Vestnik. Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice : J Š t e f a n č i č (dvojno), Leopoldina G a r b e i s . Lea B u k o v i e, Ana F i n k , Konrad P i n k , vsi iz Vel. Lašč; Albin M i k 1 a v 5 i č iz Smasta pri Kobaridu; Fr. P. Z i d a r iz Lemberga pri Šmarji pri Jelšab ; Auton Porekar iz Hrama; Janko B 1 a g a n j e , Tilka Blaganje in Ana Elsuer iz Vač; Fr. Zupančič in Josipina D r s t ve u š e k iz Šentruperta na Štajerskem; Janez S p i t z e r iz S?; Marjete ob Pesnici; F. L u ž a r in Severa T a n c i g iz Izlakov; F. Rauter s Planiue na Štajerskem ; Janko R u d o 1 f in Mara B o 1 e iz Št. Vida pri Vipavi; Edvard B o h i n e c , Antonija B o h i n e c , Marija K a s t e 1 i c , Jauko G o 1 o b, vsi iz Cerkelj pri Erškem. Bog plati! Učiteljskl dobrotnikl. Društvu za zgradbo učiteljskega kouvikta so darorali: Tvrdka M. Grubbauerj evi sinovi, tovarna šolskih zvezkov v Lincu, od izkupička za šolske zvezke po slovenskih deželah 650 K. Pri tej priliki Grubbauerjeve šolske zvezke, ki vstrezajo v 8 e m predpisom in s o iz n a j boljšega papirja, slovenskemuučiteljstvuiznova kar najtopleje priporočarao. — G. župnik Rudolf E a k t e 1 j 10 K s pripomnjo : Blagi prijatelj naš! Besed nimam, da se Ti dostojuo zahvalim za prijateljsko lepo posmrtnico v BUčit. Tov." z dne 21. februarja t. 1 kot mali davek za BUčiteljski konvikt* pošljem po nakaznici 10 K v zahvalo gg. pevcem pri pogrebu mojega ljubega očeta; g. Teodor E a k t e 1 j , c. in kr. stotoik svojemu ljubemu očetu v spomin 10 K: del čistega dobička v e s e 1 i c e pri Polščanki v Zatični 10 K; učiteljski prijatelj Evgen J a r c , trgovec v Sodražici, nabral v Mihelčičevi gostilai v Eibnici pri prazoovaDJu častnega poraza našega kandidata napram domačira klerikaleem ia kočevski premoči 10*82 K; Polzelsko učitejstvo na Štajerskem 5 E mesto venca na grob umrlemu učitelju Cebulu; 5 K je daroval Jožef 0 m a k v zahvalo, ker je polzelsko učiteljstvo odstopilo od tožbe; g. Malči K o b a u iz Kostanjeviee 11 K 8 pripomujo: nZopet smo se zbrali, da bi se radovali; — in kopiee so zazvenele, vesele pesmi zadonele; pa, da naŁ dom bi kmalu eUl, vsak je nekaj daroval." Gg. A. G o r ,j u p in J. I n o c e n t e iz Postojne, 5 K. Bog platil Brzojavka. Prejeli smo naslednjo brzo- javko : Zborovalciljutomerskega učiteljskega društva i s k r e n o čestitajo Ganglu k sijajni zmagi. Tomažič, predsednik. Osebne vestl na Eranjskem. Ker je učiteljica Karolina Domianovičeva v Eoroški Beli dobila zaradi bolezni dopust, pride na D.jeuo mesto kot supleutinja provizorična uditeljica v Loškem potoku Ivana M e rh a r j e v a. Učiteljica v Ihanu Suzana B a 1 o h o v a je dobila zaradi bolezni dopust in jo nadomestuje dosedaoja pomožna učiteljica -v Mengšu Gizela Ušeničnikova. Uditeljica v Brezuiei Ana Grudnikova je prestavljeua v Trebnje in pride na njeno mesto pomožna učiteljiea r Bohinjski Bistriei Uršula Potočnikova. Pomožna učiteljica v Kokri Amalija Jegličevaje imenovana za drfiuitivno učiteljico na Dovjem, provizoričoa