Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 45. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 14. OKTOBRI, 1010. LETNIK XIX. GOZDNI POZABI V SEVERNI MINNESOTI. Več krajev uničenih in na stotine zajetih naselnikov storilo smrt v plamenih. GUVERNER PRVI NA POMOČ. Škoda znaša na milijone dolarjev. Gozdovi gore tudi v Coloradi. Rainy River, Ont., 11. okt. — V raznih krajih v okolišu gozdnih požarov med Warroadom, Minn., in Rainy Riverjem se je iz poročil gozdnih čuvajev dognalo 139 trupel. Od teh je bilo 90 spravljenih v mrtvašnice, a samo 60 spoznanih. Videti je oblake plamenov na vzhodu in jugovzhodu, ampak njihovo prodiranje ne preti večjim naselbinam. Gozdni čuvaji se tu pritožujejo, da jih vročina, puhteča iz zemlje in plini ovirajo, prodirati glcf-boko v goščavo pooglenelih dreves in debel ter zgorele podraščine. Ozračje v omenjenih okrajih je še polno dima in poskušalo se bo šele, najti nadaljnjih trupel, ko dospo nadaljnji reševalci s pripomočki. Pet bolniških strežnic, en zdravnik, 50 poljskih postelj ter na tisoče hlebov kruha in funtov mesa je semkaj dospelo iz Win-nipega. Po tukajšnjih ulicah hodijo ponoči straže. 10 žrtev gozdnih požarov je bilo tu zakopanih. Washington, D. C., 11. okt. — Za-vezni gozdar Graves je prejel od gozdnega nadzornika Marshalla, ki je vslužben na gozdni rezervaciji Cass Lake, naslednjo brzojavko: “Današnja poročila navajajo število zgorelih in pogrešanih oseb na 1,000. Pogorelo ozemlje znaša 2,500 štirija-ških milj. Ognji še gore, a na tej rezervaciji so omejeni.’’ Bemidji, Minn., 11. okt. — Guverner Eberhart je dospel semkaj na posebnem vlaku in je pripeljal seboj dve kari živeža in osemindvajset dodatnih članov stotnije “K” državne milice, ki hite na pomoč. Guverner Eberhart je rekel, da je odpovedal vse svoje politične shode in da ostane blizu gozdnih požarov cel teden. Begunci prihajajo v Bemidji ter stanujejo v opernem gledališču, a hranijo jih meščani. Washington, D. C., 11. okt. — Še en resen gozdni požar je izbruhnil na javni zemlji in sicer na Big Chief gorovju v Coloradu. Hud veter naglo razširja plamene. Uradniki gozdne službe niso gotovi glede števila naselnikov v požarnem pasu, a so brzojavno vprašali za podrobnosti. Kraja Beaudette in Spooner, Minn., je požar uničil že sredi zadnjega tedna. Zgorelo je mnogo ljudi. Napravljeno škodo po tamošnjem okraju cenijo na milijone. Razdejana sta bila potem tudi kraja Pitt in Graceton, Minn., kjer so bila najdena trupla 75 zgorelih naselnikov, a smrt jih je storilo do 300. Mnogi naseljenci so vsled ■izgube vsega imetka zblazneli in blodijo baje brez cilja po hosti. Med usmrčenci se nahaja ena družina iz deveterih oseb, ena iz sedmerih in ena iz peterih. Winnipeg, Man., 11. okt. — Gozdni požari so napravili velikansko škodo. Razdejani so tudi kraji Cedar Spur, Swift in Roosevelt. Vladno' poročilo o letini. Washington, D. C., 10. okt. — Po mesečnem poročilu statističnega oddelka v poljedelskem uradu je znašalo stanje koruze dne 1. okt. t. 1. 80.3 odstotka navadne letine v primeri s 73.8 odstotka proti prejšnjemu letu in proti 78.4 odstotka kot desetletni povprečni pridelek. Skupna pšenična letina v tej deželi je znašala letos 691,769,000 bušljev, proti 737,189,000 bušljev leta 1909. Kakovost je letos 93.1 odstotka. Letina jare pšenice je letos znatno manjša nego lani, a njena kakovost je bila 94.1 odstotka. Pridelek ovsa leta 1910. je znašal skupaj 1,096,396,000 bušljev, proti 1,- 007.353.000 bušljev leta 1909. Pridelek ječmena je bil letos znatno manjši, nego lani, kajti znašal je samo 158.138.000 bušljev, proti 170,248,000 lani. Kdo je potnike okradel? Pueblo, Colo., 7. okt. — Potniki na pullmanski kari “Rosemont”, ki pripada semkaj dospelemu vlaku Rock Island-železnice, so bili izza svojega odhoda iz Chicage okradeni za $7000 do $8000. George L. Parsons iz Chicage pogreša bankovcev za $7000, in njegova someščana Charles Hopper in Carson L. Knight sta bila tudi olajšana. Porterji bodo podvrženi strogi preiskavi. John Dietz se je udal. Winter, Wis., 8. okt. — “Če pride papa iz hiše, ali obljubite, da ga ne boste ustrelili?’’ To so bile besede, s katerimi je najmlajša hči Johna Dietza, "branitelja Cameronskega jeza”, nagovorila šerifa Maddena, ko se je od ranega jutra obstreljevala kladara družine Dietz in je kacih 1000 strelov sfr-čalo med oblegovavci in obleganci. Madden je obljubil in Dietz se je udal. Pozneje so dognali, da je bil pomožni šerif Oscar Harp ustreljen, dočim je pomožni šerif Chet Colepitsch izgubil desno uho. John Dietz, oče, je prestreljen skozi roko. Clarence Dietz, sin, ima strelno rano na roki in Myra Dietz, hči, je prestreljena skozi život, a bode ozdravela. Tadva sta bila ranjena zadnji teden, ko ju je na poti v kraj napadel oddelek pomožnih šerifov. Harpovo truplo so našli za Dietzovo kočo z rano od krogle v glavi. Bil je ustreljen, ko je v družbi z drugimi u-radniki poskušal priplaziti se do kladare. Dietz je dobil svojo rano popoludne, ko je krogla prodrla skozi razporo med debli skednja in ga ranila na levi roki. Dietz’ zanika, da se je udal zaradi rane, temveč je pravi vzrok bližnji obisk štorkle v njegovi koči. Gospa Dietz ni bila ranjena. Kočo je oblegalo 80 pomožnih šerifov. Milwaukee, Wis., 8. okt. — John