiti soglas- je upnikov, je bila po Halužanovih besedah nerealna. Kljub temu je uprava od večine dobaviteljev soglasje dobila, razen od lastnice - Slovenske razvojne družbe. To je po Halužanovih besedah dokaz, da v Slovenski razvojni družbi že takrat, ko so postavljali pogoje, niso verjeli v njihovo realnost. Delavci, ki so v Metalni ECCE zaposleni po individualnih pogodbah, so podpisali izjave, da bodo ob sprejemu sanacijskega načrta plačali varščino. Prav tako je uprava zagotovila, da podjetje nima skritih obveznosti, ni pa mogla zagotoviti, da novih obveznosti ne bo na poslih, ki imajo večletno garancijo. Upravi pa ni uspelo pridobiti izjave ministrstva za delo družino in socialne zadeve, da bo s sredstvi sodelovalo pri celoviti kadrovski sanaciji podjetja. Kljub temu pa je omenjeno ministrstvo izrazilo pripravljenost, da bi Metalni ECCE pomagalo v okviru svojih možnosti. Metalna ECCE je sedaj, ko nadzorni svet ni sprejel sanacijskega programa, obsojena stečaj. Verjetno bo hkrati šla v stečaj tudi up mati, to je Metalna - Splošna stavbna atu ba, kjer dela en delavec, okoli 25 pa jih js n čakanju. Kaj pa o vsem pravijo v SKEI? Po besedij strokovnega delavca v konferenci sindikata podružnic SKEI Bogdana Ivanoviča sisl' dikalisti prizadevajo ohraniti zdravo jedro PP~ jetja in čim večje število delovnih mest. K ko se bodo stvari razpletle, pa je zaenkrat težko napovedati, saj ravno v teh dneh poIt kajo dogovori o podpisu pogodbe o prei proizvodnje zdravih programov na Metat Novo. Nadzorni svet podjetja Metalna N° n£>su pa je na začetku tega tedna že imenoval upr^ novega podjetja. Po za zdaj še neuradnih Pr datkih je bil za njenega predsednika imel’ van Emil Polanec, kije bil doslej član up‘‘ ve Metalne ECCE. ^ U-I 1 , I [ i , . M Dalmatinova 4,1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Toma* Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: Delo TČR Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569 tit tia v; tk Iji v6j til »d ^ogovor z Albertom Vodovnikom, predsednikom SKEI Za organizacijo sindikatov po korpusih Na dnevnem redu ste imeli Priprave na skupno konferenco industrijskih sindikatov, kaj ste se dogovorili? Vodovnik: Z drugimi sindikati s Področja industrije, povezani-^ v ZSSS, smo se že pred me-Secern dni dogovorili za organi-Zaoijo skupne konference. Te dni 'Ml bi vsi sindikati pripravili svoja gradiva. Čez nekaj dni se bomo Sestali Še enkrat in se dogovorili ? datumu in dnevnem redu kon-erer|ce. Želimo se prej dobro dogovoriti, da konferenca ne bo le dogodek, ampak bomo z njo tu-d' kaj dosegli. In kakšne cilje ima SKEI? Vodovnik: Na prvem mestu je zahteva do vlade, gospodarske Zbornice, delodajalcev in tudi par-amenta, da povedo, kako bomo Preživeli naslednjih pet do deset et- Naše analize kažejo, daje ne-Znano kani poniknil denar, ki so jM- takrat ko je bilo moderno do-ocati presežne delavce, obljubili vložiti v razvoj in nova de-°vna mesta. Če pogledamo seda-,.Je razmere, je jasno, da od ob-jub ni ostalo nič. Ob tem, ko je teyilo brezposelnih že več let ^je od 120.000, največ zaradi °*očanja presežnih delavcev, v Republiški odbor SKEI je imel prejšnji teden redno sejo, na kateri je obravnaval več aktualnih tem. Predsednika SKEI smo zato zaprosili, naj za naše glasilo obrazloži najpomembnejše sklepe, še posebej o povezovanju in skupnem nastopanju sindikatov s področja industrije. podjetjih ni mogoče opaziti novih programov in tehnologij. Za to, kam je šel denar, bo moral nekdo odgovarjati. Odgovorni morajo povedati, katere panoge bodo državo držale pokonci. Povedati morajo tudi, kako bomo spet prišli do tehnične inteligence, saj nas samo humanisti ne morejo voditi najprej. Že proračun za prihodnje leto je priložnost za razpravo o konceptu industrijske politike. O teh zadevah ste že večkrat govorili, vendar se ni nič premaknilo. Boste zdaj ubrali tudi kakšna nova pota za dosego ciljev? Vodovnik: Obiskali smo že nekaj ministrov in državnih sekretarjev (Teo Petrin, Borisa Šuštaija, Toneta Ropa) in podpredsednika vlade Maijana Podobnika. Zlasti slednji je pokazal veliko zanimanje za to problematiko in menil, da jo je treba čimprej resno obravnavati. Pred poletjem je podobno konferenco pripravila tudi PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur. Odsotnost z dela zaradi obiska pri zdravniku (2) V NDE št. 34 z dne 30. septembra 1999 je bil objavljen članek na temo odsotnosti z dela zaradi obiska pri zdravniku. Prejeli smo odzive bralcev, ki so si vsebino članka zelo različno razlagali. Zaradi jasnosti bom poskušala še natančneje opozoriti na primere, ki jih je omenjeni članek zajemal. M besedilu sem se izrecno omeje-Sg a na primere zasebnih opravkov, Pravi na primere, ko se po lastni toh tV' nar°Nmo pri zdravniku ali ' ”°zdravniku in ne gre za nujne pri-ere oziroma za primere, ko nas na j reglede, terapije ali dodatna zdraviti pošlje osebni zdravnik. Ce e se z delodajalcem ne da dogovo- n 1 drugače, je bolje, če take preglede ^ročamo izven delovnega časa. Članek -4. številki NDE je zajemal samo pri-ko se sami, brez predhodnega mne-vJa zdravnika, odločimo za razne presne in druge podobne preglede. t ”rug primer pa je, ko začasno ne-/j^žnost za delo (bolniški stalež) redi osebni zdravnik ali zdravni- ška komisija. Poleg tega mora zdravnik delavcu zavarovancu dati navodila o ravnanju, ki jih mora ta izpolnjevati, sicer krši delovne obveznosti in mu delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila. Ta navodila vsebujejo napotke o zdravljenju, poleg tega pa lahko osebni zdravnik zavarovanca napoti na terapije, dodatna zdravljenja in kasneje na kontrolne preglede. Seveda se mora zavarovanec držati zdravnikovih navodil in jih vestno izpolnjevati. Če delavca torej na preglede in podobno napoti osebni zdravnik, je to del odrejenega zdravljenja in je delavec upravičen do nadomestila za čas odsotnosti z dela na podlagi mnenja lečečega zdravnika. Albert Vodovnik Gospodarska zbornica Slovenije, vendar rezultatov zaenkrat še ni videti. Zakaj? Vodovnik: Mislim, daje bil problem te konference ta, da pred njo niso določili jasnih ciljev, da so se zadovoljili s postavljanjem zahtev do vlade in drugih. Pogrešal sem zlasti to, da bi sami predlagali rešitve. Tisto, kar sem slišal, da je rešitev v znižanju plač in odpovedi kolektivne pogodbe, pa upam, da niso mislili resno. Je pri pogajanjih o kolektivni pogodbi za vaše dejavnosti kakšen napredek? Vodovnik: Združenja pri GZS in sekcije delodajalcev so nam poslala imena novih pogajalcev. Računam, daje nadaljevanje prekinjenih pogajanj mogoče že pred koncem oktobra. Ali bo nastala povsem nova pogodba, ali se bomo dogovorili le o rešitvah najbolj odprtih vprašanj, pa sedaj še ne morem presoditi. Na seji ste spet govorili tudi o organiziranosti sindikatov, še posebej industrijskih. Kaj ste se novega dogovorili? Vodovnik: Spet smo ugotavljali, da na pogajanjih sodelujejo tudi sindikati, ki to niso, čeprav imajo formalno potrdilo o reprezentativnosti. Ker ti sindikati nimajo takega ugleda, kot bi ga morali imeti, takšni sindikati slabijo delavsko gibanje v Sloveniji. Mi namreč moramo vedeti, na koga lahko računamo, če bo pravice de- lavcev res treba zaščitili. To je pomembno tudi na pogajanjih in v tripartitnih odnosih. V SKEI menimo, da bi na sejah ekonomsko-socialnega sveta moral sodelovati tudi naš predstavnik. In kaj ste se dogovorili o združevanju sindikatov? Vodovnik: Čez nekaj mesecev bo od ustanovitve ZSSS minilo deset let. Mislim, da smo se v teh letih naučili, kaj je sindikat, kaj zveza, kakšen je za člana dober sindikat. Če se ozremo okoli sebe, zlasti v Evropo, kjer so sindikati najbolj razviti, vidimo, da se združujejo. To bi morali upoštevati tudi mi, če želimo postati še močnejši. Pri nas je še vedno tendenca, zlasti premalo usposobljenih sindikalistov, o samozadostnosti posameznih sindikatov. Če sindikalni funkcionar v nekem okolju ni povsem zadovoljen sam s sabo, začne govoriti o osamosvojitvi. Tako seje začelo naprimer v Revozu, podobno je še kje. Temu bomo skušali narediti konec. Ste govorili tudi o Zvezi? Vodovnik: Seveda smo govorili o Zvezi, vendar o takšni, ki bi nam pomagala z znanjem, ne s koman-diranjem. Vsi delavci namreč nimajo enakih interesov, industrijski delavci so že 10 let izpostavljeni trgu. Zaradi svetovne konkurence je nad njimi stalno Damoklejev meč. Zaradi tega se SKEI zavzema za organizacijo sindikatov po korpusih, posebej za industrijo, posebej za storitvene dejavnosti, posebej za državne službe ... Na dnevnem redu ste imeli tudi nov zakon o delovnih razmerjih. Kaj ste se dogovorili? Vodovnik: Od Zveze, zahtevamo, naj, tako kot za pokojninsko reformo, pripravi preglednico, iz katere bo videti, katere rešitve bodo za delavce ugodnejše od sedanjih, katere pa