•M IIRAJA TiAI .1 Tiri. VU 10-12 TNI, IS. jMrtjA Itss. - Uto n . itov. 251. odo (oiMilo Komuni.tiine stranke Italije Sodrufi, tomiiijeniki, storite *so vato dolžnost napram glasila, ki trn kaže pot k zmagi zoper vse izkoriUevaice in tlaBlelje. Priskočite mu na pomoč, nabirajte prispevke za Tiskovni skladi Politični položaj Po ueeiavL sl propadu pa. iltalk'ne ■aro«, stopa kvrafa v noto periodo ud krt«* rMkrip Ta ■« K dan.«« tudi .A' ali ■sanj to po v *. >J tgneidila in kare brvi t >ak»ti nadaljnth predsodkov avuj* priv« lir*. Prvi j* **l klacDonaIJ n nvujo .de lasskns slad«*, ko mi anglrskl konserva Uvel uapeli pridobili a potno.jo svojega agmniMfa denarja in fasnikankrira » parata v mano v parlamentu X Ameriki ja l*v kanski La Polet** propadel. *e |»rv.l no j* pri**! n« v lado. Na Pranroakem je fuopnd llerriut nsonil pol im ti ovaja din ui kupila In preponi iti »voj* mesto Pain-leveju m Caillauiju, .'etudi m* je ulovi mor aa ji .krenejo- trudil, da lii Izgledal čimbolj raaltrloimreu in deank-arnki l*rad kratkim j« »Inuuotnj vkorakal v BeMln fedmaital M in« len Ih i igr. etarl oko »tsnel. In jnmkemkl monarhist. kot drugi pred—Inik nemške repotdike k Italiji jo j* « Vv milno, polomil. *e p redno je priael na v lado In dovedel d«i inoineiiul nega ojačanja ra.tuna. V Jugoslaviji je ■otabane po ve*h untavnili dok. IhsI. — goopod kralj enostavno ..dalo.il Davi dovs,evu vladu. kljub njeni vseliti v p*r lamenlu in ustnik il zopei Pakira Itd Ud. Prvi sadov i trpa novega navala rvakt-i-je ne ze javljajo Vugllja udusuj* v kr.i narodne uaUje kitajakih kn indijskih kmetov In dalavrrv. Francija *e veke ■ .Apanljo. da uduei Juna-dt« bori.. Mam kancev zn neodvisnost. Vojna uevsnuat ni le tu nego prava vojna a kanoni in beroplaai. /.veza narodov (čijo ftiijaio je v zadr.jem času g. dr Ibšifan .talanuvil Indi srečnim Primorrem) dovoljuje bol gat zbrat krvotokom, da naatopajo i naj brulaln*j*o *ilo proti rolokupnemu nam da. V ladnjem .aau mo tiat* dna v e, ki pripadajo »Zvezi narodov*, poslale svoje vojaštvo v Šanghaj, tla udutijo upor ta mnenjih kitajskih delavcev. lltL itd. totoraano se intenja gonja proti Hov. Uua-jt. Chamberlain se na vse pretrge trudi, da bi stvori! av*tovno zvrau j»ro tl prvi delavsko-kmetski drtavi. da bi pridobil predvsem Francij« in Ameriko aa nav o kritarska vejo* prot. nji. Hkusa m v to avrho razširiti deiokrug .tnale eatenis*, sfcnsa ar ustanoviti poarbna balkanska ona. na katere čelu bi stali krvuasai Paalč. Caakov la Brailaan. da Ijs baltiška svem. ue lo t istim ciljem pripraviti vojno pruti Hov. Kosiji leti cilj Baaleduje tudi poostrena protlkomn nistirna gonja ks s* je ir saela v vseh drtovah. Hov. Rusija, komuisisiraa In lasnacionala. pukreli revnih kmetov in m Bronih narodov aadsMt t* Mirt ste* brs satira nega človeštva. st poeta > tja med na i ud na reakcija m prvi cilj I Puaiu tuje as pri lem v arh srodatev. n* stran*, s* a* prod amorom. ne prod lažjo iu pravnem Malamsilaaake demokratske in apcial demokratske strank* logubljajo l>olj in bolj svoj* mesto v le) situaciji Hszkrn ja jo as In cepijo. Mlateč v svoji naivno ati. da bodo zaustav ile la razkroj, kri čijo v svet. da so samo komunisti krivi, da js tako. komunisti naj Id MII uni. ki so Pomagali sope* v sedlo Mussoliniju v Italiji oni aro omogočili izvolitev llm denbmga. trni a» prip.ua.gh k padcu Mac D»na Ida. oni pomagajo zopet Ml lir raada na auge. In vse to ker m k«v mualstl. ker vlijajo buniMsiji strah in jo antjo. da uporablja reakcionarne mr s*, C drugimi besedami. ,» kumunisto. ne M Mia M as n* bu rt oazi ja platila vin-dati s demokratičnimi metodami - Vidimo pa. da j* v rosnlri popolnoma druga#«. Hor. denokratje so MII. ki so s svojo neodločno In pnlm icarok« politik« napram bunnaeijt in a svoj.. represivno politika napram proletariatu umugočili zmag« Hindenburgu lotutaho na Angleškem la Francoskem V Italiji so a veti tinske Mrank* pa Matteottijevem umoru H"«*« situacije v svojih rokah Mase so čohale I« aa njihov.. l>*a*do in stopil* bi v boj. M I* ai bilo. ker ao se te a ran k, bale ne MueaoHntjn. negn komu MstBn« nevamoatt Hto takih v*!«*.* M mogli navesti, na smatramo, da ni potrebno Trader ■* t»am situacija a* adi toliko Iran, m jo malo poidite pogledamo. Ali js dano* svetovna bnrtoaztjs v stanu da umvart enotna fronto za boj proti Sov »urijl ? Zelo dvomljivo Prvi#, so gospo, daroki Interesi mitičnih dr m v ki si v lom nasprotujejo. Drugič, pomenja to o--gramen ruiko. kar bi ro moglo, dan«. navldesao tako trdne armade nekaterih drrnv v boju proti bolj«evikom same •okužiti. Cel* fazlettrava Italija um* ra-unatl S temi dejstvi. Povrni torej tagD da. da g. Chamberlain nuna ravno naj-boljših pogojev m uspeh svojih podjetij proti Hov Rusi j- M« kakšnih trhlih nogah M stal tele nekak •balkanski Mak* o lem prhajo aeftjake katedral* ta sprl* jateljai.ro med iugaetaivjn ta Bolgarijo Nadalje imamo vse pst— saakev ki nam prvarije o naraščanju odporne ati* delavcev m kmetov Junaške borb* nem Iksga. poljskega estokefcega. Italijanska pa in bolgarskega jtraietariai*. junatk* borli* teviilh kmetov vsege n vel a. |Muu*b-no na Halkanu. Junaške borlie zatiranih narodov kolonij In nekoloitij v»* t« so tvl, ki pričajo «> lent. da ho svetovna huriusatja naletela pri svojih snovanjih na liud od|t«r. Na Bolgarskem m* delov rl in kmetje kljub niusakrom. ki Jih Jr it|>rit»ril krvoločni t ankov |»« aietilaiu kutedrall. niso o|tlaši1i. Mehanska vojna plamti v reli debeli. 