Dietz je najprej vzbudil javno pozornost, ko je pred štirimi leti branil Ca-meronski jez na reki Thornapple proti eni največjih družb za kupčijo z lesom v državi. Trdil je, da se nahaja jez na njegovem zemljišču in je pridrževal drva in les, ki je bil nasekan tekom več let in vreden na tisoče dolarjev, češ, da ga ne pusti čez jez, ako se mu ne plača col. Družba se je obrnila na sodišče, ampak Dietz je preziral povelje sodnikovo in je vse uradnike, ki so mu hoteli izročiti papirje odvračal od sebe z nabito puško. Diets je dobil. Družba mu je plačala veliko svoto, da pusti debla čez jez. Šerif je pošiljal ljudi od vseh delov države, da Dietza zasačijo. Več izmed teh je bilo ranjenih v praskah, ki so se vršile. Pri nekem spopadu je bil mladi Dietz ranjen, a je zopet okreval. Zadnji prepir, ki ga je imel Dietz z uradniki okraja Sawyer, se je vršil dne 6. septembra. Dietz je pri tem obstrelil Bert Horrela v Winteru, Wis., med prepirom, pri katerem je baje šlo za neporavnano najemnino za neko šolo. Dietz je baje ranil Horrela v silobranu. Od tedaj je šerif brez uspeha poskušal prijeti Dietza. Roosevelt v zrakoplovu. St. Louis, Mo., 11. okt.—Bivši predsednik Roosevelt je podjel na tukajšnjem vzletališču polet v zrakoplovu kot pasažir zrakoplovca Arch Hox-seya. V treh minutah in 20 sekundah je dvakrat poletel okrog vzletališča. Roosevelt je bil videti silno vesel nad poletom in je namigaval gledalcem, ki so bili kar iznenadjeni nad njegovo ne-prestrašenostjo. Hoxsey je izjavil, da je bil Roosevelt dober pasažir, samo preživahen, tako da se je bilo bati, da pade iz zrakoplova. Tako živo je “govoril” Roosevelt z rokama, da ga je moral Hoxsey večkrai pozvati, naj položi svoji roki na držaj. Roosevelt je prišel z več sto politiki in trgovci na vzletališče, kjer je našel Hoxseya pred njegovim strojeni. Ko sta se pozdravila, je rekel Hoxsey: “Colonel, kot pasažirja bi Vas rad imel.” Ne da bi besedico odgovoril, je Roosevelt slekel plašč, odložil svoj klobuk in si izposodil od enega okoli-stoječih čepico, ki jo je potegnil globoko čez oči, in naslednjo minuto je že sedel v zrakoplovu. Guverner Hadley, ki je stal tik Roosevelta, bi rad odsvetoval drzni čin, a ker Roosevelta predobra pozna, je to opustil. Čez nekaj minut je stroj vzletel. Medtem so člani Rooseveltove družbe pogrešili svojega gosta in ga iskali po vzletališču. Končno jim je ena izmed straž sporočila, da ga morajo iskati v zraku. Preden so se gledalci oddahnili od svojega presenečenja, se je Roosevelt izkrcal. Milijonarkin col. New York, 11. okt. — Nič manj nego $11,000 je plačala gospa William K. Vanderbilt, ki je dospela semkaj iz Evrope, na uvoznim ali colih za svoje pariške toalete, ki so polnili 45 velikih kovčegov. Za dragotine v vrednosti $200,000, ki jih je imela pri sebi, pa ji ni bilo treba plačati cola, ker je dokazala, da so bile kupljene v Evropi že poprej in je že plačala col nanje. Kolera na Sardiniji. Pariz, 9. okt. — Posebne brzojavke iz Ajaccia, glavnega mesta Korzike, poročajo, da se je kolera pojavila na Sardiniji in da se Korzičani boje, da se strašna bolezen razširi čez morsko ožino sv. Bonifacija, ki loči otoka Sardinijo in Korziko. SPET EKSPLOZIJA V PREMOGOVNIKU. Starkville, Colo., kraj nesreče, ki se je pripetila vsled treskavih plinov v soboto zvečer. NAD 50 RUDARJEV JE MRTVIH. Avstrijski in italijanski konzul sta brž dospela na lice mesta. Starkville, Colo., 11. okt. — Štiriinpetdeset ur po eksploziji v Starkville-rudniku "Colorado Fuel & Iron”-kom-panije, vsled katere je bilo zajetih v jami nad 50 rudarjev, so našli reševalci prva trupla ponesrečencev. Dva mrtveca so odkrili v stanici št. 30 hodnik J-7, 1200 čevljev daleč od vhoda v jamo. Pozneje so potem odkrili v sta-nicah št. 31 do 35 še nadaljnjih 8 trupel. Stanje trupel je kazalo, da so bili nesrečniki po strašni sili eksplozije na mestu usmrčeni. Mnogi izmed njih so bili zelo ožgani, a nobeden ni bil tako sežgan, da se ga ne bi moglo spoznati. Predsednik Welborn od omenjene kompanije, ki je ostal ob vhodu v jamo in je sprejemal poročila od Williama Morgana, superintendenta Piedmont-rudnika, ki je vodil rešilno moštvo 35 mož, je rekel, da se ne bo spet kmalu našlo nadaljnjih trupel, ker so ostali zajeti rudarji kompanijski delavci, ki so bili tupatam v raznih hodnikih razpršeni zaradi poprav in družili del. Generalni obratni ravnatelj Weitzel je bil zarana poklican k predsedniku Welbornu, da se posvetuje z njim o sredstvih in potih, kako spraviti trupla na dan. G. Weitzel je vodil reševalna dela 36 ur, ne da bi spal, in njegov predstojnik je zahteval, da se mora nekoliko odpočiti. Gospod Weitzel je takoj telefonskim potom ukazal superintendentu Morganu, naj se mrtveci prenesejo mimo razvalin v premogovniku, ki jih je navalila silna eksplozija, in naj potem počaka nadaljnjih poročil. Reševanje je težavno vsled smrtonosnih puhov, ki se nabirajo v velikih množinah. Pričakuje se, da se bodo dali plini pregnati s prenosnimi pahljačami. Kjer so se našle s puhi napolnjene stanice, so bile te zatvorjene od hodnika, tako da se plini niso mogli razširjati dalje. To se je zgodilo kajpada samo pri stanicah, o katerih se je vedelo, da ni bilo trupel v njih. Čas za koronersko preiskavo še ni določen. Avstrijski in