slabše. Naši zaupniki to potrebujejo, da bodo delavcem lahko pojasnili stališča Zveze in SKEI. Na podlagi razprave na seji republiškega odbora bomo pripravili tudi predlog amandmajev in pripomb na zakon, vse to bomo posredovali Zvezi. Republiški odbor je vodstvo pooblastil, naj po potrebi, še pred drugim branjem zakona, ukrene vse potrebno za zaostritev sindikalnega boja. Franček Kavčič Sindikat delavcev trgovine Slovenije in predsedstvo ZSSS sta ta ponedeljek organizirala problemsko konferenco o delovnem času zaposlenih v trgovinah. Ta se zaradi izrazito liberalnega pravilnika podaljšuje v soboto zvečer in v nedeljo. Zaradi tega številne trgovke in trgovci ne morejo izkoristiti z zakonom zagotovljene pravice do dnevnega in tedenskega odmora ter letnega oddiha. Kot je pokazala razprava - v njej so poleg sindikalistov sodelovali tudi predstavniki ministrstva za ekonomske odnose, inšpekcije dela in združenja trgovine pri GZS - je izhod iz nastalega položaja sprememba pravilnika in spoštovanje zakonodaje o delovnih dežurne trgovine lahko pisalo tudi, da tehnike ponoči in ob nedeljah ni mogoče prodajati. Delovni čas se je pri nas skrajševal zaradi tega, ker smo hoteli, da bi zaposleni dočakali upokojitev zdravi. Zaradi tega seje omejevalo tudi največje dovoljeno število nadur. Za reševanje nezakonitosti in nepravilnosti pri podaljševanju obratovalnega časa bi po Mikličevih besedah morali dodatek za nadure (številni ga zaposlenim ne iz- Ker inšpekcija četo re»J f ” kače, da so zaposlen, delal, ^ ^r„ndde| “^ajadm pravi jsto število zaposlenih, več-odnl^' tega 80 trgovine lahko skodeiodi ')b nedelJah- Nedelj- Poleg tega je inšpekcija za de sama izvedla nekaj akcij- da preverila pravo stanje. Sindikat pa DICVCI liči UIČIVU SUUIJC. - * ^0 (UH' " -—VflUjUU mora delavcem, ki se upajo izpr špek,a'?.a™di tega, ker imajo in-staviti, pomagati tako, da jim kAJ6 takrat prosto. }je delodajalcem olajša- hrbet. _, veniijjTJC. PrePncan, aa v sio- Delodajalci bi po besedah Du- ba jl^ovin ob nedeljah ni tre- ma Diordlevica, predsednika neti odprtih. Država pa naj Kaluž ;aJe prepričan, da v Slo- šana Djordjeviča, preu^— SDT v Nanosu Postojna, mor' razmerjih. Ker se udeležene strani o tem verjetno ne bodo mogle dogovoriti, bo probleme morala rešiti državna oblast. Če tega ne bo naredila, bo Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDT) prisiljen zaostriti boj. Problemska konferenca o delovnem času trgovk in trgovcev - = r-—r- — t—e j— Če se delavci in delotialci ne bodo mogli PkPama tak8ne zakone in pred-vn vbo Itthko nadzirala njiho- 0 sPostovanje. Po besedah Francija Lavrača, predsednika SDT, se v prodajalnah vodijo dvojne evidence prisotnosti na delu, prva uradna, namenjena tudi nadzoru, druga pa interna, iz katere je razvidna dejanska prisotnost na delu. Tako zaposleni uradno opravijo le dovoljenih 176 ur, dejansko pa tudi po 220. Če trgovci podaljšajo obratovalni čas in ne zaposlijo novih delavcev, to pomeni le, da so zaposleni prisiljeni delati več. BTC je kot lastnik za več kot 200 malih trgovcev predpisal po- Predstavnica vladnega urada za žensko politiko Tanja Salecl je povedala, da se na ta urad obračajo številne ženske, ki so torej žrtve podaljševanja obratovalnega časa. Opozarjajo predvsem na težave z varstvom otrok in oteženo družinsko življenje. Urad seje zaradi takšnih primerov že obrnil na inšpekcijo in zahteval posredovanje. Kot je povedal Ladi Rožič, sekretar odbora SDT za Posavje, se je sindikat pri podpisu kolektivne pogodbe dejavnosti z deloda- sporazumeli, bo problfo morala rešiti oblast Konferenco je začel Sandi Bartol, sekretar SDT. Najprej je povedal, daje sindikat z anketo ugotovil, da 87 odstotkov trgovk in trgovcev odklanja delo v soboto zvečer in v nedeljo. Tudi nekateri direktorji trgovskih podjetij so mnenja, da ob sobotah zvečer in nedeljah trgovin ni treba imeti odprtih. Red pri odpiralnem času imajo tudi v Nemčiji in Italiji, kjer so trgovine ob nedeljah zaprte. Sindikat ima do pravilnika o obratovalnem času trgovin več očitkov. Najhujši je ta, da je bil sprejet brez sodelovanja predstavnikov delojemalcev. V času sprejetja pravilnika je ugasnilo delo interesne skupine, ki je imela nalogo pripraviti pravilnik. Sprejeti pravilnik je posmeh socialnemu partnerstvu, za katerega si naša vlada prizadeva. Rika Germ Metlika: Odločili smo se za tržno in ne za socialno gospodarstvo. Drugi očitek si pravilnik zasluži zaradi tega, ker je preveč liberalen, trgovcem omogoča praktično vse. Pri podaljševanju delovnega čas prihaja do kršenja pravic zaposlenih pri delovnem času, tako daje na tem področju prava zmeda. Tretji očitek pravilniku je nedorečenost meril za določanje dežurnih prodajaln. Občine, ki naj bi določile dodatna merila, Ie-teh praviloma nimajo. Zahtevani podatki o zaposlenih so takšni, da jih ni mogoče preverjati. Tudi ljubljanske oblasti dodatnih meril niso sprejele, pa so vendar odločile o več soglasjih, soglasja so torej izdale na pamet. Družbe tekmujejo, katera bo imela daljši obratovalni čas. Izgovarjajo se druga na drugo, tudi BTC se sklicuje le na konkurenco. Bartolje svoj uvod končal s pozivom k obnovitvi dela interesne skupine delodajalcev, delojemalcev in potrošnikov, ki bi skupaj s predstavniki ministrstva za ekonomske odnose pripravili spremembe neugodnega pravilnika. Druga možnost SDT je, da prek ene od parlamentarnih strank vloži v državni zbor svoj predlog zakona o obratovalnem času prodajaln. SDT bo potrošnike javno pozval, naj ne nakupujejo ob sobotah ponoči in nedeljah, saj bodo tako zaposlenim pomagali ohraniti pravico do odmora in normalnega delovnega časa. Gregor Miklič, ki je pregledal pravne vidike odpiralnega in delovnega časa trgovcev, je najprej ugotovil, da pravilnik o odpiralnem času prodajaln nima pravih meril za določanje dežurstev. To je vzrok, da meril niso mogle sprejeti tudi občine. Po Mikličevem mnenju bi pri nas morali dobiti zakon, ki bi poleg interesov kapitala upošteval tudi interese zaposlenih in kupcev. V Avstriji in Nemčiji Bauhaus trgovin ob nedeljah nima odprtih, pri nas pa je za to dobil soglasje. Miklič meni, da tu nekaj smrdi. Mogoče bi v merilih za proti desni) Sandi Bartol, Dušan Semolič, Franci La^t9° in Gregor Miklič. plačujejo) še povečati in tako takšno delo narediti še dražje. Občine, ki z izdajo soglasij za podaljševanje delovnega časa kažejo interes, da je to tudi v interesu občanov, pa naj tak obratovalni čas tudi subvencionirajo. Borut Brezovar, glavni republiški inšpektor za delo, se ni strinjal z mnenji, daje za težave pri delovnem času krivo le podaljšanje obratovalnega časa. Predpise o delovnih razmeijih namreč imamo in bi se jih lahko držali. Brezovarje navedel primere, ko imata delodajalec in delavec skupen interes za delo tudi v podaljšanem času. Takšnih primerov inšpekcija sploh ne more odkrivati. To traja tako dolgo, dokler delodajalec takšno delo ustrezno plačuje. Inšpekcija prejema zelo malo prijav o kršenju pravic delavcev v zvezi z delovnim časom. Lani so tako obdelali le nekaj sto primerov, večino so rešili sami, nekaj zadev pa je šlo tudi k sodniku za prekrške. jno ifl zaposlenim omogočiti dostoj človeka vredno življenje. Ker % kateri ne delajo tako, so ponek razmere konfliktne. Del trgo' vcev želi oditi drugam, drugi pa o* čijo, ker se bojijo za svoje delov mesto. . Zgolj obratovalni čas ne p°K ■ že, kakšen je delovni čas. Trg°v in trgovke v živilskih trgovin^, namreč prihajajo pol ure prej.0 dejo pa pol ure po zaprtju prt’ jalne. Nadure se ponekod ob čunavajo le kot darilo. .... Delavci od sindikalistov prK kujejo, da bodo dosegli kacpf spremembo v njihovo korist. .SPj mora zaradi tega kaj ukreniti-P potrebi boj tudi radikalizirat1-Po besedah Ladija Kaluže- ), kretarja ZSSS za celjsko obn1<)C[f. se število zaposlenih trgovk govcev kljub podaljšanju obra valnega časa ni povečalo. D®:, dajalci namreč izkoriščajo je av,inik o obratovalnem času Prerit CSddab Jožeta Nerada, fiom v Vn‘*ca ministrstva za eko-kon-i 6 odno.se- izvedbeni akt za-log,‘l *? trgovini. Ta zakon pa do-d0i ’vda urr|ik obratovalnega časa rej , d frgovec. Da bi se razme-/aU ° -|8a*e- bi morali spremeniti 7n o trgovini. Pravi,°C,ltek 0 Preveč liberalnem preJ!'llkuje Nerad dejal, daje bil dok- njJ se s*abši. Daje pravilnik stavbi °.ber> so meniii tudi predli^ i 'z Nemčije in Italije. Slapi^ apeleženih v interesni skuti D’ . Je imela nalogo pripravi-Pro<-i.Vl i k 0 obratovalnem času 11 skl i- 80 bila. različna. Ker jih nju'7'b ni bilo mogoče, je mi-SDr . v° Pravilnik sprejelo samo. nj D^te8a pravilnika sindikat res P°trotP-',ral’ .imel Pa Je podporo q Sri|kov m dela delodajalcev. raio Si3reiT|embah pravilnika se mo-P° Neradovih besedah izreči kori,rn ZSS&rSS* \ 55* ™, IX, mdr nL ki s*?‘ Brezovar: Delavcem, ti * bodo upali izpostavi-^be°rafe sindikati ščititi /(L.