1' zadnjih dneh liani« o novih revolucionarnih atenia lili V Mlumiji ne ljudidvu boni proti vla dl. ki Jo je vsilila Jugoslavija v »poraz« ni n z .loma. iml fevdalci. V Maroku m* tu mošnje prebiva lat\i> |hmI vodstvom \UI KI Kninu juuu.ko bori proti *|»aiij« *ke mu in franroekeniu imperializmu. >lu »hrani svobodo, ki Jo j* doseglo Dalje I tulilo v zadnjih dneh o velikih gilmnjih na hilajskem. kjer se vedno bolj tiri) n jačijo ideje velikega Sun Jat Sena I »lajn proti angleškemu imperializmu priduMva bolj in bolj tal. SjirVo vsega tega. kakor tudi spri. i dejstvu, da se Hov Rusija g««»|»ndan»k -in politično .z dneva v .lan stalno ja.: la se stalno zojmH jec-i orgunizativ lis »ilit ivetovnegu proletariata v strokovnih <>r ganizacijah. ki se nahajajo na |M»ti uje illnjenja. da se stalno ja.. revolucionarna uvangardu delavskega razreda, komuni sticn« inierncional*. |s»staja lulanca .1« na.nje sil nacije mnogo ugodi'rjot. k d »e tnogise na |irvi |sigleti izhoda več, revolucionarni duh in |m>-/rtvovalnost. ki jih ta zavest rodi. vede k.Ngno zmago, kakor tudi nauki dobljeni IZ dose.lH2.jlh letkth izkutr: j vse to sn ,-initelji. ki bodo mnogo pri p« mogli k utrditvi njegove osvobodilne ls>rh* Vetodja Krvava Bolgarska Na Bolgarskem divja vladni in lasi stičul tet or dalje, tankov misli, da bo s lam ukrotil do skrajnosti ugort-eno pce hivaislvu, umpak atoli se. ker postaja z vsakim dnem bolj oltaovraketi. Ljtorl m poludji so na dnevnem rodu Minulega ledna pa s* je izvrkil lak čin krvav* o-avete. kakortnsga se kmalu ne uajde v zgodovini V mestu N klinu in bližnjih krojih j* Mio pomorjenih t*. oseb. Ta .in krvne .»-svet* j* bil izvršen s strani makedonskih avtonomistov .desničarjev. |iriata»i gen* rala Praiugarova in tankovaj. Na podla gl tistih vesti, ki so prt.le ta Bolgarske se tla sklepati, da so se IzutsU mak. doti ski aviononilsti na ta uačm tuatčevail za •mn njihovih voditeljev Pance Miltajl« '» In rrotogerova. ki sta btla ubita, kol udgovorza umor makedonskega fsderail •tirnega voditelja lodorja Paniče, kale rega js iz v rti la v prodani mesecu na Dunaju bolgarska prottrovoluchmarka karm« sv a. kojo sta tislatč zato najela Tankov in njegove oprode. Pokol j j* Ml izvršen naravnost na zverski itarin Prebivalci mesta \ olina so bdi napadem neprkakov atio. tako da se niso mogli mit braniti. Po mestnih ulkah j» bilo p>.streljanih IM oseb. Ilika glavarja aendjoradnicke strank* llad; jotveva j* bila |»ortiivena do tal z dinami mm. Havnotako je bilo ubitih mnogo o-seb v drugih krajih Vsega skupaj j* btio IMimorjenili v Vkllnskem okraju 4Mb o seh Vojaštvo (to je Tankovi jtroalovolj d). IU je bilo na licu mesta, je jiomagalo mak«d« uskim avtonomistom. Vlaalni teror se jMsietruje vedno bolj. V saki«no delovanje strokovnih organiza cij Je onemogočeno. Osemurni delavnik je le davno .alpravljen. Žensk* In otroke sc na najnesramn*jtl na. in izkorišča. Izdan je ukaz, da s* morajo odpustki val dvlav rl in nameščenci v okrožnih uradih ln občinaklh upravah, ki so Mii član rdečili strokovnih organ tiari j ali samo aimpati zantje. Na podlagi tega j* odpuščenih Ib000 oseb tMpusčeni so tudi urttalji. transjionnl delavci In rudarji Zasebni podjetniki so posvarjeni, da so odgovorni za var •■umljiv* elemente*, ki jih imajo v podjetjih. Kakor vse kaze. pa n* bo mini dotlej, dokler n* bo odpravljen sedanji krvavi Cankovi reki m. Vsa dežela J* pretvorjena kot v ogromno groldlč*. v ječo. ampak duh upora tli 4* vedno pod pepelom. Več odličnih bolgarskih političnih oaeb. živečih v inozemstvu ee j* izrazih., da j* lizina, ki vlada tn pa tam. predhodnica nov Hi vtliarjrv Petek veja* v Maroka V Maroku a* vrtijo vedno boji. <)d pr* tekimm ledna e*m so Ul» posebno s|lovki Rifanri m, imeli uspeh* nad Francozi Posebno hudi so bUt boji okrog utrdbe Taumai. katero en morali Francom zapustiti m ■* umakniti prod Rlfanci Ra v notako m, morali **!"'*»KI postojank* pri Andurju bt Arohlraa* JUrncMna j* Izjava, ki jo je podal neki Klanski poveljnik časnikarju: >lluslja -pravi se je osvobodila zatiranja Vej* za svoj* Idsal* breg o* rs na nevartmeli in ■ tem. da jih oni branijo, hranijo pra liro pred krivico. Vsega t ‘ga |*v MidlZče al uprolevaio Mo-.« Pijade j* bil irf—jen na M let J* e. h ..sla r.lprV na 10 lei HI.la č.lp ič Uk J leti. Djoka Patlč In Mia tuoiič im tli let. Illja Vukotič na 0 Irt Na. in preiskava In obsoda dokazu)«*'* .la Je ves |»ror*e uprizorjen * strani re-kiina. .In .»pravici svoj al—lutizem tzgo mjaj v s*, da se l«>ri pinti •l»»lj».-> Iški Ha piit preletarekeea ilatHa! V prodzadajj »tovllki sme emenlH da im nam oblasti zaplenile »tiri »karilk* za-porodoma S psIHItssga slaHzza al potreba aa dolga B> Uroke n*gl*»oH. kake- »• l js glasilo proletarsko stranke /■slapniki danaznjaga rada ao doeslj pok stali z zaplembami, kakega pemeos J* proletarski tlak g fina ne noga stalite a pa sazatraam *-amine e meniti aodrngem In aomlzljenl-kom, da trpi oprava radi toga s grom so ■ kodo, kor tiskarni js troha plačati trrr-tene dalo ravaelake, kokov M doMaas > t* v tik* rodne tazte Vsi Uatl teroj ki ros ijabije svoj *oae-pfz, na| štorije kaj. da se olajša ta gmotna »koda Ma| nabiralo prlapovrke za Tt-■kevml sklad, naj poravnajo naročnino ta aa| vspodbojajo draga k poravnaaja. aa| odraronaje DkapUok ed prodanih ta-vodov tar naj pridobivajo nov« ao- DaloB vztrajati, t* ja gnala pravih borcev l nad celini svetom urka sajta svulaide, tre lia j*, da sl pribori crla Afrika svojo «v-lonornijo pre«l deaetlMii leti *. /bog dogiMlkuv v Mii roku bomo imeli najbrž* v kistkem kako konferenco, na kiitei '■ bodo gnafuvdje dtpbimall razpravljali o situaciji. Seveda b*> U ••m* tlstlli nsštevibkili konfercir. ki rastejo po voj ni. kakor gol.« |la je biv.i Ibutj jev miuiiUer in legiiuuist tisti. k. /ll mkIU< u uepob.i n* dokaze. «U j* diktator ll«rt> virgani /.ital n.mgo umorov noni trnu tudi tutrga ,iar urislnikiima sucialistlru* • \.*pssavr Homogji in Uim so. X ■* t«» *• je vrzHu za n»a pudru ogrskih sovjetov. Ta |»oteZtt Irgtiimisiov stremi za lem. Iu bi oiiuijuli položaj llort)-ja. katerega ■o do včeraj podpirali in ki mo ga dan.