italijanski konzul sta dospela semkaj z odvetniki, da nabereta poročil za svoji vladi glede usode rudarjev omenjenih držav. Vse upanje izgubljeno. Starkville, Colo., 11. okt. —• Iz nesrečnega premogovnika Colorado Fuel & Iron-.kompanije sta prinesla nocoj žalostna poročila državni rudniški nadzornik Jones in generalni superintendent Thompson. Njuno poročilo je razočaralo kompanijske uradnike in opazovalce, ki so upali, da se zadnje od enajsterih trupel najdenih v J. vhodu prenese v začasno mrtvašnico pred mrakom. Nocoj so zajeti rudarji še za novo grmado, tisoč čevljev oddaljeno od vhoda ter nakopičeno z razvalinami polomljenih podpor in odkrhnjenega premoga vsled grozne eksplozije. Vse tipanje je opuščeno, da bi se našli še živi rudarji v podzemeljskem labirintu. Eksplozija se je pripetila v soboto zvečer. In reševanje se je pričelo takoj, a je bilo že o’d začetka videti skoro brezupno vsled strupenih plinov. Enajst reševalcev je bilo prodrlo 300 čevljev globoko od vhoda v jamo, a tam jih je čad omamil, da so bili komaj rešeni. Skrbeti je bilo treba najprej, kako razgnati nabrane pline. Starkville, Colo., 12. okt. — Ponočni oddelek reševalcev v Starkville-premo-govniku je našel še tri trupla. Dva izmed mrtvecev sta Wilbert Headquist in Thomas Upperdine, dočim tretje truplo še ni spoznano. Disinficirajte telefon! V mikrofonu telefonskih aparatov se nahajajo bakcili tuberkuloze. To svojo trditev je dokazal zdravnik dr. Francis I. Allan. Za svoje poskuse je porabil javni telefon na centralni borzi v Londonu. S cunjo je obrisal aparat ter ono, kar se je nabralo na cunji, porabil na dveh morskih prešibkih. Prvi je crknil po ucepljenju po 23 dneh, drugi po 27 dneh; raztele-senje je pokazalo simptome tuberkuloze. Smrtonosni bakcili se morajo z javnih telefonskih aparatov lahko prenesti; zato je treba telefone, bodisi v privatni ali javni uporabi, vsako toliko časa desinficirati. Tiskarna “A. S.” je zmožna izdelovati vse tiskovine za vsa društva in trgovce najlepše in najhitreje — po zmerni ceni. Predno oddate delo kam drugam, vprašajte za cene pri nas, da si prihranite denar. Kolera v New Yorku. New Newyork, 9. okt. — V med-krovju parnika "Moltke” od Hamburg American-linije, ki se nahaja v kva-rantini, se je prigodil nadaljnji slučaj kolere. Žrtev je iz Neapolja prihajajoči Italijan Giovanni Falciglia. To je tretji slučaj kolere na krovu te ladje. Poprejšnja obolelca se nahajata v bolnišnici na Swinburne Islandu. Falciglia je zbolel opoldne, ko se je poprej upijanil, kar je po zdravnikovem izreku povzročilo obolenje. "Moltke” je odplul pred 17. dnevi iz Neapolja in brez dvoma je imel mož uže tedaj kužilo v sebi, a se ni razvijalo, tako da bi v navadnih okoliščinah bolezen morda nikdar ne izbruhnila. Vsled moževe nezmernosti pa je drobje njegovo tako oslabelo, da se ni moglo več upirati kolernim bacilom. 988 medkrovnih potnikov in bržkone večji del moštva se naslednjega dne prepelje na Hoffmans Island in pridrži tamkaj v kvarantini, dokler ne izgine vsa nevarnost za okuženje. 319 kajutnih potnikov je bilo skrbno preiskanih in spoznanih za zdrave, nakar so se izkrcali, potem ko so morali dva dni ostati na krovu. New York, 6. okt. — Parnik “Sant’ Anna”, ki je doplul iz francoskih in italijanskih luk ter je sedaj pridržan v kvarantini, je imel en slučaj kolere na krovu. Žrtev, neki moški v med-krovju, je umrla dne 25. septembra in bila pokopana v morje. Dva druga slučaja črevogriza se opazujeta. Na parniku je 224 potnikov prve kajute in 1,072 medkrovnih potnikov. V kvarantini sta nadalje- parnika "Moltke”'iz Genove in Neapolja ter “Virginia” iz Neapolja. Nikolaj in Viljem. Berolin, 10. okt. — Kakor se uradoma naznanja, obišče car Nikolaj v prvi polovici novembra nemškega cesarja v Potsdamu. Kakor je razvidno iz izbranega kraja za sestanek omenjenih dveh vladarjev, utegne imeti obisk popolnoma uraden značaj in morda povzročiti popolnoma nov političen položaj. Slovenska obstrukcija v Gradcu. Dunaj, 6. okt. — Štajerski deželni zbor je bil, po brzojavki iz Gradca, nenadoma zaključen, in sicer vsled trdovratne obstrukcije slovenskih poslancev, ki so vsako redno poslovanje onemogočevali. Izjalovili so se vsi poskusi pregovoriti Slovence, da se odrečejo svojim nezmernim (!) zahtevam, in tako ni preostalo druzega, nego poslati deželne poslance domov. Cesarski namestnik, grof Clary-Ald-ringen, je deželni zbor razpustil, kar se je sicer že dolgo pričakovalo. Nemiri v Bosni. Dunaj, 8. okt. — V Bosni so izbruhnili nevarni kmečki nemiri, ki se čimdalje bolj razširjajo. Vojaštvo je klicano na lice mesta, da napravi spet mir. Kolera na Ruskem. Petrograd, 8. okt. — Iz uradnih poročil je razvidno, da kolera na Ruskem še skoro neovirano razsaja. Doslej je za kolero zbolelo 205,410 oseb, od katerih je-umrlo 95,963. V pokrajini Samara je bilo tekom tedna 532 smrtnih slučajev proti 15 v prejšnjem tednu; v Kijevu je umrlo 185 oseb proti 83 v prejšnjem tednu. V Petrogradu je bilo zglašenih tekom tedna 138 obolenj in 40 smrtnih slučajev vsled kolere. Profesor Rein od Rdečega križa, ki ga je poslala vlada v južno Rusijo proučavat naredbe proti koleri, napoveduje, da bo izbruh podeželne bolezni leta 1911. še resnejši nego letošnji. Spravna pogajanja na Češkem. Dunaj, 