^ strani, poleg sindikata tudi pot Zen;ie pri GZS in predstavniki nj snikov. Če se bodo te tri stra-nwfd seboj sporazumele o spre- koristiti vsega letnega dop Izkoriščajo tudi to, da se ljudj6 daljšanje obratovalnega časa. Pred zakonom o trgovini po Lavrače-vih besedah torej niso varni niti trgovci. To, kar se je zgodilo v BTC, je podobno tistemu, kar se je v Ameriki dogajalo v 19. stoletju. Ob nedeljah prodaja tudi Bauhaus, toda ali je treba cement res kupovati tudi ob nedeljah? Sindikat pa, da ne bo pomote, ne nasprotuje temu, da bi bile trgovine dalj časa odprte, je le proti temu, da bi trgovke in trgovci delali več kot 49 ur na teden ter ne imeli pravice do dnevnega in tedenskega počitka. Ljubljanska županja je pri odprtju nakupovalnega centra prerezala trak, čeprav nov objekt ni imel še nobenega dovoljenja. Mercatorjev center je po Lavračev ih besedah dobil kvazi dovoljenje šele konec septembra. Nevenka Rajhman, članica republiškega odbora SDT in poslo-vodkinja ene od prodajaln, je dejala, da na Jesenicah problemov s podaljševanjem delovnega časa niso imeli. Zdaj, ko prihaja “najboljši sosed”, prihajajo verjetno tudi problemi. Menila je, da se pri nas na tem področju kaže divji kapitalizem, saj je važen le dobiček. Gospodje, ki določajo podaljšanje obratovalnega časa, verjetno ne mislijo na svoje soproge, otroke, tem tega verjetno ne bi privoščili. Delo ob nedeljah in praznikih pa ne kaže le nespoštovanje ljudi, ampak tudi nespoštovanje državnih in verskih praznikov. Sem poslovodkinja in vem, katere od pravic zaposlenih že zdaj kršim, je zaključila Nevenka Rajhman. Red pri obratovalnem času je po besedah Rajhmanove mogoče narediti le enotno za vso državo, spremeniti je torej treba pravilnik. i"4 Nevenka Rajhman: Pri nas na Jesenicah teh problemov nismo imeli, zdaj pa prihaja ”najboljši sosed”. jalci dogovoril o uskladitvi števila zaposlenih z odpiralnim časom prodajaln. Takrat so veliki trgovci to imeli urejeno skoraj vzorno, drugače je bilo pri malih zasebnih trgovcih. Sedaj pa številni trgovci delajo do polnoči, na teden opravijo tudi več kot 70 ur. Nekdo bi vse to moral nadzirati. Če lahko davčna služba izda odločbo na podlagi opazovanja v gostilni, bi tudi opazovanje v trgovinah pokazalo, kdo krši zakone in druge predpise. Kot je povedal Miloš Pavlica, je ZLSD ponudila SDT sodelovanje pri reševanju problemov, ki jih imajo trgovci in trgovke zaradi podaljševanja obratovalnega časa prodajaln. Ker se pristojni zgo-varjajo drug na drugega, se razmere še naprej slabšajo. Pot do sprejetja zakona, ki bi boljše uredil obratovalni čas prodajal, bo dolga, verjetno bodo potrebni tudi pritiski. Zaradi tega seje po mnenju Pavlice boljše dogovoriti o takojšnjih spremembah pravilnika. Ljubljanski mestni svet bo o merilih za določanje soglasij za dežurne trgovine razpravljal na se- ji čez deset dni. Verjetno so razlogi, da so določene trgovine v glavnem mestu odprte dlje kot kje na deželi. Pavlica meni, da bi država morala biti tako modra in presoditi, ali in koliko trgovin naj bi bilo odprtih nonstop in koliko ob nedeljah. Če smo se v državi odločili za spodbujanje materinstva, potem je treba trgovkam materam omogočiti normalen delovni čas. Pri nas smo se odločili za tržno gospodarstvo, ki ni socialno, je menila Rika Germ Metlika, sekretarka združenja trgovine pri GZS. Čeprav so posledice za delavce lahko zelo krute, švedski socialni model pri nas ni mogoč. Lastniki zahtevajo le dobiček, tudi menedžerji delujejo v isto smer. Trgovina je storitvena dejavnost. Če se delovni čas v drugih storitvenih dejavnostih in v vsej Evropi podaljšuje, je prav, da se to dogaja tudi v naši trgovini. Čeprav je za delodajalce obratovanje ponoči in ob nedeljah drago, ga zagovarjajo. Če bo sindikat prišel s predlogi za spremembo pravilnika o obratovalnem času, Germ Metlika dvomi, da bo o njih mogoče doseči enotno stališče. Čeprav so bila izražena različna mnenja, je vsem skupno, da gre za enega ključnih problemov razvoja naše države, je pred zaključkom konference ugotovil Dušan Semolič. Če bi tržno gospodarstvo res izključevalo socialno državo, če bi dobiček povsem izključil človeka, bi bil prepad prevelik. Slovenija je po ustavi tudi socialna država. V bitki za dohodek in dobiček je poleg strojev treba upoštevati tudi delavce. Ljudi je treba bolj spoštovati. Trend pri podaljševanju obratovalnega časa, s katerim so prizadete zlasti matere, otroci in cele družine, je treba spremeniti. Čeprav so delavci zelo potrpežljivi in prestrašeni, ima strah tudi svoje meje. Sindikati morajo zahtevati spremembe sedanjega sistema določanja obratovalnega časa. Na tezo, da naj se delodajalci in delavci zmenijo sami, ne moremo pristajati. K rešitvi tega problema mora prispevati tudi država. Oblast je odgovorna za socialno podobo države, zato mora ministrstvo narediti svoje, je menil tudi Sandi Bartol. SDT bo k ukrepanju pozval tudi tržno inšpekcijo, saj lokalne skupnosti nimajo meril, na podlagi katerih izdajajo dovoljenja za dežurne trgovine. Sprejetje meril, kot jih je za sejo mestnega sveta v Ljubljani pripravila strokovna služba, pa bo SDT skušal preprečiti tudi s pomočjo svetnikov ZLSD. Franček Kavčič Na bližnji skupščini delničarjev vipavskega Agroinda, četrtega novembra, bodo igrali zelo zapleteno šahovsko partijo. Osrednja točka dnevnega reda bo predlog največjega posamičnega delničarja, Kmetijske zadruge Vipava, naj bi zamenjali tri predstavnike kapitalske strani v nadzornem svetu podjetja. S tem naj bi nadzor nad Agroindom prešel v roke skupine, ki trenutno obvladuje Kmetijsko zadrugo Vipava. Druga pomembna točka bo sanacijski program za Agroind, ki prigospodari skoraj milijon tolarjev izgube na dan. Obe odločitvi bosta pomembno vplivali na položaj skoraj tristo zaposlenih v Agroindu. Blažina je prepričan, da bi bila zamenjava omenjenih treh članov nadzornega sveta za podjetje slaba, kajti prevladali bi interesi ljudi, ki Agroindu ne želijo dobro. “Interes Kmetijske in Vinogradniške zadruge Vipava je poenoten v tragičnem smislu za kmetijstvo in za zaposlene, namreč v težnji, da se podjetje uničuje,” nam je dejal Igor Blažina. “Koristi od propadanja podjetja ne bodo imeli ne vinogradniki ne od predlaganih šestnajstih pooblaščencev če bi celo izbrali vsi enega samega p00 ščenca. Možno je, da bo na skupščini prll\ še do spreminjevalnih predlogov, in v tem P meru je boljša neposredna udeležba in nep sredno odločanje. : “Kmetijska zadruga Vipava predlaga. n^ omenjene tri člane nadzornega sveta za njamo, uprava podjetja pa meni, daje ses va nadzornega sveta v redu. Zato smo de ci malo negotovi, kaj je v resnici prava re tev, saj vidimo, da gre za velike igre v oz ju in da ima pomembno vlogo tudi propag da.” Tako nam je povedal predsednik °nie^ nega sindikata Bojan Marc. “Zato smo de a Agroind na tehtnici Na bližnji skupščini delničarjev Agroinda se bo morda razpletel boj za nadzor nad podjetjem - Zaposleni ne vedo, katera od ponujenih možnosti je zanje boljša Zaposleni v Agroindu imajo v šahovski partiji velikih delničarjev vlogo kmetov. Vendar bodo na skupščini podjetja imeli možnost odigrati vlogo kraljice. Po razpoložljivih podatkih imajo v rokah več kot 25 odstotkov delnic, za razrešitev članov nadzornega sveta pa je potrebna 75-odstotna večina. Njihovi glasovi bodo morda nagnili jeziček na tehtnici na eno ali drugo stran (čeprav poznavalci menijo, da predlagatelj na skupščini ne bo imel za seboj kaj več od polovice glasov in torej nobene možnosti za sprejem njegovega predloga) pri Bojan Marc: Sindikat in svet delavcev sta zaposlenim predlagala, naj se udeležijo skupščine v kar največjem številu in naj sami glasujejo, kot se jim zdi prav. za mnoge najpomembnejši točki dnevnega reda skupščine, predlogu KZ Vipava o zamenjavi treh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. Ti so pod vplivom sedanjega direktorja Agroinda in njihova zamenjava z ljudmi, ki bi bili stoodstotno predstavniki velikih delničarjev, predvsem kmetijske zadruge, bi pomembno vplivala na prihodnost Agroinda. Vprašanje pa je, ali samo v dobrem. Vsekakor pa bi bilo moč pričakovati takojšnjo odstavitev sedanjega direktorja Agroinda Igorja Blažine. kmetje, ki v mlekarno Agroinda oddajajo mleko, in ne zaposleni v njem. Koristi bodo imeli samo zasebni vinarji, ki bodo vino potem lažje prodajali, kajti zdaj je največji ponudnik vrhunskega vina iz Vipavske doline Agroind. To je seveda samo ena razlaga možnega ozadja prizadevanja za zamenjavo treh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu Agroinda. Druga je, da želijo nekateri premožni posamezniki Agroind kupiti, kajpak po najnižji možni ceni. Zato je treba podjetje v poslovanju onemogočati, da bi bilo čim manj vredno.” Zaposleni so neenotnega