« zapusti It ter ga napavlujo. ker se mot no-e >. Ipovcliiii )>rijv‘tnrmu mestu rcgnita i korist Žile (Miroma njenega prvorojen--u tMona. Nastop Irg.timistuv je najvravilo na JnvnoMl silmt vtis. ugorčnije Ijutlskih mno/ic na ogrsko irokcipt je ua vitku. 1‘nmi-dili j« ir» l«a. da je padel konsum kruha v zadnjih mraeriii za celih 40 od *i.»tkov. To je najboljši dokaz, v kakih lazmersh živijo nu*j»r Ziunilno je tudi dejstvo, du lii bilo v celsm latu IK3. ko je dosegla lludimjie«la rekord v tem |>o-p led u toliko samomorov kakor a pri h lir,*:. x isicni mesecu je bilo prijavi jeli iti iiuilone :Uai koukurzov. ;z> odstotkov vsega delavstva je brezjMiselnih. opuai c!«»tialni kmn ki tisk ua deteli je Ml pro-puvedan. »ker se j* bilo bali kmečke u-staj*. ako bi s* bilo nadaljevalo »čuvanje. Dri zadnjih .»U mskih volit v ali v D« diinjtezil j* dobil •Demokratični blok-večino glasov ta mandatov kar nam je zr «alo. da se blua tudi madžarski roak cijl polotil Socialdemokrarija vrzi uidi tu »vojo protiravolui Mulam.. «tolovanje. Mesto, da bi ■* jKMUavila tkomunlsUčne in enake ■trauke so |>tepovedanej na čelu jiroleia-riala za dosego ugodnejših razmer sluti rt*je današnjemu razJmu s tam, da zaje-zup» m saloillra pidek razrednega hoja m ga pr«4varja v navidezno borbo jjrati dik laiun. Ink«jv reakcije bodo imeli tudi tu tak« dolgo ar*čo. dokler ne bo potr |ie;ljivnst |»cvilelanaia prt kraju In tedaj bodo tudi iatiprijatoiji j»eoletariala po meteni na gnojišče skupim z bankirji, mlilarlalt. ladogurdietl. katerih izdam« zusimulMš so danes. Reakcija t Eshaeziji Dne maj« m» Je vršil v Ibvgndu jvroces proti Mslrugiaii M.»ša 1’ijade. časnikar, kost« Ciprič. Sol« Cipcic, Mi lan Zivoti«, Djoka 1'azlč, litja X ukotič. 1‘ijade j« se ivbtozuje. da je |Hi«tavil v turičevl ulici, v lleogradu. v stanovanju koste i ijdča tajno tiskarno, kjer a* J* tiskal tsjuo list •komunist-, kakor Indi letak« «lnuiu j* umrl-, sJLivet letom /••tn ! >, «Dal. ljudstvu la zatiranim narodom Jugoelavijv- Na podlagi lega jc zahteval draavsu pravdmk kazen, ua ismovatiju zakona o zaščiti države. I*ijade ■e ja zagovarjal, da o v setu t*m. kar govori obKMiUca, da mu ni nicroar znano, da ne pozna koale Cipeiča. ter da se j* od Sl. decembra IIK4. do M. februarja lt<£>. nahajal v Inozemstvu. Zaključil je. da ve, d« ho oLaoJen. ker da zadostuje z« to na podlagi rakuna o zaščitit d rt« v*.#ia je kdo v očeh palk-lje in sodišč« I« sumljiv. Da se čuti kot ubsojenec in ne obtoženec In bel j* bi Mio. da bi ■ploh n* govoril. Da govori vendar, v »vojo .»brambo, zato da ustvari v sodni k Hi avoobdno prepričanj«, da ni kriv. Iz zasliševanj drugih oblotebcev je bHo razvidno, da mm njih izjav* ne vje-majo ■ tem. kar ao izpovedali laknj pri l»rv Ih zaslišanjih, na policiji. Izjavili so. d« ao morali takrat podati lajav«, kakor ■«» bde drage policistom, ker so jih tl in pratepall. Dbtiztenc* so izvrstno zagovarjali branitelj Dtecmlf. f.rohenar in Hajko iova-novlč. Val ao ugotavljali, kako da j* polletja postopal* nesakonlto pri |>rsiaka vab, kako s* je ravnalo z zapisa jeni m materialom, namreč tako da je lagl* daZo. da j* sama policija podtaknila razšM stvari, zalo da se spravi v zapor naljub* oa*b*. kako se jih j* musti», ■ato da se j* la njih tataiUo potrobae izpovadlM In knnfbte, kako da ne mera ukiunni not»*na kazen, nobena reakcija ljudi takega kova. kot sn ljudje, ki M nahajajo l*ed sodiščem, oni a* brij« H L..II1..M ___j nl.MIl jmiriiitu miuivv nuniii (Aagtazka roakrija w katanljak). Angleška slovi kot •d*na»kraličnaB in •kulturna- dr/ava. Kak« da je ■kulturna«. nam kalejo nešlev ilni j»rlmeri. kak« m> |HMti»|»a s prebivalstvom, v njenih kok-nijah. Havnotako. kakor burtuazlja drugih v*!**»!. tako kriči «njH**ka but luazijj proti barbarstvu H«rt»araiva |»a ji pridejo ravno jirav. kadar se gre za zalltauje delavstva v k okrni ja h .Vuglert so ae jmi svetovni vojni »gnezdili tudi v nekaterih krajih, ki ao bili poprej pod Tar*ijs /nam. je. kako se je mana kateri krat reklo, da vladaj« tu alt lam -turtkl zakanls, -turške na tade«. Havnotako ae vsi apmninjapt, ka ko so n pr italijanski naciotuilirii kliti zlrali svztrljsk* zakon* in avstrijske razmer*, na drugi strani |>a. kako s* je ntarsika»atikrai prt menih), po končani vojm in v »odrešenih |m >k raj mali • avstrijske zakone. «nt|»ak pri tem |m ravno najalabšr izmed teh zakonov Proti delovnemu ljudstvu je dobro vse bodisi avstrijsko ali turzkn Angleži imaj« v n »kali Palestino, e tani jim prihajajo ravno prav tinski zakoni, pa ti zakoni cela Iz dob* samo državnik« AUtulltamhla. I‘odejo jim prav. za'« da li.'rejo izvrševati svoje ro|iarske naerie Viidulliamlda ni več na jsilitklimi |« pn-»u. njegovi zakoni sn bili iMl|iravljeni tudi n* Turškem, ob ■tajajo j« še vedno dalje v Palestini kjer vlada kulturna Anglija I Pa ne umn to. Angleški nkupantl sl »e jioseb* totmoi-ijo t« zakone po svoje, lam kj*r Jim nese. Tako n. pr obstaja zakon «Ašar», pn katerem mora oddajati kmet 11% od pridelka v naravi, kot davek Angteftl pa računajo, da to i prav. «ni|uik da je bolje, ako se plač« teh k‘% v denarju. In n« ta način Ima kmet dvakratno zgubo ! Nadalje tolma angleški komisar nek turški zakon i«t tvoje, na mre.' »zakon glede iiropracHve zločinov«. Izdal je ukaz. da sme kateri zibodi policijski uradnik aretirati vsakega. o katerem Izpove kak pollrljski vohun, da je ta ali ona oseba »nameravala« Izvršiti kak zločin iK temu bodi omenjeno, da prijiravlja tudi Italijaaaka »lada približno nekaj takega). Turški zapori <•* nahajajo pod nadzorstvom angleških komandantov Razlika pe je ta. da medtem ko je v Kvropl težko najeti raMje. izvršujejo ta poael v zaporih v Palestini, sami angleški komandant j*. Zapori aa tarski, rad js sala taki, a nadzorniki so angleški oku-pantj* V prešlem letu je bšto