učiteljica v Mavčičah, Amali.ja Š t e b i j e v a , pa za provizorično učiteljico ia voditeljico v Kokri. Mari.ja Likarjeva, supleutinja v Cerkljah, je imenovana za prov. učiteljico v Mokronogu, Terezija J u v a n č e v a , suplentinja v Studenem, za provizorično učiteljieo v Bučki, Friderik W u r n e r, supleut na Baki, za provizoričunga učitelja v Škocjanu in Ana G o 1 i j e v a , absolvirana učiteljska kandidatinja v Ljubljani, za snplentiujo Da Baki. Dopust je podaljšan tovarišu L e b a n u na Bukovici. Nadomešča ga še nadalje očiteljiea Ivanka Mesee, Želimo mu, da skoro okreva Od 1. jnnija do bonec šolskoga leta uvedejo na vadnicah moškega in ž^nskega učiteljišča v Ljubijani neiazdeljen šol ski pouk. Šolske strarl na Eoroškem. P r e - stavljeni so: učitelj Karel H ribern i g v Št. Jurju na Zili v Crueče kot začasni šolski vodja, učitelj v Domačalah Friderik Schreier v Meri^e kot zatasni šolski vodja in podučitelj Jožef Hermetter iz Cerneč v Libeliče. — Minister za bogočastje in nauk je imenoval zaeasnega vaduiškega učitelja Antoua K o v a č i 6 a defiuitivnira in učitelja na ljudski šoli v Celoveu Eoberta K o h 1 e n b r e i n zafasnim vadniškim učiteljem na e. kr. učitelj šču v Oelorcu. — E a z p i s a n o je mesto učiHia na trirazredni Ijudski šoli v Št. Jurju na Zili v staluo naraeščenje Slovenščine zmožoi učitelji ira:go prednost. (Premalo!) — R a z p i s a n o je mesto šolskega vodje na dvorazrednici v Domačalah v stalno namešženjp. Slovenščine zmožui prosilci za to mesto uiraajo niti prednosti. — Stara krivica! Razstava ,,Otrok". Splošno slovensko žensko društvo se je z veliko vnemo lotilo priprav za prireditev razstave ,Otroku. Odboru ženskega društva se je posrečilo, pridobiti za to važno delo več strokovnjakov; zanimajo se pa za razstavo tudi razlidne trgovske ter industrijalne firme. Na seji se je odbor že posvetoval o obsegu in razdelitvi razstave. Higijenični oddelek sta prevzela gospoda dr. Kraje in dr. Demeter vitez Bleiweis, oddelek, ki se bo tikal zanemarjenib otrok, je prevzel sodni tajnik g. Milčiuski, oddelek za otroške vrtce gdč. Jerinova, umetniški oddelek g. prof. Žraitek, zobozdravniški oddelek g. dr. Bretl. Eazstava bo predočevala tudi vse, kar se tiče dnevnih domov, otroških varovalnic, otroških valilnie in vse, kar store za šolstvo s posebnim ozirom na gluhoneme in slepee. Oddelek za oblačila in brauila prevzaraejo različne tvrdke. Trgovci, ki se žele udeležiti razstave, naj se blagohotno oglase pri odboru nSplošnega slovenskega ženskega društva" in naj mu naznanijo, kaj hočejo razstaviti in koliko prostora bodo potrebovali. Tudi izda odbor poziv na občinstvo, na.j mu za razstavo dopošlje izdelke otrok samoukov, risbe, rezbarska in žagarska dela itd. Projektirano je, da se otvori razstava koncem poletja. 