mnenja o tem, kako glasovati ob predlogu za razrešitev. Sindikat kmetijstva in živilske industrije pri ZSSS v Agroindu ter svet delavcev sta se odločila zaposlenim predlagati, naj bi se v kar naj večjem številu skupščine delničarjev udeležili, glasovali pa po svojem prepričanju. Zelo pomembno je, so nam v en glas zatrjevali predsednika sveta delavcev in sindikata ter njun podpredsednik, da se zaposleni, solastniki Agroinda, skupščine udeležijo. Mnogo bolje, kot če bi za glasovanje pooblastili katerega Alojz Peljhan: Razmišljamo o tem, da bi tudi notranji lastniki zahtevali en sedež v nadzornem svetu, ko ima kmetijska zadruga s 35 odstotki lastništva kar tri. Notranji lastniki imamo več kot 25-odstotni delež. Marko g2S** bojimo za delovna bo treba prodati mlekarno w oddati vinograda) da bi pok'1" izgubo. Sindikat se bo proti u temu kalPa boril. cem svetovali, naj gredo na skupščino in £ ‘ sujejo, kot se jim bo zdelo najbolje, poten1 V bomo videli, kaj se bo izcimilo.” -0 V sindikatu in svetu delavcev pa razmisli J tudi kot lastniki kapitala Agroinda. Mentl. da bi zaposleni kot dokaj veliki lastniki l njihove deleže seštejemo), morali dobiti v n' zornem svetu svojega predstavnika tudi na pitalski strani. • “Kmetijska zadruga Vipava ima kot n J. večji posamični lastnik, ki ima 35-odstop lastniški delež, tri predstavnike v nadzorn^. svetu, zaposleni, ki imajo okoli 28-odsto delež, pa po kapitalski strani nikogar, P^,L le dva predstavnika, ki zastopata delo. Z bomo v primeru, da kmetijska zadruga s SVO' jim predlogom uspe, tudi mi zahtevali še elV ga predstavnika na kapitalski strani,” na11 J dejal predsednik sveta delavcev Alojz PL han. Zaposleni niso povsem prepričani, kat^„ rešitev bi bila za podjetje boljša, ali obstoj. danjega vodstva ali njegova zamenjava, do tere bi po spremembi v nadzornem sveta gotovo prišlo. V dobrega pol leta, kar je SIMI D * * * * * * 7 8 . | KB p fodrf/ndoya v,nska klet posluje dobro, tudi mlekarna ima dobre in priznane izdelke, a Podjetje je močno zadolženo in ima od lani tudi izgubo. Rešitev je in ni na dlani. i^?T'se Igor Blažina zaposlenim ni doka-Povs°l stoola nov začasni upravni odbor in ta je u, .d- direktorja postavil bivšega poslanca s^rjana Poljšaka. Blažina seje pritožil na litCp Prvostopenjskega sodišča in zadeva čaka . Uravnavo, ta čas pa Marjan Poljšak ura-re^ k°t (po Blažini) nepravnomočni v. d. di-P0 0r- Med zadrugo in Agroindom pa so ta-tg(] aPeti odnosi, da ob našem obisku minuli Djtjen še niso sklenili dogovora o ceni grozdja, 0 načinu in rokih plačila, čeprav so kmetje 8 gdje že oddali. radlrektor pa se delavcem tudi ni prikupil za-pr'8OVoric, da bo v okviru sanacije podjetja tr: al mlekarno, ki naj bi imela naj večji delež - ornilijonske izgube, in oddal vinograde Jetja- Agroind ima okoli 300 hektaijev last-Pj, pogradov, v katerih je zaposlenih ka-„20 delavcev. »nformacij imamo na žalost zelo malo,” Pte? ^arko Fajdiga, ki je v Agroindu pod-s; Rednik sveta delavcev in podpredsednik ,-g, lkata kmetijstva in živilske industrije. “Di-pa l’)r bo sanacijski program predstavil šele skupščini delničarjev. Mi vemo le za nje-e trditve, da sta vinogradništvo in mle- karna v izgubi in da ju bo treba izločiti, prodati. Skratka, daje edina možnost za pokrivanje nastale izgube prodaja dela premoženja. V mlekarni trdijo drugače in sindikat je zahteval, naj se to razčisti, ugotovijo vzroki in predlagajo ukrepi. Direktor seje s tem strinjal, vendar doslej ni nič ukrenil. Menda čaka na izid glasovanja na skupščini o predlogu zamenjave treh članov nadzornega odbora. Menda bo celo sam odstopil, če bo zamenjava uspela. V sindikatu in svetu delavcev se bomo seveda za delovna mesta, ki so ogrožena, borili, skušali bomo doseči, da bi proizvodnjo organizirali kako drugače in da bi poiskali vzroke za izgube. Če pa je res edina rešitev, da se vinogradništvo privatizira ...” Direktor pa odločno odklanja vsakršno misel na odpuščanje ljudi in ukinjanje kake proizvodnje. Govorice, da želi uprava mlekarno prodati, je označil kot podtikanja upravi. Toda tudi če bi kdaj do združevanja mlekarn na Slovenskem prišlo, to ne bi pomenilo fizične selitve proizvodnje drugam, meni Blažina. Sanacijski program pa je potreben, ker je imel Agroind lani skoraj 300 milijonov tolaijev izgube. Vsa leta prej so bila uspešna, po revidirani bilanci pa seje lani pokazala ta izguba. Naj večji del izgube je prispevala mlekarna in največ truda, da bi se poslovanje spremenilo v pozitivno, bo treba narediti v tej enoti. Podjetje je tudi precej zadolženo, za okoli milijardo tolarjev. “Zdaj novih posojil ne najemamo,” pravi direktor, “ampak skušamo zadolženost zmanjševati. Da bo poslovanje bolj pregledno, smo se odločili, da mlekarno organiziramo kot hčerinsko podjetje, katerega 100-odstotni lastnik bo Agroind. Hkrati pa bo treba optimizirati proizvodnjo. Taje premajhna glede na stroške poslovanja. Težave so tudi v vinogradništvu. Lastna cena grozdja je višja kot pri kmetih. Predlagamo, da dve vinogradniški enoti damo v najem; najprej jih bomo ponudili tam zaposlenim delavcem. Tako bomo ohranili ljudem delovna mesta.” V vipavski mlekarni je zaposlenih 80 delavcev. Po Blažini so vsa delovna mesta pomembna, zato jih skušajo obdržati. Vendar bi izguba, če bi se nadaljevala, čez nekaj let lahko povzročila zaprtje obrata. Torej je treba narediti vse za optimizacijo proizvodnje. Mlekarna, kot trdi Blažina, lahko deluje brez izgube, ne glede na razdrobljeno in majhno dejavnost. “Naše blagovne znamke so uveljavljene, izdelki dobivajo nagrade, morajo pa biti optimalne količine. Ne moremo voziti v Mursko Soboto denimo pol kamiona jogurtov. Zato se s Kobariško mlekarno pogovarjamo o skupni distribuciji izdelkov. Mlekarna mora poslovati pozitivno, če ne, jo bo nekega dne treba zapreti. Za pridelavo mleka na tem področju po morebitnem zaprtju mlekarne se ni bati, le delavci bodo izgubili delo. Tega pa si ne želim in upam, da bodo to razumeli tudi delavci. In da bodo v času sanacije malo tudi potrpeli, ne pa vrgli puško v koruzo, češ ne bo nam uspelo. Za nas je bistveno poslanstvo predelovati tukaj pridelano mleko in ohraniti delovna mesta. Tudi če bomo podmnožica neke enotne, vseslovenske mlekarne. Ti integralni procesi tečejo in bodo tekli mimo nas. Ob morebitni združitvi pa se mlekarna ne bo fizično preselila.” Igor Blažina: Agroinda se skušajo polastiti ljudje, ki mu ne želijo nič dobrega. Propad podjetja bi koristil le peščici, zaposlenim in kmetom pa prav gotovo ne. Odgovori na vprašanje, kaj se bo v prihodnje dogajalo z Agroindom, sodijo torej na področje čiste fantastike. Čeprav poznavalci razmerja sil med lastniki Agroinda menijo, da Kmetijska zadruga Vipava s svojim predlogom za zamenjavo svojih treh članov nadzornega sveta ne more uspeti, so pravzaprav odprte vse možnosti. Katera je dobra in katera slaba za male delničarje, zaposlene v Agroindu in ne nazadnje tudi za kmete? Kdo ve ... S. R. V zadnjem času so med delavci v središču pozornosti spremembe na področju delovnopravne zakonodaje in reforma pokojninskega sistema. Kaj o predvidenih spremembah, še zlasti pa o novem zakonu o varnosti in zdravju pri delu, ki že velja, menijo člani SKEI v posameznih podjetjih? O tem smo se pogovarjali z nekaterimi sindikalnimi zaupniki in funkcionarji SKEI. Kaj o novi zakonodaji menijo člani SKEI deni vsi varnostni ukrepi in mu Ivan Potočnik, predsednik grozi nevarnost za življenje in SKEI v Talumu v Kidričevem zdravje. V novem zakonu je ustre- Zdi se mi, daje novi zakon o vat zneje urejena tudi problematika stvu in zdravju pri delu zadelav. nočnega dela, zagotavljanje ustre- ce pozitiven, ima pa tudi nekaj znih delovnih pogojev (meritve pomanjkljivosti. Sicer pa ima'110 hrupa, temperature itd.) in še ne- v našem podjetju službo za var-katera vprašanja. stvo pri delu, ki bolj podrobno Se bolj pomemben kot zakon o spremlja spremembe zakonodaj1 varstvu in zdravju pri delu pa bo na svojem področju. Tudi P Se bodo razmere na področju varstva pri delu končno izboljšale? Vinko Banovšek, predsednik območne organizacije SKEI v Celju: Zelo pomembno je, da sindikalni zaupniki poznajo novo zakonodajo, zato na našem območju redno organiziramo seminarje za sindikalne zaupnike. Kar zadeva varstvo pri delu, moram reči, da so razmere v podjetjih na našem območju v zadnjih letih kritične. Upam, da bo novi zakon, kije v osnovi dober, prispeval k temu, da bodo delodajalci bolj skrbeli za varno delo in zdravje delavcev. Z novim zakonom o delovnih razmerjih pa bi morali doseči, da bi bili odnosi med delodajalci in delavcijčim bolj korektni in humani. Zal pa je osnutek zakona takšen, daje do delavcev zelo rigorozen in neprijazen, saj jim poskuša vzeti vrsto pravic, kijih trenutno imajo. Delodajalci se radi izgovarjajo, da morajo zaradi konkurenčnosti na tujih tržiščih zmanjšati stroške dela, pri tem pa pozabljajo, da so stroški dela v državah Evropske unije mnogo višji. V razvitih državah proizvodnih stroškov ne zmanjšujejo z zmanjševanjem delavskih pravic, temveč z boljšo organizacijo dela, z inovacijami, z novimi proizvodnimi programi, z dobrim vodenjem in poslovanjem in podobno. 