Izv rasnih slo aretacij. Hedaj se neprenehoma Izvršujejo aretacij* komunistov In ttalih, ki so osumljeni komunizma, t. aretiranimi as postoi« na najbolj podel način. X zadnjih časih pa ao os pn!Mični aretiranci v zaporih v Jeruaatamu naveličali loga otootavijanja ter ao peogla ■HI gladovno stavko. Komandant sapo-rov je skuzal. d« bi patom neeuvsalh teroraklh mor zlomil ta odpor, ampak s roli sdi»ri m ntan ukbmlll Poslali ao v London protestno branjevko kam. poslancu Rak talenta ter ao prtaMMt aa- kut z političnimi aretiranci (po alarata turškem zakonu ateo namroe pollšlčril jetniki klil amatranl ket taki ampak kot navadni ztaelari (Nehaj tahaga. kol kana. v Italiji). rmtm rtnon ■ ivnp 4 Muditngu. » Raini m liscu, zali« jsjočeui os uedsfc od DuMjs. ■* j* vrtita Hindenburgov s manifestacija, ki ae pi pri red M o razit n* tatusUeae organiza rije 1*0 kUhšDi matiifestartjš. j* priredita etat izinsd teh urgantzs/ »j. itnen.» vsu* »lii«-uiisitd» aburusetn itspad na delavce imenovanega mestsr« Med dro gitui, sn v lovili surialdsa>okr«tičnega delavca kšullerja, kat*raga so na jivtn •ki nar in pf-tepaii m mučili, v sled če-ar je par dni jMiteni umri- Tudt v Avstriji se j* razpasel fišiasa« iu tudi tam s* pusluitaje istih metod ko-kur drugod. X zraki pa. da ■• je tudi tam at« 4. ao jsiUitna leti. kot Jih js upa Uti v dingih deželah. KapMalistinia aanacija. to je pr-, i te •evaki paki. je popo2u»«u« falirsta. Radi org« |>a jsNatrvsM kurz tistega uolna •zdiav Ip-nja * tlnauc. kakor j* v navadi drugod, to je odstranitev nsetnurnaga letov tuka. prittriv na mezde, porod »e likobur;»utinega fašizma, ki naj pri po štor e k •ttiiam-namu ozdravljenju-. • |M»t io. en jem v arh delavskih udjiorov X trm boju ja-oti 4Hv>ietartatu. se j>> slu/uje burlitazija im rtu »iraru ooetni dsitvukraiov. ki zabotirapj j«»vzod vsako mui« akcij«, na drugi atrani skuta jot pridobiti na svojo stran malume« ■kr ojMutciunaln* sloje, jih odvrniti od nasprotovauja proti »sanacijskemu načrtu«. ter puslutevati se jih v boju (troti delavskemu razredu. V boju proti lam sr bur;uazija jtoaluiuje mahane-canski ga in kmečkega fsštzma. hakenkreuz-lerjev. bivših bojevnikov itd X’ Avstriji obstoji več fašlatovsklh or-ganizacij. ki so vas sdnitene z inozem-•tvam i Nemčija. Madžarsko, ud koder prvjoniajo tudi denarne (Md|>orr Tukaj tm jaHrobn« še (»uaebe )•<> v dar jati. da »doji draavni ajserat popolnoma na razj»«lago leh organizacij Hottalna demokracija. ki je takoj jm polomu stare litimarliije intela vas drtavni aparat v *• 'Uh rokah, ni storila prav nič. da se odstranijo stari monarhistični birokrat)* ut zato je tudi ona kriva, da se je rigieija ojačita. (Um strank« A*sinjr js tadnta grama*. * kate»*m post«« aa st>u*Re* raa- oborošMsT d«ta>sšva. sniMtfBiiiM X Mantizgn /.lle jota« Amsrtaei j* irbruhnšta gmerslaa vzavka. Med dsšm-d m p».l» i j* j* prista do kn«»>š »# ipa dev, Feantšle pravi da«**- da js gstirt#« rth ■* Mimi da ae • zvezi s Trs*ja lašsr ivedaj >* pnašo sptah v sasda. da as ra . •ako gmaaj* i»*di zzesdaz. krvri TraZps Interna« *am hiMZktnterae Duh te orgsaimršja pmisia vas »shari ščašse. Nfsa k kr k adrazztvš •* ndm pa ne laore Mši .Ali naj M ae pasrtbi delavstvo voditi dalje Ud lalsjaltaih ra caalšnh demokratov m (indnkmh »gripa te!jev ljudstva • * bil srditi boj pruti izmuzaprn kspMaš« ■lom Prod vaz ket deastZmt Mik ae podjetcalu proglas**! ■grtje. Na m narin je btlo vrtrath ra rast. Mb uaac dtaav cev Namen delndajataev js Ml sšsazra podjarmiti delavca Namero danzkih kapztaltalm pa m ee lajalo vile Ne samo da mae Ham dl deta* ■kih organizacij, tamvar zo tali Jimia ni sami kapitulirati (Ml■■ rast gela*IS* j* privedi« do tega. da so morah pepm * ati. Izjavili ao. da a* šriljo gagajatt a »tn kovvuavi. organizacijami ms i u U-pt uspeh, ker ae dahšti ktarsSa* moralno m materialno pomae s sUZMS tm-•>k ipnega evropskega protaanata. Domače v—ti HLAPCI! Delavci In kmetje ustvarjajo polagoma svojo enotno fronto. To delo napreduj«- |HM«si in z veliko težavo ket* naleti ua v«e polno ovir in leškoč. ki Jih je nest. k e le ■ trudom prsk orač iti. Prošt delavcem in kmetom so vsi. ki zd jim v dana-aiji družbi predobro goili. V leni boju proti delavcem in linilng u|»oralvipi »ladaph a kapitalisti, na gospoda vsa sredslva. Nobeno ji at odveč. Dosti je teh sredstev Uroz|M>«einaet, aro-• acije. pr.Mc|ianje. rapor. vešata in kaj še II* vse ker v se skupaj ne zmore, da bi iztrebil« ut sveta delavskih puntarjev, ker ni m<«uč* iv« noben način prisiliti sužnje, da bi se udali v svojo nn4o-veško uandu. je kapitalizmu prasko,vld n« pon »o. cerkev, ki naj M e svojimi nekrščauskimi nauki d«|K»vedata revežem da sn revščina in beda in brez« pravnost najlejni ideal tega sveta. Cerkev je bita vedno na strani močnejšega Tako katoliška cerkev kakor vas druge cerkve tega sveta k rialu s j* učM. da prale prej kamela akoai iivankino uho kakor bogataš v neboaa: katoliška cerkev pa Magnata v tja morvln« orožja, Cerkev je pootata k« j« ral tatič na organi zor tja la n Ura nič kaj opraviti * Kri-riuanv tmi nauki. Ker se je cerkev postavita a« stran izkoriščevalcev. j* čšal« naravno, da a* izkoriščani delavci ta kmetje bor* indi proti njej Prati njej in ne proti Krist ran v im naukom Kar »e godi povsod, se podi tudi v našem malem krigu Julijske Brasčljn X sled vladne brazhribnotal as mora nehati z gradnjo v vojni porušenih hM hš največ ja delavska zadruga trpi pri t«m ogromno škod« Naši gnriški klerikalci so zato napadali in napadajo... delaven Ali ni to komodam* Preko detel* je ra pihal veter reakcije M terorja M knra pooslnostl. Zavedne delavce ta kmete ra vlači po zaporih la se jih pretepa Mnogi morajo v tujino a trebuhom m krakom l*o vrom svetu s* Nje »»razen bo j. boj M življenje la smrt m*d kapttaltsmam ih proletariatom. B»*d