10. okt. ■— Kakor poročajo iz Prage, je cesarski namestnik češki, grof Coudenhove, izjavil odboru za češko-nemško spravo, da vlada ne bo nikdar pristala na dovolitev splošne deželnozborske volihTe pravice, temuč hoče vzdržati volilne skupine (kurije) in samo razširiti sorazmerno volitev. V soboto je spravni odbor z velikim zadovoljstvom zaključil splošno razpravo in začel obravnavati podrobnosti. Tako v češkem kakor v nemškem taboru se čutijo politiki olajšane in upajo, da ostane skupno delo deželnega zbora za daljšo dobo omogočeno. Pravi začetek. Skoro vsako ustrojno zdravljenje se ima začeti z odprtjem črevesja. Ni ga zdravila ki bi tako pomagalo bolniku kakor Severove Jetrne Kroglice. Preženejo vsako vrsto zabasanosti, uravnajo pritisk krvi v jetra in ustvarjajo redno delovanje prebavnih organov, dočim jih zajedno krepe. Na prodaj v lekarnah. Cena 75c. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 V LIZBONO SE VRAGA MIR IN RED. Kralj Manuel odpluje iz Gibraltara na Angleško, kjer najde stalno zavetišče. ŠTRAJK NA FRANCOSKEM. Do 100,000 železničarjev počiva in Pariz je v stiski za živež. Lizbona, Portugalsko, 12. okt. — Jose Relvas, novi finančni minister, je danes izjavil, da bo eden prvih činov nove vlade, uvesti prisilno javno od-gojo. Zajedno hočejo republikanci popolnoma pripoznati svobodo vesti. Verskega čuta ne žele zatirati, nego samo hočejo duhovnikom naložiti dolž nost, da se omejujejo na dušne zadeve. Vlada je izdala odloko, s katero podeljuje splošno pomiloščenje vsem vojaškim in pomorskim prestopnikom. Lizbonski patriarh, Mgr. Tonti, je izrekel svojo udanost novi vladi, kakor se razglaša. Komisija iz uradnikov finančnega ministrstva sestavlja inventar kraljevskih palač in ima določiti, katera lastnina pripada kralju osebno. Komisija ima nadalje preiskati nepoplačane dolgove, članov kraljevske rodbine. Portsmouth, Anglija, 12v okt. — Kraljevska jahta “Vitcoria and Albert” je danes odplula do Gibraltarja, kjer se vkrcata nanjo kralj Manuel in kraljica mati Amalija, nakar ju pripelje na Angleško. Lizbona, 11. okt. — V mesto se povraća navadno življenje. Ljudje se vračajo k delu in tudi cerkve se odpirajo. Zadnje dni so razbesnele tolpe naskakovale razne samostane, tako da so morali redovniki bežati, a vojaštvo je napadalce razgnalo. Gibraltar, 10. okt. — Kralj Manuel je v pismu na prvega ministra portugalskega izjavil, da njegov beg nikakor ne pomenja odpovedi do prestola. Velik štrajk na Francoskem. Pariz, 11. okt. — Štrajk zaposlencev severne železnice se je začel in promet je takorekoč popolnoma ustavljen. Samo vlak v Calais in Koeln se je odpeljal. Pionirji so bili poklicani na pomoč, ampak njihovo števlo ne zadošča, da bi se zagotovil promet po vož-njem redu. V raznih krajih je prišlo do nasilstev. V St. Quentinu so bile tračnice iztrgane. Pri Tergineru sta trčila skupaj dva hlapona, vsled česar je bil glavni tir zaprt. Vojaški od-^ delki so zasedli razne kolodvore in tiri so zastraženi v zaščito železniške lastnine. Štrajk je presenetil družbo in občinstvo. Štrajkarji zahtevajo splošno povišbo plače, za preteklost veljavno rabo pokojninskega zakona za zaposlence, bolj jednako razdelitev dela, dovolitev enega prostega dne v tednu ter nastavljanje po mesecu, namesto po dnevu. Tudi telegrafska in telefonska zveza ob severni železnici je pretrgana, in železnična uprava ne ve, kateri vlaki vozijo. Pariz, 12. okt. — Štrajk zaposlencev severne železnice se je sedaj razširil j tudi na zapadno železnico, ki jo lastuje I država. Na štrajku je kacih 100,000 mož. Španske homatije. Madrid, 12. okt. •— Vlada je ukrenila vse potrebno, da z vojaško silo zatre vsak upor, ki bi utegnil izbruhniti jutri v Kataloniji. Dan 13. oktobra je obletnica usmrčenja Francisco F'er-rerja, voditelja moderne šole v Barceloni. V Barceloni se prične mednarodni kongres svobodomiselcev. Nameravana demonstracija v čast Ferrer-ju je privabila mnogo anarhistov v Barcelono, ki jih policija strogo nadzoruje. Ponesrečen ruski zrakoplovec. Petrograd, 7. okt. — Kapitan Maci-jevič, ruski vojaški zrakoplovec, je bil usmrčen danes v padcu iz biplana (dvokrovca). Nesreča se je pripetila med višinsko tekmo, katero je dobil lajtnant Matjevič, ki je dosegel višino 3,933 čevljev. Macijevič se je dvignil do 3,930 čevljev, a potem je sklenil se spustiti doli. V višini 1,640 čevljev se je njegov zrakoplov nenadno preobrnil in kapitan je strmoglavil na tla. Vse kosti v njegovem telesu so se zlomile, izvzem-ši en nadkomolec. Zdravniki pa mislijo, da je bil že mrtev, preden je priletel ob tla. Med gledalci je nastala panika. Ženske so se onesveščale in soproga Ma-cijevičeva je prišla ob pamet. Ponesrečenec je bil najspretnejši zrakoplovec v ruski vojski in šele zadnjo sredo ga je prvi minister Stolypin spremljal na 10 minut dolgem poletu. Jesenski glas. Hladna jesen je nastopila; listje rumeni in odpada; dnevi se krajšajo in noči so postale dolge. Večeri so daljši kot doslej in hladnejši, zato vsakdo raje doma ostaja v miru in čita razne liste in knjige. Naš list si pridobiva lepo število novih predplačnikov vsak teden. Tudi stari naročniki se zopet predplačujejo na list z malimi izjemami. Zadnji so morda pozabili, a je upati, da se kmalu spomnijo svoje dolžnosti in pošljejo