1 Delavci so zaradi nenehnih pritiskov in poskusov, da bi delavske pravice zmanjšali, razburjeni in zaskrbljeni za svojo socialno varnost. Na to smo v minulih letih sindikalisti že nekajkrat opozorili na množičnih protestnih shodih. Če tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, opozorilom ne bodo prisluhnili in bodo poskušali še naprej zmanjševati pravice delojemalcev, lahko med delavci hitro ponovno zavre. Branko Medik, predsednik SKEI v Mariborski livarni in predsednik območne organizacije SKEI v Podravju: V zadnjem desetletju so se razmere na področju varstva pri delu pri nas zelo poslabšale, zato je bil zadnji čas, da so poslanci v državnem zboru sprejeli nov zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je prilagojen sedanjim razmeram in odnosom v družbi. Stari zakon o varstvu pri deluje bil namreč zastarel in zato ga vse več delodajalcev v praksi ni več spoštovalo. Novi zakon o varstvu in zdravju pri deluje dober. Po novem bo za nesreče pri delu odgovarjal delodajalec, če za varno delo ne bo ukrenil vsega, kar mu nalaga novi zakon. Tako je tudi prav. Vprašanje paje, ali bodo pristojni državni organi z delovno inšpekcijo na čelu uspeli zagotoviti spoštovanje zakona o varstvu in zdravju pri delu, ali pa bo tudi ta zakon doživel žalostno usodo številnih drugih naših zakonov in predpisov, ki ščitijo pravice delavcev. Prav se mi zdi tudi, daje zakon strog do delavcev, ki ne uporabljajo osebnih zaščitnih sredstev, saj je to dejansko v njihovem interesu. Kdo bo skrbel na varnost in zdravje delavcev, če ne bodo sami najbolj pazili nase? Zato ima delavec po novem zakonu tudi pravico, da odkloni delo, če niso iz ve- no vi zakon o delovnih razmerjih, ki je praktično delavska ustava. Sindikati moramo še naprej vztrajati, da se z novim zakonom pravice delavcev ne bodo zmanjšale, kar poskušajo doseči delodajalci in država. Če bi delavcem odvzeli pravico do regresa za malico, do povračila potnih stroškov in do drugih prejemkov, bi se dohodki delavcev v nižjih tarifnih razredih dejansko zmanjšali skoraj za 50 odstotkov. Zato moramo biti sindikalisti v razpravah o novem zakonu o delovnih razmerjih še posebej previdni, da ne bi iz zakona izpadla kakršnakoli pravica, ki jo delavci že imajo. Na nižje plače in manjše pravice delavcev sindikalisti ne smemo in dejansko niti ne moremo pristati, saj se večina delavcev že danes s svojimi prejemki težko prebije iz meseca v mesec. zaslugi te službe in vseh drug* ' ki so odgovorni za varnost po lu, smo v Talumu v zadnjih 1® tih na področju varstva pri d® dosegli zavidljive rezultate, ko denimo letos kar dva ffleS ca ni bil nihče v bolniški žara poškodbe pri delu. Bolj problematična se mi1 1 jo nekatera določila v predlag^ nem novem zakonu o delovn' razmerjih. Tako denimo deloma jalci in država predlagajo, da sa za malice ne bi več šteh PRAVNI ^ V E TO VALEČ Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Pokojninska reforma Vprašanje: Kljub temu, da se mi pravzaprav ne nul(l pokoj? oic zanima, ali sc bi mi izplačalo na ^ ^ n H vidoma začela pokojninska reforma. V Pth _ jetju me še potrebujejo, vendar bodo tu^r„n. zumeli, če se bom hotel še letos upokojiti■ . jen sem bil 9. 3. 1940. Ker sem si dokupil 6 let 8 mesecev in /5 u' pokojninske dobe, bom novembra 1999 imel že 41 let skupne P° kojninske dobe. Skrbi me, da si ne bi do smrti zmanjšal pokojn1" na račun malusov, če se ne upokojim še pred reformo. upokojiti še pred novim letom, ko se bo pn Odgovor: Novembra 1999 boste torej stari 59 let in 6 mesecev in imeli boste 41 let pokojninske dobe. Po reformi bo za uveljavitev pravice do starostne pokojnine moški moral hkrati izpolnjevati dva pogoja: najmanj 58 let staro-*1 in najmanj 40 let pokojninske d - 1 J it* be. Vi torej že danes izpolnjuj® pogoje za starostno pokojnin0 . ko po sedanjem pokojninske01 j’-stemu kot po sistemu, ki naj bi fl‘- varnVn' ^as" delavce je zelo ne- 'na tudi zahteva po tem, da bi bja delovna razmerja bolj fleksi-na- Ze danes, ko to pravzaprav cev!? fak°nu> večina delodajal-delavce zaposluje samo za do-s en ^as- Bojim se, da bo to po _e ejemu novega zakona še slab-n ’5e v sindikatih v zvezi s tem c bomo stopili skupaj. Proble-! d“cna se mi zdijo tudi določi-l3y '1 govorijo o odpuščanju de-ko CeV sPrejemu novega za-vi na Pa bodo zelo pomembno ti 7° v Pocljetjih dobili sindika-na Ut° l6 moramo v sindikatih prip^csa*pevanje zakona temeljito k Un^iP Humek, sindikalni zaril"^ V Podjetju W in G v Ma- Doo r^’ ^easih so podjetja pri nas Ukr°',em dela ‘n varnostnim IjL eP°m pri delu posvečala veje Pozomosti, zadnje čase pa striarstvo Pri delu v naši indu- de| |d°besedno na Psu- Večini ^dajalcev je malo mar za var- je v 'n zdravje delavcev - zanje £jj(azP° samo, da čim več zaslu-del b* danes inšpektorji za sla? Zares opravljali svoje po-o jn?tV° ta^o kot Pi^e v zakonu 5jn sPekciji dela, bi morali ve-0 lovarn zapreti zaradi ne- l)1oua v letu 200(1 Ste v ^ 'Ct 'n ^est me Hj Ze danes starejši ohd??lne starosti v la y "*u vas ta ne bo Ču ato sem vam v p Sn? mall|sov res ne jihh!Vsakihšestl VP> 0ste v zavarovan viu“d4() lct pokojni od b° Prineslo za 0. ori nic več ne velja °sntlere 85 % »d p nt0x0nVe-Kerse P°čul v9 ni za svoje delo tre?eurnn°st, da bi nem prekmalu u vzdržnih razmer na področju varstva pri delu. Zato menim, daje novi zakon o varstvu in zdravju pri delu dober. Če bo država delodajalce prisilila, da ga bodo zares spoštovali, se bodo razmere začele obračati na bolje. Vendar pa prevelik optimist nisem, saj vemo, kako je pri nas s spoštovanjem zakonov, še zlasti tistih, ki so v prid delavcem. Kar zadeva osnutek zakona o delovnih razmerjih, pa me najbolj moti, da naj bi delodajalci po novem sami vodili disciplinske postopke. Menim, da bodo tako disciplinski postopki še bolj subjektivno obarvani, delodajalci pa bodo dobili priložnost, da se delavcem maščujejo. Iz dolgoletnih sindikalnih izkušenj lahko povem, da se delodajalci delavcem, ki se borijo za delavske pravice, praviloma poskušajo maščevati, če se jim za to ponudi prilika. Zato jim zakon takšne možnosti ne sme dati. Sindikati bi morali proti takšnemu zakonskemu določilu ostro nastopiti, saj se bodo sicer lahko delodajalci maščevali tudi sindikalnim zaupnikom, ki so imeli doslej imuniteto dve leti po preteku mandata, poslej pa naj bi bili zaščiteni samo 9 mesecev. Na splošno pa imam občutek, da pri nas odgovorni v vladi samo prepisujejo delovnopravno zakonodajo, ki velja v Evropski uniji - v zakone pa običajno napišejo samo tisto, kar je za delavce slabo, tisto, kar je za delavce pozitivno, pa izpustijo. T. K. Sindikalna lista Oktober 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.778,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.888,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.315,00 2. Kilometrina (od 27. 8. 1999 dalje) 38,55 38,55 3. Ločeno življenje 67.882,00 55.149,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.7.1999) - po SKPGD (na delovni dan)" 558,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 54.537,00 -za 20 let 81.806,00 -za 30 let 109.074,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 339.138,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 101.732,00 - ob smrti v ožji družini 50.866,00 4. Minimalna plača (od 1. 8.1999) 72.521,00 5. Zajamčena plača 39.981,00 6. Regres za letni dopust -najmanj 102.000,00 - ali največ za september - 120.044,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.500 SIT. Za delavec, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto. Strokovna služba ZSSS 558,00 46.363.00 69.545.00 92.726.00 514.476,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 92.726.00 72.521.00 39.981.00 96.500,00" 102.000,00 Vprašanje: V našem podjetju je nekaj sodelavcev, ki so delovni invalidi II. in III. kategorije in že izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev. V pokoj se jim v resnici prav nič ne mudi, toda skrbi jih, ali bodo zapravili možnost za predčasno upokojitev, če se na hitro ne upokojijo pred zaključkom letošnjega leta. Reforma namreč baje ukinja predčasno upokojitev. Kaj se ve, kaj bo še prinesel čas! Morda jim bo nekega dne žal, če sedaj ne izkoristijo možnosti in se predčasno ne upokojijo! Ali se jim splača takoj predčasno upokojiti? Odgovor: Prav nič se jim ne mudi v pokoj! Resje, da reforma ukinja možnost predčasnega upokojevanja, toda predlog zakona med prehodnimi določbami v 378. členu določa tudi tole (citiram); “Zavarovanci, ki so do 31. 