taknetačantaši »a tako-ritčevalct Na Kltajritsm e* dvigaj* deta vri prati evregejshtm Itaillzljsm. Na lloigarakem ze uMva la abota najgism* nliejš* detavsk« kmzAah* bore* V Juga •ta vi JI je razbrati prittah ra dekave* ta kmet« tako hhd. da as ti gizlsdh|l as morejo več gibati. Vm drsa ve ae pripravljajo na vojno, medtem pa deta Amerika na ta. da petam svojega Uaueeovsga natri* sasumji tn kntaatclra Kvrapo Pri M| Strašni alibi, ki človek« pteZiea* ds mra ta kaj dotaje naši ktarihalri. kaj m deta po naših eeitvahr Ah m marin maB m kmete ta delava*, hi jih je v Vldta« ta Tankov« r Ali mm morda mah m asdalgse irtv* padi* V osvabeditaem bege hriai »kih tn maroških psebtvaltnv prati gg- irerfiomt *v rozeta ega »■( mil—s* ra Prevroč b» Mi tak oprav«« kivaasš« Us ■Ho guriških klerikalcev, ki ga pttzps ljudje ki »majo prever mast z ra gtavš. «B-javijs uvodne članke- proti hztauantnra in prati delavcem In kratm lškš|? Prav > d« sata. ker se «n komunbd m Betel na »mrud p.i» p ■*■» ilsli in raša. inigu kumumatHon pograK Pri pogreta j* bilo vse pntao delavcev m lahsv are itrnmh Praši poprata je nzztupris ebiast » karaluaijerjt In aretacija Te al MM te dovolj. Moral je rastopzti •* gttahl j* itak da »kleli .p»ma p i.iznsga ra z •» J| ».Iral uda*, verajov-oga delavca BU* js potrebno, da je nseta|uls še umamna hta rtkalna vl«t«*a j« salvzrata paevka m lujov-i draitni Moral je ■ziiiplti ganski klertkalm H*t. da hrani tatoaml pmmi •dušnega paritrja*. ki s svojim vstljera nj>-n. hodt greniti zadnje us* nta#s ega delavca l*o cerkvah se U premic as mi ee* Krist usav nauk marveč s* deta I* P*etb kumunieiKM prspngaadn de a« tarara- a« vso pretage- da n* M petah* ds drasv Krrausov ».jubriT m Med sstap ## «tri kov tzpreutrnila v ramgH mvodns db la vre ta kmeta ’ z Stara krsčnrak* iUtUtrata M ^ strank* jo taobčlta m svejs »eeds ■■>«» ■atorja katalizkik kmseahlh mn sat ML gltal.ja ker je predlagal zzvottara trata* J fronte mod vsemi deta vri Bi htarit kita * «twh »e ni razrabU. laabčen ta m«#s sta J ra stranke js bti »prejet aa abdhjsta Itad j U od tam j* povabil Istaut ta BtaM* j vssga zvem naj sirarije sratan tata* j Naši Kenka lat poelaaci. ki ee v Rtara » J žejo tudi komunistom, pn Badljn v IB** I k n«rvm m peedtagbi* emtabtaan 1 ko vstaha.^** J •kit ze mm Bsfš m m oj mandaš t j Ali ae vo. d« ras ra Bn tac gsmzgzl» J (tatavri ta karata Beda MjtavtatanBr <4 Toda kdor tsge Mj ne pritahBie talta ■ bov Mi n* učtara IMI ah| paltaBnjej I P«»H^ kV jih šop* Kdor j* mm Ben b» S jev Mb urn jm. Ram h—, ra stak ^ ker taram* pmdlvn. S »OSLO* Mn JdMp ndaliziaM \ »taaatnji t puuaironlh marodtuh bojev m nrtvNt umumi te klerikaia« Strank« Um**« M Ve* mugw* način*. a* M «4 ang* uMwl ned »letov ni m kj* •» njegovi prijatelji m. rov rožniki. MmJi in razvojem prototarshog* giba nje. na ^fu-u-‘l in njihovi hlapci rezlk Mb borv merit ustanavljali ukuavan« -g—'—‘j- Dn to hlapci hnplvaln s po rahljali i» »ftlM proti admvemu razred krnil gibanju. j* Mautn« I« neti« v tl nth dejta vte. ta predvojne In povoja« tata irir“ ko j* zvetevni proletariat ** gledal v Kom. tetomor tuneli pmvo vodi taljk« M rešiteljico tajni kapitallMlčn« ^n ta mn ~Tn— gledajo varuhi burtuaz napa rada nn la. koko hi odvrnili proln« nei od pn\* poli. Pričeli 10 tu pn lani krpali 1» poplg»UMt Bjlb P°dtrejoca barake, mta ■ novim omotom, v obliki pmtaorn^-^—r m demokratičnega l*rod plrbUZno onim mrarasm jo o«na njnl« ljubljansko klorikntao glasilu. dn oc ko vr«u -I. kanproo krščanskih oocln Krtov.. oknoviUv in okropiiov krščen zko-aoriale««a pokrrta )o bita v onom oanenHu uismrtjron * lom. dn »komuni -mm pom vsspovmd. dn no jo v vooh *»•* latah v rpln ljutn roekrfjn nn komoninl« in dn no morojn t» revno rndl t«ga n*c odpraviti pri dota vok ih masah« Prokrmmo! Reakcije o« jo rozljuiiln proti kamunitaom. Zakaj? tlcltno zato. Ur zastopajo dota v oko tniorooo nn m nn (dn. dn govorijo delavskim meseni. dn ko bodo osvobodilo tapod knpltnl tal lenega tarmn polom raz rodno rovroi urijo, pomtn matast tlv« tikari*č*valr«v. polom vzpo-■tavitve »v o jo diktaturo KamunMI tudi no moro jo govorili drvi pnro. no marajo govorni dn n bo dolov oc in k mol knj pndobH z motadovnnirm. Mn po k • intim bojem. To jo komuni ■Urita evongoltj. knj pn kmojkl oaciniri ? V nodripi. dno 7. k. m oo jo vrtal v Ljubljen. inii obetam kongro* kracen •kih ooctnirav. tNvoril jo mborovnnjr vo-litrij & L. K. korooor, itail. ki jo dni nraijntl dotavr« nn Zaloški cooll. in lltal, U jo «•*•« v Dnvidovtravi vtadl m pod tarnl burtuaaijo. U je m dobo -demokra »en*. vtado gnjavila dota v »Iv o ra »nota ko kol Peskava vlada. •1‘undravil jo ktmgrae In mu jelrt obi lo nopobuv. v prid delovnim stanovom. itev*n*h«tou nnrudr oplob In državi«. Nnd rao zaaMnlva pn jo sprejeta rooo-ucija, nnau« pran točka : •Duhovnik • delavstvo. l.taei or »Doloval ato*, d ra zktapeji hnieeah*ge ndilhni. m Mtata V talki mori an tadoUoonjo Inki ra lili n pri pitalliiinjii te erssnL MU ttaitap ntaoktaiin.pi prapra-aa. Stan« napletata tara pokra*o. dn m r MdmMtaMh kea«k otrari tam ■ ■!■*■ tata M« tata** « te dnknonfci nam- ....................... Alk bo duhovništvo vopodtaijnlo dolnv Ivo k tata* eopor kaptlniiram. k strmo [Invijonju knpiinliobrnegn ili mnlinigo ■odo* Knj pn ta I Kokone dn marnjo biti nnkigo duhovni ton. nam najbolje pove irraokl škof V ivojom Moonjrm »rnotirakom pismu-mrl nemrae. glede drutabnih odmnn n« rt*d*fs : •V neti dobi. v doi.i vnitnib nor minili d geapaderaklh vprnmnj. je delovanje In »nlogn duhovnikn ta. dn miri nemirne lahovo. Miromaka je irobn opominjali, ta knj ne gleda i mviainim areooni nn •Mam bogatašev. n bognlaea. dn no po-mld nn enoje broiake in oralov ek e doli MeU unpram mromnkom Današnji dru inbni ta gaopodnraki red jo braodvomoo Irtviron v marsičem. ker ni krvaiukt; l kroronoki M mio, ker ni pravičen. Ani tak duhovnik mm evelo driznaet. dn nn Itam. ta Me ne bo de pramombe roda Inmdta ne sovraštva. nili razredni hoj in ta« ne natahm oradeivn. ampak edinolo Opominjali taramakn. dn ne gloda i in-r letnim nimom an ebtaat bogat n ko v to le nntagn dahraumo Prigovarjati Isko-rtaiMlm. d* naj m ne bojujejo pndl ve-•neveteljom .edeajogn reda. je b lot v o •krammdLnga mr tal torna«. kar je rnvnolo-taa. kakor praok v eri »»ta1*1111*" goopoda ne pove. na kak tataiMin- *—*'« pn je. da ne dru-MMUlMlmillU, tl pr ti n.