malo vsotico $1 da bodo spet brez skrbi za en čas. Naš list vsakdo lahko plača, če ga hoče čitati, za to bomo, smislom poštne postave, morali ustaviti list vsem o-nim, ki dolgujejo kaj več kot za tri mesece. Izvzeti so le oni, ki nam pošljejo prošnjo, da se jih počaka —-posebno ubogi delavci po rudnikih, ki štrajkajo. Takim bomo za nedoločen čas podaljšali naročnico, ako nam pišejo m prosijo za potrpljenje. Mi naših naročnikov ne nadlegujemo, ker skoro vsak plača list vedno vnaprej. Vsak ve kedaaj da mu poteče čas. Da je naš imenik naročnikov vedno v lepem redu se moramo zahvaliti našim vrlim poverjenikom, ki vzorno gledajo, da je vsak izvod lista, ki zahaja v njih okrožje vedno vnaprej plačan. Posebno v nekaterih mestih je vse v tako lepem redu, da je veselje pogledati imenik. Prav mnogo listov se pošlje vsak teden tudi v staro domovino. Prosimo one g. naročnike, ki pošiljajo list svojcem v stari kraj, da vedno pazijo, da je list predplačan. Na vsak izvod lista, ki gre v inozemstvo moramo prilepiti znamke, ki so gotov denar in bila bi velika izguba, če bi list pošiljali, ako ni predplačan. AMERIKANSKI SLOVENEC je prvi slovenski in sploh jugoslovanski list v Ameriki ter je ob enem edini slovenski kat. list tostran oceana, za to bi moral zahajati v vsako slovensko hišo v Ameriki. Posebno slov. stariši bi ga morali vsepovsod naročati, ker naš list smejo brati tudi njih otroci, kakor tudi odrasle družine, in ni se bati slabih nasledkov, ker naš list ne vsebuj.e onih strupenih fraz. ki se vpletajo v mnoge časnike, koji so strup naroda v pravem pomenu besede. Se par mesecev in “A. S.” bo praznoval 20 letnico svojega trudapolnega delovanja. Kot prvi jugoslov. list v Ameriki je oral ledino časnikarstva v tej prosti deželi. Med tem dolgim časom pa ni za las prestopil svojega programa — za vero in narod — temveč nadaljuje svojo pot naprej ne oziraje se na svoje nasprotnike m na sovrage narodno-katol’ške ideje v Ameriki. Koliko je naš list dobrega storil tekom časa vedo najbolje ceniti oni, ki so ga na tej dolgi poti spremljali kot zvesti naročniki in sotrudmki. Njim se ima list sedaj zahvaliti za prelep napredek. Tekom časa si je list pridobil tisoče zvestih naročnikov in velik broj zvestih prijateljev širom sveta, koji se še vedno množe teden za tednom. V nadi, da ostanejo našemu listu zvesti vsi dosedanji prijatelji, in da pridobe še lepo število novih, se vsim najiskrenejše zahvaljujemo za prijaznost in naklonjenost. Bog Vas živi in. ohrani! Upravništvo “A. S.” Jolietske novice. —■ Državni zdravstveni odbor je v sredo doposlal dva zastopnika v Joliet, da preiščeta vzroke vročinske bolezni (typhoid fever), ki je tukaj nastopila epidemično. Skoro 100 slučajev je bilo zglašenih do srede, od šest do osem vsak dan v zadnjem času. Nečista voda je povzročila jolietsko epidemijo, ki je zahtevala že več žrtev, pravita državna zdravstvena zastopnika. Zato prekuhajte vsako vodo, preden jo pijete! — Verdijevo opero “II Trovatore” je pela v sredo zvečer v jolietskem gledišču slavnoznana Sheehanova angleška operna družba. To je bil spet enkrat klasičen večer, kakršnih nimamo vsak dan in mesec v Jolietu. Divno-je pela in igrala posebno Azucena (ciganka) — Elaine DeSelle, rodom Francozinja. Med občinstvom si opazil malo pristnih Yankeejev, temveč pa pravo umetnost ljubečih inozemcev ter med temi do polsto Slovenk in Slovencev, ki so tako pokazali, da niso zadnji glede svoje kulturne stopnje. POZOR, ROJAKI! Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in sicer prodamo en kos za 8 c. Razprodajalcem jih pošljemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75. Naročite jih predno zaloga poide. AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, 111., 12. okt. — Dobrodošli vsi rojaki in rojakinje v bivšo Golobičevo dvorano v soboto zvečer! Cerkveni odbor vas bo veselo pozdravil vse, ki boste prišli, da se v pošteni domači družbi malo razveselite in oddahnete od težkega dela. V soboto bo namreč prvi večer veselice, ki se bo vršila na korist naši cerkvi sv. Jožefa zadnje tri sobote tega meseca. Vstopnice so na prodaj v vseh slovenskih trgovinah in gostilnah tu in v Rockdalu ter so dvoje. Enkratna vstopnica stane 25c ter je veljavna za eno osebo in en večer. Sezonska vstopnica pa stane 50c ter je veljavna: ali za eno osebo za vse tri večere (15., 22. in 29. oktobra), ali pa za družino treh (in ne več) oseb za en večer. Otroci v starosti pod 14. letom smejo na veselico samo v spremstvu svojih staršev ali drugih odraslih oseb. Na programu bo ples in še marsikaj druzega, tako da bodo imeli svojo zabavo mladi in stari. Za pijačo in prigrizek je seveda tudi skrb-Ijeno. Zatorej na veselo svidenje! — Umrl je za jetiko rojak Matija Plut, po domače Hribar, star okoli 40 let, neoženjen, doma iz Krupe na Dolenjskem, a bivajoč v Ameriki že mnogo let. Pri podpornem društvu ni bil nobenem. Za pogreb, ki se je vršil v ponedeljek, so skrbeli njegovi prijatelji in znanci. N. p. v m.! — Nevarno zbolela je gospa Frank Roglova. Noga ji je bila začela otekati pred nekaj dnevi, a bolezen se je nenadno shujšala in razširila po vsem telesu, vendar je upati, da dobra gospa kmalu okreva pod skrbno čuječnostjo svojega moža, bivšega dolgoletnega salunarja. — G. John