12. 1999pridobili pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti ali jim je do tega dne prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave ali so bili delovni invalidi II. oziroma III. katego- rije in jim je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, manjkalo pet let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavijo pravico do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona. Zavarovanec, ki je bil 31. 12. 1999 prijavljen pri zavodu za zaposlovanje in je na ta dan izpolnjeval pogoje starosti in pokojninske dobe za pridobitev pravice do predčasne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, lahko uveljavi pravico do predčasne pokojnine po teh predpisih, ko izpolni pogoj tretje alineje prvega odstavka 40. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do uveljavitve tega zakona." (Pojasnilo L. B.: ta pogoj je nezaposlenost pod pogojem, če je bil v zadnjih 24 mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.) To pomeni, da se bodo vaši sodelavci lahko predčasno upokojili tudi po I. 1. 2000, ko naj bi predvidoma začel veljati zakon, ki prinaša pokojninsko reformo. Po zaenkrat še veljavnih predpisih pa se lahko predčasno upokoji delovni invalid 11. in III. kategorije, ki ima (moški) najmanj 35 let pokojninske dobe in je najmanj 58 let star, oziroma ima (ženska) najmanj 30 let pokojninske dobe in je vsaj 53 let stara. Območna organizacija ZSSS Domžale Pobuda Predsedstvu ZSSS, naj na dnevni red svojih sej uvrsti izobraževanje v Svobodnih sindikatih Utemeljitev: Izobraževanje je ena temeljnih nalog sindikatov. Zato v ZSSS izvajamo svoj sistem izobraževanja. V okviru tega sistema izvajamo različne programe izobraževanja, s katerimi skušamo slediti potrebam po ustreznih znanjih sindikalnih aktivistov. Ker se pri izvajanju izobraževanja in usposabljanja pojavljajo različni problemi, smo se tej problematiki bolj posvetili in jo uvrstili na dnevni red konference Območne organizacije ZSSS Domžale ter izvedli anketo o tem. Za mnenje smo povprašali predsednike sindikatov vseh družb in zavodov na domžalskem območju. V večini organizacij (72,7%) menijo, da je zanimanja za izobraževanje malo. Razlogi za to so predvsem v pomanjkanju časa, ni interesa, ni denarja, ni spodbude in ni motivacije. Zelo zanimiv je podatek, da v večini organizacij sindikata skrbi za izobraževanje predsednik. Prav v nobeni sindikalni organizaciji pa nimajo programa izobraževanja. Na podlagi tega lahko tudi sklepamo, da v nobenem sindikatu nihče načrtno ne skrbi za izobraževanje za sindikalno delo. To pa je seveda zelo narobe, saj bi se moral vsak vodja (to pa je seveda vsak predsednik sindikata) zavedati lastne odgovornosti za izobraževanje in razvoj svojih sindikalnih kolegov in sodelavcev. Predsedniki sindikatov domžalskega območja so se najpogosteje vključevali v seminarje in delavnice, kijih je organizirala območna organizacija. Sodeč po rezultatih ankete imajo sindikalna vodstva dovolj sindikalne literature za izobraževanje. Za uspešno vodenje organizacije pa bi se morali še bolj izpopolniti v komuniciranju, pridobiti bi morali ustrezna znanja za boljše sodelovanje in timsko delovanje ter pogajanje. V program izobraževanja bi bilo potrebno vključiti tudi sindikalne funkcionarje, ki opravljajo posebne naloge sindikata družbe oziroma zavoda (blagajnik, evidentičar, informator idr.). Več kot polovica predsednikov meni, da bi se morali stalno izobraževati vsi člani izvršnih odborov. Priznanje za študijski krožek iz Podravja V članku je pravilno zapisana moja izjava, ki sem jo ob tej priliki dala novinarju. Navedla sem, da se ZSSS zaradi bolezenske odsotnosti voditeljice študijskih krožkov na razpis ni prijavila. Istočasno sem izrazila obžalovanje, da lahko bolezen povzroči izpad takšnih aktivnosti v ZSSS, za katere bi se morali po programu izobraževanja prioritetno zavzemati. Na to mojo izjavo se je prizadeto oglasila kolegica Vanda Rešeta. Menila je, da gre za mojo neopravičeno kritiko njene bolezenske odsotnosti ter da seveda zaradi bolezni nikakor ni mogla vplivati na prijavo za razpis. Po mnenju predsednikov bi morali uve- sti stopnjevalni sistem pridobivanja znanja za sindikalne funkcionarje. Glede na mnenje članov konference ob- močne organizacije so vzroki za stanje na po ročju izobraževanja v ZSSS v tem, ker vods ZSSS in vodstva sindikatov dejavnosti namenjaj usmerjanju v izobraževanje premalo PoZ?5y iv sti. Sistem izobraževanja v ZSSS jc pomanjk (ni evidence, zahtevnost ni prilagojena predz nju slušateljev, premalo je izobraževanja, k' bilo uporabno za kakovostno in učinkovito uK panje sindikalistov ...). Posledice pomanjk J vosti sistema izobraževanja v ZSSS se kaze)0 tem, da delo sindikalnih funkcionarjev ne P de do prave veljave, da imajo sindikalisti ob tek neenakosti v odnosu do delodajalcev, da pojavlja nedisciplina v organizaciji. Clanstv J nezadovoljno z delom sindikalistov, medseu J ni odnosi se slabšajo. Iz analize potrebe po lZ braževanju v sindikatih družb in zavodov jera vidno, da potrebujemo v ZSSS takšne program* usmeritve in takšno delitev izobraževalnega ’ ki bi zagotavljala osnovno izobraževanje elan ' splošno izobraževanje zaupnikov, sindikalno i braževanje za nosilce posebnih dejavnosti, P sebno izobraževanje funkcionarjev oziroma P klicnih pooblaščenih zaupnikov in izobraže ^ nje izobraževalcev. Sindikalno izobraževanje m ra postati pomembna sestavina kadrovsk e spremljanja in načrtovanja. . (Sprejeto na seji konference Območne org nizacije ZSSS Domžale, 18. 10. 1999). Justi Arnuš, sekretflr 1 L* •* F JL m Z njo se v celoti strinjam. Zato se ji tudi opravičujem, če je mojo izjavo razumela kot napad na njeno odsotnost. Poudarjam pa, tako kot sem pojasnila že njej, da je moja izjava kritika delovanja v ZSSS, saj ne morem razumeti, da lahko nekatere aktivnosti zaradi začasne odsotnosti posameznika povsem zamrejo. To pa prav gotovo ni krivda kolegice Vande Rešeta. Naj ob tej priliki še poudarim, da je prav Vanda Rešeta s svojimi aktivnostmi izredno veliko pripomogla k izvedbi študijskih krožkov v Podravju. Prav tako nam je pomagala, da smo usposobili lastnega vodjo študijskih krožkov. Tako bomo v bodoče lahko aktivnosti v celoti izvajali sami. Zato se ji v svojem imenu in v imenu svojih sodelavcev za vse njeno dosedanje delo iskreno zahvaljujem. Še enkrat iskreno opravičilo za morebitno nejasno razumevanje mojih misli. Vekoslava Krašovec SKEI začenja delo z mladimi j6 Ker se Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije zaveda, da na mla svet stoji, je prejšnji teden v Radovljici organiziral seminar za mlade. ‘ pravila gaje posebna komisija za vprašanja mladih, ki deluje pri rep^0 škem odboru in ima za nalogo usposabljanje mladih za delo v sindika Na seminarju, udeležilo se ga je 21 mladih kovinark in kovinarjev, sta s delovala tudi Bemhard Stiedel in Robert Armelini iz IG Metalla Bavars udeležencem sta predstavila bogate izkušnje iz te nemške dežele. ^ ^ SKEI seje za to akcijo odločil, ker v njegove vrste ne vstopa mladih delavcev. Prav zaradi tega želi mlade pridobiti že v času njih0 ga izobraževanja. Za pridobivanje mladih je SKEI pripravil plakat in P . sebno zloženko. O operativnem programu spoznavanja mladih s stn katom se SKEI dogovarja tudi z zavodom za šolstvo in ministrstvom šolstvo. 0. Z usposabljanjem želi SKEI mladim, podobno kot ženskam in UP.0 kojencem, ustvariti posebne možnosti delovanja in vplivanja na sv J politiko. 