-m. «• «• <■■■■> drtiMbtti nd trli irrn. '*"» J« (nk n».tim M m . trdo "•» •“*r» «•!»•• PntTHlte, «. u ». u ve«11*» U*» K-IK - attM. roii. ti 0-1 M, t23Hto tl —m |p tu. »mfciiBM. tank na h •■MklO priliki poreko Milke ta UK&P. e*grak*n : ****'** ~ MM rake - odprt mm HaFodMdroitvaloml Kkurudn v vankt vnnl linuu iw*o iloioi« utatojnjo nerodna loaltrnlevalnn druitvn. V olika v er ion mUdute obojega »P*ripr*otu rm-ihr V nbee. Knmintorna jo izdala pando bul j«ev Istran ja. Kako st muraiiu« mislili prav«, boljteviziraiije ra puslinto maso Izolirano' Kes Je. «1« f»* sam na h> maao pov lekel i* vrlima, gam deUoeet ja g*. da ta razoej peegetame. zalo smo rovolm louarji! I^gieuo todnj. dn Ml moramo v tabor sovražnika, v otopili hi morali v vsa dnikiva: kulturna. K<>a|s>darska In izrabili vse rao metno v prilog nate vzviten« idejo. Hainoobsebi razumljivo, dn nmem raci o lom. da zn v najirej morajo vol dola vri leteti v narodne iiiatiliMvj«, ker znalo hi |iiigodlti. da Id dosegli ravno uasprot-: it breziirunt^n delavca hi pnetal kr Ihanski sucinliot ul. narodnjak, kar je I vseeno. Pri lej nalogi »e z»hleva največ-j rt iipreznosl! Kjer ne oiiataja sekcija o-dntslili ali »mladincev lam naj lil te nevarne poskuse opustili. Povsod pn kjer imamo nz«e za v rine mslrugv • m.vtiih sekc jali lani nuj bi detavcl. |msI «dnl Ijem in navodilih Istih vs|o|iili v v«a dmtlva. V stiku z me iranskimi ideologijami (•odvrtenim soir|>noni nuj Id z. vzgledom, hesedo in viejunjeni polagoma dokazali kdo so komunisti in kuj hncejo. Prodoi ill jim vso zakulisno igro prvakov vseli nu rv>dnv poslužujočih se «apolili.-l»iti* U rut lov. |lu zakljiklm; \si >»lis»ll zavedni de !avc| v Komunlstbno stranko, mlajki v K»m. omlmlino ai Iz leli. kstoJanke Spoiliuinirnti moramo najja.J.* njegove trdnjave Nate delo naj pro|mdaj.Hi kapitalizem olh uti na vseli knurJh m krajih! Wt Glasovi z dežele 6artnica_iz Soluna Pri nos se je zgodilo nekaj, kar ni vsakdanjega In kakrinega čina ni zmožen napravili najbolj podel človek. Imeli »mo pogreb pokojnega prijatelja. Kateremu so »* jinjaieljl |«evcl odta lil. da mu bodo v zadnji poadmv znjiell na grobu in J>red hleo znan.. -> igral se jiovrne«. Da je |*ri nos le »lavm. p»k»|i«na svo-hads društvenega delovanja, to vedo .la naa te vrabci na sliehah In ni treba, da o lem nadalje pišemo. Ie»l«j se razume, da v slučajih, ra nas zbor nastopi pri pogrebu ali kjenobodi mora l»k«ii pevo vodjo Prejšnje čase je to delo v rili pe vov od ja, kalen je podučaval zbor v .l.judokem odtu-. .tone« pa je la »«d-daljen In ni prt rokah Pevci pa ■«. Mtproaili nekega dijaka, koleri se ludi bavi a poučevanjem petja, da v siucaju naatopa vodi eno pevsko vajo in nastop pri pvigreliu. lMnenjem Je to obljubil In pri vaji bil tudi navzoč In pmct so bili sigurni, da ne i zoot one prt nastopu Ali glejte prt zor ; zbor Je pripravljen, da zapoje z*-loatlnko. pevovodje pa ni o»l nikoder! Kaj neki to pomeni? Iskro »»ko opazovalca In pevcev je takoj dognalo, da se tu nekaj kulis, pevrt |>« se niso dolgo obotavljali, stopili so v krog ter tam zapeli pred Mio zaioe«Inko .Vigred, ja ko dobro, isto so tia|>ravill na gntbu. Človek, kateri je to skoval, ima v sebi ver drugo kol clovezko »rre In krtean-■kn ljubezen. Vemo dobm. kje tiri sen rk. vemo tudi dobro, »la se je hotelo v takem valtcanstnem trenutku zlmr bla-mirati ali -Človek obrata. I«* pa nhraes. to pravi pregovor, l.oapodje. boji Me hoteli itIUi kupo blamaže na naa. M« .teto gotovo doživeli ftasko »nm*! V kolero kategorijo spada mod, ki je to ijtMil. ne letno pozabili omenjenemu dijaku pa priporočamo malo vet poit« n ja v tem oziru in več iskrenosti ! tmopodj* pri klerikalnem listu, ki vedno rohnijo, d* u bivamo versko čustvo med ljudstvom pa priporočamo dogodek i dn« 4. junija leta IM po Krt-stuau — kakor tudi to. da bodo vedeli, odkod so ti ljudje, ki ubijajo verakl hit. raravno lega M ne szneli Omenjene da to in letnico zabeležite ta v vam zgodovino tnkv iztrlje. gospodje ! Napraviti kaj takega eo zmotni tono ljudje vlaga kova. 1‘riepevke. katere *o Imeli Izročiti pevci pevovodju M trud. darujejo za žrtve reakcije. Prav lokat Na svidenje I bUpiMJtate« Koo |»o la drugih, tako Ima i iz nateg etaa haeljenika u Ameriri. riti bi m ta-mo. jer Im na sduMov lnas a* pruaa do-voljno rada aa zaelutok. da prebrane seta i ovoje aktataji. Noti drugovl u Arne rtcl pekami! su so vec u vMe taurajev« koo svaanl itadniri kada ide za aa* aa-jedntakl rilj Zate na* koji smo eodje v a-mU Ato se aata dnzgota nalam u rado Vtm* klasno aveamh radnlkn Nata au drugovl I evng puta Is karali eveju aoil lanaoot a našim komunitaičkim pnkre tem. te ou a tatu evrhu darovali KS do lana j 4» centi, kaj« j* greta enkn* Ipf Ji mi p Jurič k. Mikolič u Taknml. Vascli. Pnunenjeno u Mr* dntaa je avoU od L aei. od kuj ih id* patavlea m aa* lita • Drlo*, a ostalo u Internacionalne svr lir Drugu Josipu Juričlču. a tako 1 ost« lini »lazovatrljima izričemo ovim |mii.h. iia»u zahvaiitoat. pokiljajuči im I na* »Inigarskt |»>adrav kltruči. Nrka »Ivi |»r»»lta«raka ailtdarnost I Neka zlvl Kofflunizam ! Neka na* goegodin l'uft I njegovi dr»i-govi vlde kako odgovaraju klasoo svaani radnicl kada ide m radničku ta var. IM kakav je odgovor primiu o»i kada j* pieao nrka no*i drugovl daru ju za zvona, te Jr drug Juričlč koda je pueiao novac napisno j ove reči na njegov ra. »m: Tut j« pisal za zvona, ču mu poslati jedno od krave >k»4 uu»h. ki u, ito razodevajo tvoj p»«ral na |»rimer. ko nese« stvari., (znamenje kakor zgoraj) ali razstreliv« in nr zna* nobene nn izgovora, noiiene «*pcav a-lie. reci-, da si »btficne stvari |irišle slučajno v tvoje r»*-kr. In ne omenjaj niti »»d da tac tvojih lovaritev. C* nmuu prav tudienega izhoda. iv«'1 da »i doiul stvari »sl Nekoga. |*o vej izmišljeno ime in epita njegovo domi šljeno jssdnva Ce pove* pravo ime in če opiše o*ebo. ki ti Je dala stvari, ali če označiš lil -o. kjer si stvari dot »H. tetaj ■i napravil najgrte huMjtavo. /jnenun je bolje reci. da U je kdo izročil stvari n« cesti ali |*rt kaktnem sestanku. 