Stefanič, dobroznani sa-lunar na voglu Scott m Ohio cest, je moral včeraj v bolnišnico sv. Jožefa. Lotila se ga je pljučnica in zajedno vročinska bolezen, ampak upati je, da krepki mož oboje kmalu srečno prestane. —Kuhajte vodo! Vročinska bolezen, imenovana tudi mačuh ali legar ali ognjenica, je začela zadnji teden nastopati epidemično po Jolietu. Med glavnimi vzroki te nevarne bolezni je slaba pitna voda. Zato mestni zdravnik dr. Schuessler nujno priporoča meščanom, naj prekuhavajo vso vodo, ki jo rabijo v gospodinjstvu, da se takisto uničijo nevidnodrobne živalce, katerih je na milijone v slabi vodi in ki v veliki meri povzročajo vročinsko bolezen. Vsaka voda, ki je okužena z nesnago, je nevarna. Nadalje se je čuvati muh, ki so posebno strupene v tej letni dobi: odganjajte jih posebno od vsakojake hrane, katero utegnejo tako okužiti, da vam potem mora škoditi. In konečno je treba vsak„ slučaj vročinske bolezni nemudoma zglasiti bližnjemu zdravniku, da priskoči na pomoč in ukrene vse potrebno. — Danes, v sredo 12. oktobra, obhajamo 418. obletnico izkrcanja Kolumbovega ha obaii novega sveta. V dostojno proslavo tega dne bodo imeli jolietski Kolumbovi Vitezi nocoj imeniten banket, ki se ga udeleži tudi več naših rojakov, članov te mogočne mednarodne zveze katoliških mož in mladeničev. Italijanska društva jo-lietska imajo vsako leto tega dne poulično parado in razne veselice, da se tako spominjajo svojega slavnega rojaka. — Rojak Anton Ajdnik, obtožen dvoženstva, kakor smo zadnjič poro-ročali, je bil obsojen v kaznilnico za nedoločen čas in v najmanjšo globo v znesku $1. Zadnjo sredo je priznal sodniku svojo krivdo, da se je vdrugič poročil v Ameriki, ne da bi se preje razporočil od svoje prve žene, ki biva z otroci v starem kraju. —Tako elegantno razstavljenega blaga v oglednem oknu nima nobena trgovina v mestu, kakor slovenska vele-tvrdka The Eagle. Samo pojdi in o-glej si to razstavno okno, in gotovo se zadiviš nad to eleganco. V oknu ni bogve koliko blaga, ampak to je tako lepo razpostavljeno kakor v najlepši bajki o začaranih zakladih. Vsa čast velenaprednemu g. Math Simo-nichu in njegovim vrlim sotrudnikom! — Nosni katar je imel skoro vsak človek, ki si ga srečal zadnjih štirinajst dni v tem mestu, in sicer tako hud nosni katar, da si se ga gotovo nalezel, če nisi bežal. Imenitno kupčijo so delali trgovci z žepnimi rutami, seveda. — Guverner Deneen je privabil v pondeljek zvečer v Johet Theater toliko poslušalcev iz mesta in okolice, da se je vse trlo. Nastopil je priljubljeni guverner kot govornik v prid kandidatu Col. Ira C. Copleyu, ki je nominiran za kongresnika iz 11. di-strikta. G. Deneen je tem povodom hvalil tudi predsednika Tafta in njegovo vlado. Jolietske in okolne republikance je opominjal k slogi. — Po nesrečnem naključju je zadnji petek ustrelil neki Slovak svojega najboljšega prijatelja Antona Cenčaka pod h. št. 109 Francis st., ko je poskušal svoj novi revolver. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Galejinič Jakob, Grabrijan John, Jankola Jožef. Aurora, Minn., 3. okt. — Slavno u-redništvo Amer. Slovenca! Prosim natisnite teh par vrstic od našega severa v naš priljubljeni list. Poredkoma se čujejo novice iz naše male naselbine, iz tega lušnega in znanega kraja, tako da sem se jaz enkrat oglasil ter da dam našim rojakom znati, kako se tukaj mi Slovenci vzdržujemo. Slovencev je tukaj nas prilično število, in tudi dosti društev vsake vrste. Tu imamo slovensko podporno društvo spadajoče h K. S. K. Jednoti. Društvo je nam začelo lepo napredovati. A žalibog da je dosti naših rojakov, ki se ne zanimajo za slovenska društva. Kolikokrat se čita v listih o nesrečah, in skoro ni nesreče, da bi ne bilo Slovenca vmes. Torej rojaki, pristopajte k slavnim društvom, osobito še k na-šej slavnej K. S. K. Jednoti, katera vam zamore dati obilo število dokazov, ko so se nesreče pripetile med našimi brati in rojaki ter vsakdo je prejel vse pošteno, za kar je bil zavarovan. Zatorej brati Slovenci, bodimo složni! Pristopajte k društvom, katera vam dajejo podporo v bolezni Sezimo si v roke po bratsko, da se moremo pred svetom pokazati, da smo tudi mi narod na svetu, ki skrbi za bodočnost svojcev in naslednikov. Zatorej rojaki, na noge! Nudi se vam vsaki dan prilika, pristopiti k društvom in k naši slavni K. S. K. J. Pozor, rojaki, dokler je čas! Držimo skupaj,eden za druzega v veselju in žalosti ter delimo dobre in slabe čase med svojimi brati v svobodnej Ameriki. L. Kastelic, tajnik. Brockway, Minn., 3. okt. — Velecenjeno uredništvo! Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Nas sedaj dež mnogokrat obišče. — Farmarji sedaj orjejo in spravljajo svoje jesenske pridelke. Krompir in turšica je letos bolj slaba kot druga leta, in to zaradi velike suše, ki smo jo imeli to poletje. — Sedaj pa pozdrav vsem čitateljem, listu pa obilen uspeh in mnogo predplačnikov. John Poglajen. Brockway, Minn., 9. okt. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.! Sprejmi par vrstic v svoje cenjene predale. Mi imamo sedaj lepo vreme. Jutri bodemo popravljali pokopališče. Bodemo ga olepšali nekoliko. In ga bodemo še drugi teden popravljali. — Prišli sta semkaj domu gospodični Ana in Jera Hlebajn. — Hud čas nikoli ne počiva pravi pregovor. In tudi resnično je to večkrat. Dne 7. oktobra sta vozila oče gosp. Frank Merkun in sinček Frank turšico. Fant je padel iz voza in si zlomil nogo. Upamo, da kmalu okreva. — Pozdrav vsem čitateljem Am. Slovenca. Vrlemu listu pa obilno uspeha. John Poglajen. Cleveland, O., 10. okt. — Ljubljeni mi Amer. Slovenec! Tudi jaz vas prosim enkrat za malo prostora, da bi naznanil žalostno novico vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki, da je umrl Anton Mertič iz Ajdovca pri Žužemberku, ali po domače Podhojev, star 29 let. Zapušča žalujočo soprogo in 4 nedorasle otroke, najstarejši 7 let, najmlajši 8 mesecev. Tudi zapušča tukaj 2 brata, v starem kraju očeta, enega brata in dve sestri. Bil je član podpornega društva, ki ga je spremilo k večnemu počitku. Pogreb je bil 5. oktobra iz hiše žalujoče soproge z veliko vdeležbo znancev in prijateljev, ki so ga spremili do cerkve sv. Lovrenca, kjer je bila peta sveta maša za rajncega, ki jo je daroval domači gospod župnik. Bil je previden z zakramenti za umirajoče, potem je mirno v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva ! Pozdravljam vse znance in prijatelje po širni Ameriki. John Kmet, 710 Hill ave. Ely, Minn., 10. okt. — Ker se že dolgo nisem oglasil v Vašem cenj. listu s kakim dopisom, za to bom sedaj prosil mal postorček, g. urednik, za ta moj dopis. Upam, da bo našel milost in bo postavljen na pravo mesto. Za sedaj se ne moremo potožiti, da se redkoma piše in kaj čita iz naše naselbine. Gostoma čitamo lepe dopise o naši naselbini, kar je res hvale vredno. Lepo je, da se hvalimo, a naj pa nihče ne misli, da smo res bogve kako pred drugimi rojaki po raznih krajih. Smo napredni v nekaterih ozirih. Imamo krasno uspevajoča društva, imamo naše gostilne in trgovine raznih vrst. Vse bi pa lahko bolj napredovalo in cvetela bi naša stvar bolj, ako bi se narod bolj zavedal in podpiral domača poSjetja. Slučajno sem stanoval v večih naših naselbinah. Bil sem že v enem in drugem kraju, in skoro povsod je enako z ozirom na naše domače tgrovine. Tu imamo našo slovensko cerkev in prav blizu iste je naseljen neki čifut, ki jemlje trgovino od naših rojakov trgovcev. Pa še kako se ta zlomek jezi, če vsi ne hodimo k njemu kupo- vati, ravno tako, kot če bi bili mi vsi čifuti. Pred nekaj časom sem bil v Waukeganu, bil sem tudi v Jolietu, a povsod imajo naši rojaki čifute za sosede. Med njimi ni velike razlike, le to, da naše trgovine takorekoč pešajo med tem ko se jud vednobolj šopiri in napreduje. Kjer sem opazil slovensko cerkev sem našel judovsko trgovino, slovensko redkoma, če je katera, še tista takorekoč le čas trati in le nekako životari. Po mojem mnenju je to jako slabo znamenje. Nekaj je gotovo vzrok temu. Največji vzrok mora biti to, ker naš narod preveč rad veruje onim, ki so tujci. Naši ljudje so nekako čudni, ker sami sebi ne zaupajo, za to pa tudi ne zaupajo svojim rojakom, in na ta način je narodni napredek preprečen. Raje pa verujejo tujcem, ki se jim sladkajo in jih od spredaj ližejo, a od zadaj praskajo. To je žalostno! Nekoliko je res na naših trgovcih ležeče. Nekateri izmed naših trgovcev preveč gledajo na velik dobiček. Kjer pa človek kupi slabo blago se mu trgovina zameri. Svetoval bi rojakom trgovcem, da gledajo malo bolj na to, da bo narod zadovoljen z njih blagom in cenami. Na ta način bi naši trgovci dobili več odjemalcev in tudi dobiček bi se pomnožil. Tudi sem opazil, da se z našimi ljudmi nekako bolj po domače ravna v trgovinah kot s tujci. Trgovci naj vedo, da je denar naših rojakov toliko vreden kot tujcev, ako ne mnogo več, ker se morejo nadejati nadaljne kupčije z rojaki, a tujec morda pride le enkrat pogledat prodajalno. Toraj pozor, glejte, da boste zadovoljili svoje odjemalce in ne bo treba tožiti, da raje podpirajo druge narode in čifute kot lastna podjetja. Onim rojakom, ki slučajno ne morejo dobiti zaželjene stvari pri svojih rojakih bi svetoval, da se obrnejo do onih nejudovskih trgovin v mestu, kjer so uposleni naši rojaki kot klerki. Kadar pa pridete v prodajalno kjer je uposlen kateri izmed naših rojakov, vedno vprašajte zanj. Na ta način bode gospodar videl, da ste prišli v prodajalno za to, ker ima vposlenega rojaka. Ne pozabite torej vedno vprašati za rojaka v takih prodajalnah, ker on je od gospodarja tam postavljen, da postreže svojim rojakom. Če pa nihče ne vpraša po njem bo kmalu izgubil svoje delo. Rojaki klerki v prodajalnah naj pazijo na to, da bodo napram rojakom uljudni in postrežljivi, a ne ošabni. Naj pomnijo, da je vsak rojak njih brat najsi bo potem delavec ali pa gospod. Prva in največja dolžnost naša v Ameriki je, da skrbimo za se in svoje družine, a ne smemo pozabiti podpirati naših rojakov trgovcev. Ko bode kateri potreboval pomoči se ne bode obrnil do tujcev za pomoč, ki bi ga itak zasmehovali. Treba je torej, da se zavedamo in delujemo složno za napredek slovenskega naroda tudi v tem oziru. Naše slovenske trgovine so nam v čast in ponos, a tuje trgovine med nami pa kažejo našo nezavednost, ker raje podpiramo tuja podjetja, ki nam v nobenem oziru ne koristijo. Pozdrav zavednim rojakom! J- R. — Eveleth, Minn., S. okt. — Dragi mi Am. Slov.! Naznanjati Vam imam žalostno novico. Včeraj smo pokopali iz naše slov. cerkve sv. Družine rojaka