501etnica skladatelja Vlktorja Parme je bila 20. t. m. Parma ima velike zasluge za slovensko glasbo. Prvo njegovo delo je bila opera BUrh grof Celjski", ki je dosegla velik uspeh. Opera BKsenija" ima še danes priflačno silo kakor tudi opera rStara pespm", ki je prekrasno glasbeno delo. Komponiral je dalje opereti nCaričine amaconke" ia BNečak", za nEokovnjače" in »Legijonarje" je pa uglasbil pesmi, ki so postale eisto narodae z vsemi melodijami. BMlade vojake" zna vsak otrok na Slovenskem. Eazne slovenske pesmi so mu bile podlaga za krasne potpourije. Tudi nekaj poskočnih plesnih koraadov je njegovo delo. Parraa je mojster instruraent^cije ia neizčrpljiv v melodijah, zato smemo gotovo še marsikaj pričakovati od njega na polju glasbene umetnosti. Neumornemu skladatelju naše čestitke! Ivan pl. Zajc, slavni skladatelj in ravnatelj kraljevega deželnega glasbenega zavoda v Zngrebu, je umirovljen. Dobival bo na leto 5400 K pokojnine. »Domačega ognjišča" 2. številka je izšia s prav zanimivo vsebino. Novim naročnikom potrežemo še lahko s 1. in 2. številko. Posnenianja vredno. Okrajni šolski svet v Konjicah na Štajerskem je na prošnjo tamošnjega okrajnega učiteljskega društva priporočal krajnim šulskim svetom, da naroče za šolo ^Domače ogujišče1-. Narodna stranka in glinnaziiska mladina. Oeljski nNarodni List" piše: Ce je kje kaj slabega na svetu, je kriva tega po BSlov. Gospodarju" in zavijanju slovensk« duhovščiDe gotovo le narodna stranka Zdaj se nam očita, da pohujšujemo gimnazijsko mladino, češ, da vzdržujemo njea časopis nSrobodo". Od nekdaj so imeli gimnazijci svoje časopise. V Mariboru v dijaškem semenišču je to že desetletja navada. Nihče sicer na te liste ne more bogve kako važnost polagati, toda noben pameteu človek se ne domisli mladine v izdajanju n.jenih časopisov ovirati in ji braniti vaditi se v spisovanju spisov in čtankov. Izkušnja tudi kaže, da oni dijaki, ki se unjo s pisanjem takib spisov, niso n;ij>lab&i v šolskih predmetih. Ali je to v najzadnjem času drugače, ne raoremo soditi, a tudi ne verjamemo. Sraešno in hudobno je pa v tej zadevi narn očitati pohujšan.je mladine. Mi se veselimo, če mladina napreduje. Na drugi strani pa tudi resnici na Ijubo opomnirao. da naša stranka ni bila merodajna ali da tudi ni sodelovala pri ustanovitvi dijaškega lista nSvobode" ia tudi danes ni v tem oziru z listom v nobeni drugi dotiki, nego da morebiti posarae?.niki poleg naročniue iz veselja, da se mladina giblje, primakneju povrh še kako kronico. Mladini iiražamo svojo odločno žel.jo, naj se s svojim listom ne spušča na politiška tla, ker bodo imeli mladi možje politike še pozneje v življVnju dosita dovolj in še raorebiti preveč, v prvi vr>ti pa naj s svojim listom vplivftjo, da se di.jaštvo vsestransko izobražuje in se poleg izpolnjevanja šolskih dolžuosti nabira vsestranskega pozkivnega znauja za življenje. Eremžar In nčitelji. V Šmarjah na Goriškem je govoril v nedeljo nredtiik nGorice", nadebudui mladenič Eremžar, ki je pri- digal o preustrojitvi Ijudske šole, kakor da bi moral vsak staa imeti svojVga učitelja, ter je rekel med drugitn, da se dobi sedaj učitelje, kineločijo krorapirja od repe. Tako sodijo klerikalei o učiteljih. Ako smfjo in morejo slppci soditi o bukvah, potem je goriški klerikalni