14. Ko ima* izvrtati kak jMMel. ime) vedno pripravljene migov..rr o kraju, »»d koder prihaja*, a namenu tvoje poti. o uaehali. ki jih sreča«, o |>re.imetlh rozgo varav » njimi itd- Dopmzi ae * tovarni o vsem Irm n« tok način, d« v slučaju kake prei«kave. lahko označi* ta snvanj« kot slucspi« in |*ogo»ore kot navadne, luvez iNiscbne voJtnoatl in tako. da v *Ui čaju izpraševanj* tvoji olgovori ne s..»-ji jo v n »kakem pratioiuvju z drugimi IV N« pocahi. d« ate aretiranci, ki mnogo govora in ki iapovedo. kor so na pravili, navadno plačajo najbolj, ali pa so vaaj dosti vac eara zaprti kakor »mi. ki nastopa kot pravi ravrtaiirbmar. 16. Simminja) m vedno tega pravita : ce ust ra ja* pred vsakorinim prittadvom od tara ni policije, ti reta* na*r delo Kpo min ja J s* Ueočev onih tovari*ev. ki so daM svoje tlvljraj« aa vzrieazzo delo pra letarake oevohoditv*. Vaeruskl reotralnl tantkovni svet je po ■lal amsterdamski Internacionali sledeče pismo : iprina*amo ga skrajšano) Londonska konferenca angleških in ■ovjetakili tarok organizacij je |>remo trii« v vsem obsegu tako vprašanje enotnosti kot tu.ll vprašanje razmerja vseruskega centralnega strok sveta in sovjet. t-iganizorlj napram amsterdamski internacionali. IMentim VCSR 'vseruske ga »rntr. »'n>k»vnega svete) je odotirkl delo in sklepe bmdonske kturierenre. Na podlagi teh sklepov »matramo z« svojo dolžnost, da Vam <10010 na znanje, da je sklep amsterdamskega generalnega sveta z dne 7 februarja napravM na našr M rabat n* »eganjsarij* skr-ga. gtobek • tis Nam ss JS zdeta. da bo —‘ ~t jan .'•josovoajs u ,.s du vašjega OMdae-bojggga razumevanja ia d* sstaanha na •ih zota.ffmiko« z vatatati v *vrbe sk»«pa* te pr«n* M rt vonja vprašanja taMMMrtl •trak gibanja Kapi zn* atatatkiz. te N prav u, vprašanje oajvaztaej** jg aajM-•cveivejse z« delavce M. smo h»ts*i i* skupna k-af.raa.. ■o-topiMkov M/vjstekih tarah, argamrarii ia AmsieedoMM Vata reataarija adkla nja as« predlog In zahteva, da M*ra prt ti d« sestanka ie.ee** prej IzrazOao sva p. »sipi. da se priključimo Amsterdam« fo potnem prikijuolev k ---------------------------- internat toaaM, kakrm« je. Ta raaatutajz la izjav« '•■•dsgsata la jimbaos a (taps vari: I<*o) la poostrujrio nasprotetva hi ni kak'g »„ olajšuje ju ssttanutat. 1 Na* rilj ia rilj v ar ta« razradnuaavsdaik •tstav < ev sveta j« ustvarjenje enot im m tanuicHMle strokovno orgonisiraaih ds lovcev vseh detet, vseh dstavcev. ki step na p<-Jlagi razrednega boj* t« koerasgz oavulsvjetija delavskega razreda tsptta I jarm« kapitala. j V primeri s lem »tankim rdjazn j* v pra Imnje statutov podre jeoega i-rfneM IM*rok •irgattizoclje Movjetske unij* s« pripravljene, da se priključijo zdrutent strokovni inteniacumali. katere statuti Ise v velikih potezah ne bodo mitogo raz likov alt od atuatenlainskr toientario In*le l*repri. ani smo. da U mora'n enoti Irm strokovm* mienuu-ionala obsegati a» Ir sovjetakih utganizscij. temveč tudi liruge organi zori je. ki aiso priključene] anMierdaOtaki internacumali D* to do-l M-zrnsi. se nioramu ozirati na razlik«! rtrodlci je, zgodovMok* zodrvr in pol »tič »rl p»M»ebnnatl v seti detel. I Kako je to uresructai? Kako aaj pra III »a gam« 1 obstoja- r Hrza upanje IDrvi psa [mesnimi d »šli raxcr|djen«gs strokov aagul gilmuja brez usebnili sestankov, brez vsel »tiaiiskcga stvarnega pramotrivsnja tahl |va»ui|i vprašanj' k|e»lsHs»j(M> spoznanje zastopnikov strokovnega gibanja \ngtije m Sovjetske unije, obojestranska odknln Itrljs. »kupne metode in skupni razgovori ta uresničenje strokovne eaotausii sol biezdv.uiino |»•kazali zelo dobr« uspehe! /adnja londonska ktmferanca j« p«»pe šila okrepitev |iroletarske solidaraostil med delavci Anglije ia Sovjetske unije 1’rav tako bi Ul nekak zasuk ta realno ureani< enjr enotnuati vs^a tarok gibJ njo. C« bi se sestali zastopniki sovjeukibl strok organizacij z onimi omsieiviamekr internacional«, ra Jr na obeh straneh do-l bra v .4ja Zato smatramo da M bilo pral \llno, da generalni svet amsterdamske' internacionale popravi sklepe z dne 7 februarja in sklice brez predpogojev aku Iaj s centralnim vseruskim strokovnim svetom konferenco o vprašanju strokov ll»rate*telk: Tomoki. - Tajnik: Dagadtu IgMruasttbuTM* mann PODLISTEK INiTF.INTI MAHKD: Rdaiapovdit Na obzorju *e j* zoavelUo M «0 zbledele zvead« la j* vatate solne e In j* aula-«• j» H o kladivu in arp in irasejalo po vsej zemlji nešteto rdečih trakov . Padal je dat rdečih trakov ... padal neprestano. . Moral j« padati ds* moral je, mj »o ga klical« rok« okostenel«, saj so ga klical« osušene uta n* la ao ga Mšcali suhi poteki . . in zbienal hrtHl V ruskih planjavah J« Ule. Koprnela J« aoc M *• j« plašilo po močvari nekaj okrutnega, mrzlega, ogabnega. In tisto zatrto, ogabno, j* gubalo noč kakor zagrinjalo na odru. da j* ječala, dn j* bila kakor noč ob viharju, la Utao ostudno in tetko j* letalo stoletja aa gorki zemlji Mi drteio noč. te ni mogla zbeiati. da ji j* hotele raztrgata pto*na krila. In a*M-Ija ni