0. Udeleženci seminarja so obravnavali tudi aktualne politične teme m V bleme mladih. Dogovorili so se o pripravi posebnega akcijskega pr°r ma za prihodnje leto. aq Pred koncem seminarja je bil tudi družabni večer, na katerem je Via Kreslin navdušil tudi goste iz Nemčije. Na tem večeru smo se družil' di z ravnatelji, ki imajo v našem centru stalne oblike izobraževanja, j Pred Sindikalnim izobraževalnim centrom v Radovljici so udelez6 pozirali tudi za naše glasilo. Branko Amon, za komisijo za mlade pri ^ogovor z zaupnikoma Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Nives Ozbič in Dominikom Fabjanom ^Dutovelj vi Ozbičeva. “Probleme rešujemo nem zavodu Dutovlje ogorčeni s pogajanji. Do obljub delavci pri- zaradi predloga, da bi se poslanci demo hitro, žal pa ni vedno tudi lahko predčasno upokojevali, konkretnih rezultatov.” “Medtem ko so poslanci za vse Sindikat ne bedi samo nad ure- slovenske delavce predlagali zvi-sničevanjem delavskih pravic v sanje starostne meje za upoko- Delo v takšnih zavodih, kot .Je izjemno zahtevno in L-v °> tako v fizičnem kot v psi-2^nern Pogledu. Takšno delo °re pravzaprav samo človek, D 8a 0Pravlja s srcem,” pravita ^ edsednica sindikata zdravstva n s°cialnega skrbstva v Social-li .te^teenem zavodu v Dutov-n|i Nives Ozbič in njen namest-'K Dominik Fabjan. Z njima J-Pogovarjali o delu in na-§ah sindikata v tem zavodu, v h ,e.leni skrbijo za varstvo in re-P°trebaCi^° ^U<^' s polnimi ^ospredju je skt' a varovance V n . . .tekšnih zavodi iat-C 0.P*ačah tudi v,!’v.ai v Slovenij in^regijb ni ve l stanov, s kater PlJnmerjali- Po1, h: e Posameznik pri*e’ Zato je sindi ferJati, ali se UD.ila v praksi za Poštevajo.” Delo v socialno-varstvstvenih zavodih je zahtevno in naporno Ozbičeva in Fabjan opozarjata tudi, da veliko delavcev opravlja delo v teh izmenah tako kot večina delavcev v zdravstvu, še zlasti v bolnišnicah in socialno varstvenih zavodih pa morajo delati tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih. “Včasih smo imeli probleme z neustreznim plačevanjem dela ob praznikih. Sedaj prejemamo plačilo za delo čez praznike po kolektivni pogodbi,” pravi Fabjan. Tudi regres so zaposleni prejeli v skladu s kolektivno pogodbo. Večji del regresa so že dobili, na manjši del regresa pa so v sredini septembra še čakali. Delavci zavoda imajo urejeno Nives Ozbič: Delavci zavoda si prizadevamo, da bi bila kakovost življenja naših varovancev čim boljša. tudi prehrano med delom, vendar pa z njo vsi niso zadovoljni. Zato se sindikat pogaja, da bi delavci dobili regres za malico (v višini, ki jo določa kolektivna pogodba) izplačan v gotovini. Probleme rešujejo s pogajanji Kako pa deluje sindikat v zavodu? “Sindikalni zaupniki so bili izvoljeni na referendumu. V vodstvu sindikata je pet zaupnikov, vendar so zares aktivni samo trije,” pravi Nives Ozbič. “Delo sindikalnih zaupnikov dandanes ni lahko, saj se morajo za interese in pravice delavcev izpostaviti.” “Odnosi med vodstvom podjetja in sindikatom so korektni,” pra- zavodu, temveč svojim članom tudi pomaga, če se znajdejo v socialni ali kakšni drugi stiski. “Blagajne vzajemne pomoči v zavodu sicer nimamo, zato pa svojim članom v stiski priskoči na pomoč kar sindikat. V zadnjem času smo v dveh primerih za pomoč zaprosili republiški odbor našega sindikata. Reči pa moram, da kakšnih posebnih socialnih problemov naši člani nimajo,” pravi Fabjan. “Članom sindikat nudi tudi pravno pomoč, vendar jo zelo redko potrebujejo.” Tako kot številne delavce po vsej Sloveniji so tudi delavce Socialno varstvenega zavoda Dutovlje v zadnjem času vznemirile raz- Dominik Fabjan: Sindikat svojim članom nudi tudi socialno in pravno pomoč, vendar jo zelo redko potrebujejo. prave o reformi pokojninskega sistema, o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih, še zlasti pa o poslanskih plačah. Kaj bodo prinesli novi zakoni? “Delavcem v takšnih zavodih, kakršen je naš, kjer je delo v vseh pogledih zelo naporno, ni vseeno, do katerega leta starosti bodo morali delati,” pravi Ozbičeva. “Res pa j e, da marsikateri mlajši sodelavec danes še ne razmišlja o tem, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo lahko upokojil, čeprav bodo posledice pokojninske reforme na svoji koži najbolj občutili ravno mlajši delavci.” Še posebej pa so bili delavci in sindikalisti v Socialno varstve- jitev, so sami sebi želeli omogočiti predčasno upokojevanje. Kje je tu morala?” pravita Ozbičeva in Fabjan. “Konec koncev nam ne more biti vseeno, kako se bodo upokojevali poslanci, saj prejemamo sredstva vsi iz ene vreče.” Po mnenju Ozbičeve in Fabjana je za delavce zelo pomembno tudi, kakšne rešitve bodo uzakonjene v novem zakonu o delovnih razmerjih. “Zaposleni v Hrastovcu so se že doslej zavzemali za to, da bi imeli delavci v socialno varstvenih zavodih beneficirano delovno dobo. Mi se v te razprave doslej še nismo dovolj vključili.” “Poglejte: sam sem svoj čas delal na železnici, kjer sem imel beneficirano dobo. Odkar sem se zaposlil v našem zavodu, kjer je delo mnogo bolj izpostavljeno in naporno, pa na beneficirano dobo niti pomisliti ne smem. Kje je tu logika?” se sprašuje Fabjan. “Tisti, ki krojijo našo delovnopravno zakonodajo, včasih pozabijo, da je delo v takšnih zavodih, kot je naš, lahko tudi nevarno, saj so med varovanci tudi takšni, ki so že povzročili kakšno kaznivo dejanje, vendar pa sojih zaradi narave njihove bolezni napotili v naš zavod. Zaposleni morajo biti tudi zaradi tega pri delu izjemno zbrani, kar terja še dodatne napore.” Nagrada - zadovoljstvo varovancev “Kljub vsem težavam pa zaposleni v našem zavodu še z veseljem delamo in skrbimo, da bi bilo našim varovancem lepo. Tako smo denimo z veseljem peljali na počitnice skupino varovancev s težjimi motnjami, čeprav smo zato dobili plačane samo redne ure. Delo z varovanci na počitnicah je bilo zelo naporno, nagrajeni pa smo bili z njihovim zadovoljstvom. T. K. Posvetovanje žičničarjev in naravovarstvenikov Žičnice bi lahko dale delo več kot 5000 novim delavcem Če bi zgradili panoramsko cesto, nekaj kilome r novih žičnic in uredili 90 hektarjev novih smu poenotili smučarske karte ter poskrbeli za skup promocijo, bi Pohorje zaživelo kot enotnoturlstlC, j območje, od katerega bi imeli koristi vsi tuns ’ centri in vseh 18 občin, med katere j e Pohorje ra deljeno”. Najbolj pomembno pa je, da bi z na J njim razvojem zimskega turizma na Pohorju > ublažili probleme brezposelnosti, ki PesllJ znatno i Zima je pred vrati, z njo pa tudi zimsko-turistič-na sezona. Zato so se slovenski žičničarji že sestali in pogovorili o svojih problemih. Na tokratno strokovno posvetovanje, ki so ga v Mariboru pripravili v sodelovanju z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem ter z ministrstvom za promet in zveze, so povabili tudi naravovarstvenike, ki imajo o gradnji novih žičnic in smučišč običajno največ pomislekov. Sodelovali so tudi predstavniki turističnega gospodarstva in lokalnih skupnosti. Izkušnje pri sonaravni izgradnji žičnic in urejanju smučišč so predstavili žičničarji iz sosednje Avstrije, kjer je turistična infrastruktura v gorah odlično razvita. Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek je med drugim dejal, da bo država poslej bolj pomagala pri razvoju gorskega turizma, saj mora prebivalcem, ki bivajo ob gorah, zagotoviti možnosti za zaslužek in preživetje. Razprava o sonaravnem načrtovanju žičnic in urejanju smučišč je bila polemična: turistični delavci so trdili, da so žičnice okolju najbolj prijazen način prometa, naravovarstveniki pa so opozarjali na probleme, kijih povzročajo posegi v naravo. Žičničarji so dokazovali, da izgradnja žičnic pravzaprav gore varuje (stacionarni turizem se ne razvija v gorah, temveč v dolinah; turisti puščajo avtomobile v dolinah, zato ceste v gorah niso tako obremenjene; poseke pod žičnicami in smučišča se v letnem času spremenijo v pašnike, kar gorskim kmetijam omogoča preživetje; z urejanjem smučišč se v gorskem svetu dejansko borijo proti pretiranemu poraščanju kmetijskih površin, kar j e rak rana naše kmetijske politike in podobno), naravovarstveniki pa so opozarjali, da so z izgradnjo žičnic pri nas doslej običajno prizadeli naravo, zato pogledi naravovarstvenikov in turističnih delavcev na izgradnjo infrastrukture v gorah ne morejo biti nikoli popolnoma identični. Vsi udeleženci posveta pa so se strinjali, da je razvoj zimskega turizma lahko za Slovenijo izjemno zanimiv, saj so v nekaterih evropskih državah, denimo tudi v Avstriji, ravno z njegovim razvojem ublažili probleme brezposelnosti na demografsko ogroženih območjih. Državni podsekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mladen Berginc pa je menil, da se turistični delavci ne smejo bati narave, temveč morajo postati njeni zavezniki. Kako bi lahko z izgradnjo žičnic pospešili razvoj zimskega turizma in ublažili probleme brezposelnosti, najbolj nazorno ilustrira raziskava “Razvoj žičniškega prometnega sistema v Republiki Sloveniji”, ki jo je izvedla Fakulteta za gradbeništvo na mariborski univerzi. Po besedah Draga Severja, ki je raziskavo predstavil, ima promet z žičnicami veliko prednosti pred drugimi oblikami prevoza ljudi, poleg tega pa je okolju prijazen. V Sloveniji je 280 žičniških naprav v skupni dolžini 114 kilometrov, ki lahko na uro prepeljejo 130.000 potnikov. Za javni potniški promet v Sloveniji obratuje 44 žičnic v skupni dolžini 56 kilometrov in zmogljivostjo 40.000 potnikov na uro. Leta 1997 seje z žičnicami v Sloveniji prepeljalo 15 milijonov potnikov. Naj večji problem žičnic v Sloveniji pa je, da so v povprečju stare 27 let, vendar so zaradi dobrega vzdrževanja kljub temu vame. Če bi v naslednjih letih v žičnice v Sloveniji investirali 230 milijonov evrov, bi se število turistov v naših gorah povečalo za 12.000 do 15.000, Slovenija pa bi pridobila od 4000 do 5000 novih delovnih mest. Po besedah Milana Zajca, predstavil je Projekt turističnega razvoja Pohorja, je turistična ponudba na Pohorju razdrobljena, saj med zimskoturističnimi centri na