žurnalist na pravi poti Vzlic temu pa bjdo morah goriški tovariši poskrbeti, tia se navadi poba nekoliko dostojoosti. Vsak mleČDOZobec se vendar ne bo zadiral v nas! Poročil se je v pooedeljek, dne 2. sušca t. 1. v župni cerkvi v Dobrinju pri Malinski na otoku Krku g. Ignacij Š i j a n e c , užitelj v Gor. Gradu na Štajerskem, z gospico Cecilijo M a v r o v i c. Iz Eošane se poroc-a, da je bil prvi nufiteljski krož^k" za Košansko in Eeško dolino v Novisušici dne 27. marca precej dobro obiskan. Udelpžilo se ga je učiteljstvo iz Košane, Nadanjesela, Suhorja ia O-trožnega brda. Tov. Jaoko Grad je predaval v izvenšolskem delovanju ter stavil tozadevne predloge, ki so se vsi sprcjeli. Tudi je pojasnil pomen in namen učiteljskih krožkov. Upamo, da bo le prikodnji nkiožek", ki bode v četrtek dne 26. marca ob 2. uri popoldne \ Eibuici pri _Zelkotu" tudi od cenjenih tovarišic in tovarišev iz Eeške doline mnogobrojneje obiskan. Za delavske otroke in sirote. Indu strijska zveza v Brnu namerava vložiti v proslavo cesarjevega jubileja veliko ustanoro za otroke in sirote industrijskib delavcev. Lepo to ! Eonec srebrnih goldinarjev. Blagajniee avstro-ogrske banke in državne blagajnice ne mislijo več dati v promet srebrnih goldinarjev, temveč jih bodo zamenjavali s kronami. dokler goldinarji popoluoma ne izginejo iz prometa. Le na ta način je mogoče, da se bo občinstvo privadilo na računanje in plačevanje v kronah, to je, na kronsko vrednost. Pedesetletnico dobtorstra je obbajal 1. marea starosta štajerskib Slovencev g. dr. J o s i p V o š n j a k. Bil je dne 1. marea 1858, torej pred petdesetirai leti na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem medicine. V Čadramljah v konjiškem okraju je priredilo tamkajšnje učiteljstvo, dae 23. svečaa t. 1. tretji roditeljski sestanek v letošuji zimi. Kmetiškega občinstva se je zbralo — kakor pri prvih dveh sestankih — jako povoljno število: našteli srao okrog 150 do 160 oseb. Eer je zborovalo ta dan v istem kraju koDJiško okraJDO učiteljsko društro, so se tudi udeležili zborovalci polnoštevilno tega sestanka Po pozdravu tov. nadučitelja BrumDa je nastopil tov. Kerhlanko ter v jako poljudnem in zauiraivem govoru razkazal navzočim škodljivi vpliv nezmernega uživanja alkobola in škodljivost kajenja. Da so poslušalci pazljivo sledili njegovim izvajaDJem, v katera je kaj umestno vpletel tudi mnogo zgodovinskih podatkov, je kazalo živahno odobravanje in pritrjevanje po končanem predavaDJu. Tudi so z navdušeojem odgovorili na vprašanje tov. nadučitelja Brumna, ali bi pač boteli še kdaj priti na kak sestanek: BSe?eda, gotovo! Še ve6krat!" Pri odhodu so se nekateri možje in ženice še posebej prav srčno zahvalili g. predavatelju. — Navzoče učiteljstvo pa je spoznalo, da prirejanje takšnih sestankov ne dela ravuo bogve kakšoih težkoč in da ni nehvaležno delo, kakor si je morebiti raarsikdo mislil, in nekateri so sklenili, da hočejo tudi po zgledu tov. Brumna po možnosti še tekom te zime prirediti tak sestanek. Tako je prav! Le pogumno naprej !