videi« solnca ia a* dežja rdfeih trakov... V temni in okrutni noč* *o rjoveli volkovI. . tako lami, tabo tečni. In Je bali medved prijahal • severa.. tako lačen, tako ločen . A Mate z*ra*nc In groaao j* tiščala, tltrale... Tam n« kje od vzapovnnd jd zajemi nekdo M lupil sem bliše in sem pa tein sem ga^natol. . povssd. Ul j« orjaški te je le*al na Meh Noga mn j* segala v KszpUhs jzmra raka j* metala v Deta ol ravnini kakor neizmerne reka ta ae a* • •Sh-hmus-M« < »—• - —— —■ m pr«več rzašae g dnevnik -Detri noee Z» b*i»*B ■* —nek ig« l~ t Tu k* ped P^jtm de -etatej*)* Undstez— M tezmka *tete pri angtezkte nadrtte Mz se je Hindenburg kras .as^ m garearijsko psgsški Lete ose* ritad*. p s tam tapetell •-f-t-ml dal zzgMzd angtešhl vsnzeeZM narav' tatavaa^Vna menooz. de se pes p st* vogm fronte pra« tov jetaki zvest Formiranja vojn* Mzzzta Mkikii n* gra ghzdko ed »«* '«szra onp rterttaeoz tiM-Jsri-jna neeproitava ms«»j* lešdz AU prad dtanene amzrirz vem* eveta Ija s tem* Uš* . ali z rmhrtjL p*"** me jetefcj Rusiji ali pa tenpnj a < iMMM delavci m kmeti prati reakrtjt M tange rtaltamo mmmrnmrnm SU as jMSMtnti. zavzeta m m r »rop tali uc.ig.teeo lira Izvor zeta d «sdh*e jz sše deri oprave nem Šanghaja j* teme pe ptrfišuma v rokah orupegsi š. vespe hi Ml ameriške m japonske kzptaatttai ate radi toge. km tezzji notam* kranza* -rad V untb deželah. ssono( hš^npzs | j- •kih fahrikantev te iffuon zanki bnrvo. \ stel rtnaguvitih štrejhev. mam M Ur Marja, su tat« m stavke tekeulmta dztezera v ka* geju. To je zadetem nls, te e* imzzMi« skl pulte jot je m drogi -- i op« rabib orožje ter teko utah M mm* »a ujt-mno sodšscc ki jte jr oheedll* wTm pur »ne vtaek* gtatae. Kakor p razvidne, ftmn M banteh* ji mm soriataz raošaj. Ta pešTjej« tndi d« sivo. te z* j* z Mra araltet mraoZ* -ozi Kitajskem ** pojat >rep*raga *zriraz ta Med drogira* zatatrventa tete j« p kav. iau« zadnph vrata, ra j* tara^sra gibanj* raostnta tudi na draga mrak •ka vojna. Sptoh ra zg*raj*, te j« p glav lino geni« ktaajzbih oztašzv . z evvzpiktmk zetektadM M jzgot skimi Kkurišcevak* t« 1'ogiavtan« vetateb med ajtata radi Ik lija. mo izkrcal« svoje vzjtetaz. jnghorazljtadtad^ dan. I. Bojkovk ga W. Ive > zmenita j Dodič po t: botjsevik. dr t7*kmtei po I; komunista boljzrvvk pa lc L. te ■tetakš « tašri : Hrepeneči pa ate* ia • za M. R P. **** L K ridgv.vurni urednik Frtaetar IMna Stebilim. Tip Silvie fgaranl - Tztata Dokler ni nič etolo. so aoc tol patrioti in meščanski penftaU mlrotvorrl lego govorili o boju proti vojni nevarnosti. Dd-kar je postala bojna »evarnote snov« ačt-v tdna. oznatrajo za holjta. d« molče. Vojna nevornute v svetovnem obeegvi je postala zoprt aktualna : pred v raUnl j* ne-v ant um tmperialiaučne vojn« proti Hov Klski uniji. Nemogoče p dovolj dopo vedatt množicam t.tajt« okrog srb« ! (V pazujta sami dnevu« dogodke in sodit« sami. ali j« •boljtrv i*k<> hujskanje- ali je ree. ko pravimo, da a« gr* več z dalj nje. še zakrite, nezrel« namene, te« da gr« za populnotna kookirin« vojaške !n diplotitatiču* načrte, ki slutijo vst e-nemu namenu: vojno fronto proti Sovjet •ki uniji napraviti m cim močuejso in enotnejšo. ttdgovorat politični voditelji Sov jetak« unij« so v sedmih letih dokazali, da niso niti fantasti niti kaki vracekrv^ eno misleci in racam mu ustne v«»zale v I ral in j« tekal vode, det ja rdečih trakov V obrazu zy mu ležala stoletja, neplačane, polna trplj*-aja In vsemi ra j« človek la je z uta na -mi pil zemljo... Bil j« tajen Dko p strmelo v tla. V zemljo Dalj« at smete. NI -melo videti neba. ni smelo vldrti. sako ntogocno j* obaorje. Pa p bila noč v njem In p bilo energij« In p Mio v njem ljubezni, da bi pretil ovet t njo te... izmil . umil ga la je o aj«m sanjal llercon In j« zanj delal Marka M ga p blagoslovil l.enin In te veliki človek p stresel s svoj* glavo, de ra je m majal svet, te j* z nag* v daril v Knapiško morje, da p zapijuak Bilo vsepovsod, te j* vtkragtl •kutauml ■aped« Vstal j* človek zagrabil p ogri- templju. Takrat j* zgrtzmzjain zete c* in j* pričal roratl det rdetlk trakov... Portal pa p Človek pnrtanrz te mg služabnik* po metu, nn Vabed te labod jih j* poslal, da eanaaijo mate. da j* prišel nov «aa. nm przlzm. ara rak. ara pobral la je kil pravima sedali m Človek: prišel je. da pšam dzlgzve teetatja la ao šil poalanrt m m eraznjeh In ■o prišli k bom. ... Vroč pegeAdaa j* Ml. Batero m m*«-je ate aanjete Na ebnM v lillidztetaeh e* delali dete vrt Dva kHz metra an o-krog js dišale p* *4ju te go barvi, po tara te vedk Tzzak zrak j« taaal nad petaraJF na dn M ga teataL Nn (Mate strojm jo rtkalz. strojev la krat te Mara te klalo la ra prišH po pote paaftaari Vstataega Človeka «B M geodrovlM. te j» Mia ««d-ao detevggte da ao paadravlll StebiUra. Tip. I p nastopil is nova »šoba Dvignita ga te pojdite z nami i Pojdita ra nagim Kristusom da vas petje v ovaj« kiaRiteiz. Ilojen j« tal u trgljenja. prišrt j* nn svet. da odrtet človeštva izbazta* stazsve m jim odv zame proveMb* irptjrajta go-stal nam p Daha Pravire te te zz—tah uam j« priaotal K roba« •Porttkta Praviri. Krokal Odkod d človek, ki n* vaa. da ra naa ai gaMteta ai pravta* te ni kroka te... Bi rara v .Ulagov**! pribaje ed Vetmdta varate! Drogi Knslu* j* prišrt na znal Pmaga ra ugrabili te njegovi aaatadmkl ra altekoo nauke poivariH. tMzoga ra kzterik ta Mga aa* jots* * tTMlTr A rtrone m raptakzli. tvmntaz te—g-lii*. d rigate «• a* kMl te ra raz k zrn ra prvi lo brtad ra ra zhiMk rado ra grabite pa eradK ztezg ra ptenN o«a| vsakdanji poert. zzrogl M BOTta M M rarazzraz. kora draa. tara vrazlgta g trptjznjara te etangzte . zoro Mod anatert •Ni grizrt mmol te prtzzali inN-dz. da ra^prokrtj* aa dvoj* te mrtl« iztem te pride dza rderita tratami Tl* ra totel t\ rvtečš dt« mm na tenteraol ragate teg ga btagzzteri I x j