mariborskem Pohorju, na Rogli, na Ribniškem Pohorju in na Kopah ni ustrezne povezave. delavce v vseh občinah pod Pohorjem. Ruški žu pan Vili Rezmanje denimo dejal, daje j tej občin' brezposelnost že 30-odstotna. Rešitev za zaj' lezitev in ublažitev problemov brezposelnosti vidijo v rizmu in spremljevalnih dejavnostih, saj za ŠT' kemične industrije na lokaciji nekdanje Tovarne šika v Rušah in drugih industrijskih podjetij m VL dovolj možnosti. . a Kakor zatrjujejo turistični delavci, razvoj z'msKJ. turizma na Pohorju ne bi v ničemer prizadel nar nega okolja, saj je od mariborskega Pohorja do L renških jezer po ocenah kmetijcev zaraščenthokjj li 660 hektarjev kmetijskih površin. Zato bi ur ^ tev novih smučišč, pa ne samo na Pohorju, dej sko prispevala k umnemu gospodarjenju z nar nim prostorom. Da bi uresničili svoje razvojne črte, Slovenski žičničarji potrebujejo okoli 400 tarjev zemlj išč za nova smučišča ter pomoč drz pri zagotavljanju investicijskih sredstev. Ne naza J žičničarji računajo tudi na sredstva, ki bi jih m° le lokalne skupnosti dobiti po zakonu iz naslova cesij od prirejanja posebnih iger na srečo nam ^ sko za razvoj turistične infrastrukture. Naložb žičnice in drugo turistično infrastrukturo v g<^J bi se po mnenju turističnih delavcev bogato o stovale, saj bi Slovenija v naslednjih letih prido la 4.000 do 5.(XX) novih delovnih mest na demo- grafsko najbolj ogroženih območjih. Primer Avsmj, v zvezi s tem ni samo zanimiv, temveč tudi p011 - t.k- Poslovno sodelovanje med podjetji iz srednje Evrope V Mariboru je bilo pred dnevi poslovno srečanje podjetij iz Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške in Slovenije. Na njem je sodelovalo več kot 80 srednje velikih in velikih podjetij, največ s področja kovinskopredelovalne, prehrambene, lesnopredelovalne in kemične industrije. Predsednik območne gospodarske zbornice v Podravju Vinko Lapuh je ob otvoritvi opozoril na uspešno gospodarsko sodelovanje omenjenih držav tako v okviru Cefte kot v okviru pridru-žitvenih prizadevanj za vstop v Evropsko unijo. Po Lapuhovih besedah se je blagovna me- njava med podjetji iz srednjeevropskih držav zadnjih letih močno povečala, vse več pa je m di višjih oblik sodelovanja med gospodarskim subjekti v tej regiji. Poslovno srečanje je bilo organizirano tako> m imeli iiHele/enni Hnvnli /'A naVCZav da so imeli udeleženci dovolj časa za navezav medsebojnih stikov ter za pogovore o sodel° vanju in konkretnih poslih. Veliko zanimanja z sodelovanje s slovenskimi podjetji - teh je bn na srečanju 34 - so tokrat pokazali predstavni ki češkega gospodarstva. ^ S pomočjo tujega Icapitala do novih delovnih mest eči °d področju lizinga premičnin v Sloveniji doseC 2- do 2,5-odstotni tržni delež. ,q Po besedah člana uprave podjetja lm moreni n 2 ['tunom mtto Frnnvn K>rhf*rin nnmerava ta U*' • z Dunaja mag. Franza Kerberja namerava ta Uf . hiša še povečati obseg poslovanja v naši dizf Podjetje, ki posluje zlasti s podjetji na podroff V zadnjih dveh letih je na slovenskem investicijskem tržišču čedalje bolj aktivno lizinško podjetje Immorent AG z Dunaja, kije bilo oziroma je še nosilec treh velikih investicij: poslovne zgradbe pohištvenega salona v Ljubljani, velike trgovine za potrebe Baumaxa v Mariboru ter Europarka v Mariboru, v katerem bo hipermarket Interspara in še 60 drugih trgovskih, gostinskih in storitvenih lokalov. Z izgradnjo Europarka bo Maribor predvidoma pridobil tudi preko 400 novih delovnih mest. V Baumaxovi trgovini pa so že na novo zaposlili 50 trgovk in trgovcev. Poleg novih delovnih mest je Immorent AG, kije v minulih dveh letih v Sloveniji investiral blizu 13 milijard tolarjev, zagotovil delo tudi številnim mariborskim in slovenskim gradbe- nim podjetjem, ki izvajajo njegove investicije. Pred dnevi je omenjeno dunajsko podjetje skupaj s Štajersko banko in hranilnico iz Gradca (Die Steiermarkische Bank und Sparkassen AG) v Mariboru pripravilo tiskovno konferenco, na kateri sta obe družbi skupaj predstavili hčerinsko podjetje, ki sta ga ustanovili v Mariboru. Gre za podjetje Die Steiermarkische Immorent Leasing d. o. o., ki ga vodi mag. Zmago Golob. Podjetje trži storitve obeh lastnic, poslovati pa je začelo na začetku letošnjega leta. Zaenkrat se podjetje največ ukvarja z lizingom investicijske opreme, strojev in gospodarskih vozil, v podjetju pa načrtujejo, da bodo do konca leta sklenili za več kot pol milijarde tolarjev pogodb. Naslednje leto nameravajo na trgovine in gradbeništva, nima interesa P0S'C,)V.| samo z največjimi, temveč tudi s srednje velik' in manjšimi slovenskimi podjetji. . a Tudi Štajerska banka in hranilnica iz Gradca' po besedah člana uprave Augusta Jošta intere-s razširitev svojega poslovanja v Sloveniji, zat0gi banka že zanima tudi za nakup delnic kakšne slovenskih bank, ki se bodo privatizirale. P° • stovih besedah se omenjena avstrijska banka že P pravlja na čase, ko bo tudi Slovenija polnop' "' |, članica Evropske unije. Takrat si bodo banke z° fr strani meje konkurirale na skupnem evropske"1^, nančnem trgu tako na področju poslovanja z ^ čani kot pri kreditiranju gospodarskega razvoj" novih delovnih mest. ^ Enoten in odločen nastop sindikalistov pivovarn Laško in Uniona toh BratislavUe bil od I4. do 16. ok-dr?faP?svet sindikatov pivovarn iz /av Višegrajske skupine (Slovenije, Šket rUrske’ Češke, Poljske, Slova-J. kot opazovalci so sodelovali tudi pravniki hrvaških sindikatov, osvet sta v imenu Mednarodne or-pa,!zac'je za hrano - IUL - vodila L1 Garver iz Ženeve in Frank Hant-dnri K°nC*ac'jc Fridricha Eberta. Uvo-dik bescc*° so ‘meli predstavniki sin-nn?ft0vV BelS'je, Nizozemske in Juž-°afnške republike. pr 0Ver>ske pivovarje smo zastopali Jk ^etlnik sindikata Pivovarne La-kat ondrej Kebe> Predsednik sindi-. a Pivovarne Union Ciril Dcšman "Podpisani. B( ernelJni namen posveta je bil do-Ud 0r ° aktivnostih sindikata pri šolanju v pogojih globalizacije in vedno agresivnejšega prodora ameri- slovenskih pivovarn, v katerih imajo škega kapitala v evropske pivovarne. tudi delavci lastniški delež, velika ve-Govorili smo tudi o organizirano- čina pivovarn na Poljskem, Madžar-sti in aktivnostih sindikatov v deže- skem, Češkem, Slovaškem in Hrva-lah Višegrajske skupine v pogojih tran- škem v celoti ali v večinski lasti mul- zicije. Izkazalo seje, daje razen obeh tinacionalk iz Evrope ali Amerike. Največje multinacionalke v pivovarstvu Multinacionalka Sedež Blagovna znamka Proizvodnja 1996 (v milijonih lil) Anheuser Busch ZDA Budweiser/Bud 110,7 Heineken Nizozemska Heineken/Amstel 70,6 Philip Morris ZDA Miller 52,8 SAB Južnoafriška r. Castle/Lion 38,8 Brahma Brazilija Brahma Chopp 38,3 Interbrew Belgija Stella Artois/Jupiler 34,0 Carlsberg Danska Carslbere/Tubora 32,3 Kirin Japonska Kirin 32,2 Poster Avstralija Fosters 27,3 Coors ZDA Coors 27,2 Oba predstavnika pivovarn iz Slovenije sta v razpravah zatrdila, daje v njihovih družbah privatizacija končana in da je hkrati potekal proces posodabljanja tehnologije in proizvodnega procesa. To je privedlo k boljši organizaciji dela in manjšemu številu zaposlenih. Oba sta tudi odločno zatrjevala, da bosta obe pivovarni ostali v večinski lasti slovenskega kapitala in njenih delavcev. Ker se zavedata, da se v današnjih časih ni moč izogniti globalizaciji in koncentraciji kapitala, sta izrazila prepričanje, da lastniški deleži pivovarn Laško in Union ne bodo prodani poceni. Sindikalisti iz drugih držav so izrazili nejevoljo nad novimi tujimi lastniki in predstavniki mednarodnega kapitala, zlasti zaradi njihovega odnosa do delavcev in pogojev dela. Udeleženci posveta so se dogovorili za nadaljevanje medsebojnega sodelovanja in povezovanja v sindikalno gibanje delavcev pivovarn, s čimer bodo odgovorili multinacionalnim družbam, ki narekujejo vedno ostrejši in bolj nehumane pogoje dela. Jovo Labanac A napredek turam Pogovor o organizaciji !«sodelovanju sindikatov tah trgovskih družb ža| e n'ške družbe Napredek Dornik k’ ABC Tabor Grosuplje in Koč-t0s arr|mk so se namreč avgusta le-lov i i,e v eno- Družba se bo ime-ala VELE, Trgovska družba, d.d. Poslovati bo začela s prvim dnem leta 2000, sedež pa bo imela v Domžalah. Združena družba bo zaposlovala približno 1200 delavcev. V vseh treh družbah že sedaj uspešno delujejo sindikati, ki so povezani v Sindikat delavcev trgovine Slovenije in ZSSS. Sindikat Napredka šteje 475 članov, sindikat Kočne 230 članov in sindikat ABC Tabor 170 članov. V razpravi o organiziranosti sindikata po združitvi družb so poudarili, daje cilj nove organiziranosti sindikata doseči čim večjo učinkovitost sindikata pri uveljavljanju pravic delavcev in dobro sodelovanje. Imenovali so tudi posebno komisijo za pripravo predloga in aktov o novi organiziranosti sindikata. Justi Arnuš K VaK >^4 0^ N5N Z> <£