Franceta Peček, kateri je umrl 30. sept. v bolnišnici na Evelethu. Star je bil okoli 75 let. Rojen v Tomišlju pri Ljubljani, kjer mu živi še žena. Že več let je delal pri farmarjih 10-16 milj od Eveletha. Dne 25. sept. pride zjutraj ob 9 k rojaku Fr. Garvasu, ki živi 8 milj od Eveletha in ga sili, naj gre ž njim na lov. G. ni bil pri volji. Gre sam in se vrne šele 27. sept. zvečer ob 9. Dva dni in dve noči je taval po gošči brez jedi in pijače, ter se tako premrazil, da se je komaj privlekel k G. Garves takoj hiti drugi dan v mesto iskat zdravnika in duhovnika, ki sta tudi takoj prišla. Čez par dni pozneje pripelje ga G. v bolnišnico, kjer je pa kmalu zaspal za vedno. Pri društvu ni bil nikakem. Prijatelji so nabrali toliko, da je bilo za krsto in za zemljo, kjer počiva. Med njegovo zapuščino so našli listine velike vrednosti, katere se sedaj nahajajo pri okrajnem glavarstvu. Ima tudi nekaj sorodnikov tukaj, baje sina in 2 hčeri na Ely, Minn. Naj bode zemlja lahka blagemu možu, kateri je preživel mnogo let v samoti. S pozdravom rojakom po širni Ameriki. Naročnik N. P. Eveleth, Minn., 3. okt. — Ker se redkokaj sliši iz tukajšnje precej velike slovenske naselbine, sem se podpisani namenil naznaniti rojakom širne ljudovlade, kako kaj Slovenci tukaj v severni Minnesoti napredujemo. Sicer ne najslabše in tudi ne najboljše, in kakor se hitro hoče Slovenec kaj izobraziti ali izpregovoriti, že se kakšna pijavka oglasi v kakšni chicaški caj-tenšci, seveda od tam, kjer so smart, a še imena si ne znajo podpisati v slovenskem jeziku, pač pa v angleškem, ker se nazivajo da so “Englishmen”, seveda tisti Jernejček, ki naziva nekakšne svete može na Evelethu. Kakor je Slovencem znano, je ustanovljen Slov. Narodni Klub in smo imeli dve seji pred okrajnimi volitvami in se je razmotrivalo o eni in drugi reči in tudi o kandidatih St. Louis okraja in sem jaz podpisani priporočal svojega gospodarja, ki je kandidiral za ko-ronerja in rojak g. John Lamut svojega gospodarja, ki je bil kandidat za senatorja, sicer sta oba zgubila. In kakor hitro je to izvedel Jernejček, že je bila luč v strehi. Hitro pero v roke in napiše nekaj vrst notri v Chicago k gospodom, da natisnejo v tistem preklicanem “Proletarcu1’. In še ubogo človeče se peni, da nas pozna še od leta 1907, da smo skabsko delo opravljali. Naj mi dokaže, da sem jaz katerega štrajkarja prostor prevzel, pa mu plačam $10.00 nagrade, da si bo lahko parkrat dušo privezal. Naj pomisli dopisovalec “Proletarcev” in nje-,gov pomočnik, kdo se za Slovence poganja, ali sem se jaz dokler mi je bilo mogoče, ali vidva. Naj zadostuje za danes, a če se še oglasi tisti J. C., pa mu zopet odgovorim, ako hoče vsaki dan. . Delavske razmere so srednje; saj vsak zna, da delavec je siromak naj bo tu ali tam; težko mora delati za tiste male cente, a živila mora plačati drago kakor nikdar poprej. Zatoraj ni svetovati rojakom sem za delom hoditi; se že tupatam dobi kakšno delo, a ne lahko in še pičla plača. Sedaj končam svoj skromni dopis in pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, a tebi, vrli list A. S., želim obilo naročnikov in predplačnikov. Martin Shukle, Box 626. Radoviči, Belakrajina, 28. sept. — Ogenj je nastal tukaj v ponedeljek 26. septembra t. 1. okolu ene ure popolu-dne, kar je takoj naznanil trifarški zvon in kmalu nato metliški stari zvon. Ljudje so bili večinoma na polju. Metliška požarna bramba je prišla v tri-četrt ure oddaljene Radoviče sicer kmalu, ali vendar še le, ko je ogenj že vse, kar je bil zajel, imel v oblasti. Ogenj so omejili in potem prav vrlo delali do mraka. Tudi Božekovčani so prišli s svojo brizgalno na pomoč. Vsem in posameznemu bodi izrečena tem potom prav lepa hvala! Sreča v nesreči je bila, da je pjhal vzhodnik in da je bil ogenj v dolenjem delu gorenje vasi, torej od Kolpe le kakih 200 m oddaljen. Pogorelo je: Nemanič Ivo-tu hiša št. 4, svinjak, ena svinja, koruza. Škode je 2320 K. — Anton Slancu, hiša št. 5, hlev, svinjak in nekaj krme. Škode je 3600 K. — Ana, Franc, Vukšinič-Tončič, hiša št. 6, hlev, šupa, pod, svinjak, his ali hram, krma. vžitek, poljsko orodje. Škode 3530 K. — Mart. Simšič, hiša št. 7, hlev, svinjak, ena svinja, žito, krma, orodje. Škode je 2150 K. — Skupna škoda znaša čez 11,600 K, pa je bo gotovo več. Pomoč je nujno potreb-1 na. Zelo potrebno bi bilo, ko bi vsaj vsaka večja vas, recimo vasi, ki imajo po 30 hišnih številk, imele lastne, vsaj ročne brizgalnice in tako ob času enake nesreče ogenj v prvem štadiju pogasile. Tu naj bi priskočila država in dežela na pomoč, nekaj bi pa občine prispevale. Na ta način odvrnila bi se marsikatera večja nesreča po ognju.— Kako je ogenj nastal se še ne ve. Govori se, da po deci. Se pač premalo pazi na deco in vžigalice. Deca ne bi smela nikdar priti do vžigalic. Sl. --------■»--*--------- Pogreb ruskega mornarja na Reki. Ljubljanski “Slovenec” z dne 19. sept. t. 1. poroča: V Hodakovih lesnih skladiščih na Sušaku je bil te dni požar. Dočim se domači mornarji niso brigali za ogenj, prišli so prvi gasit ruski mornarji križarice “Rjurik”, ki se z oddelkom ruskega brodovja sedaj nahaja na Reki. Občinski svet na Sušaku je radi tega izrekel zahvalo ruskim mornarjem. V petek pa se je v reški luki ponesrečil podčastnik ruske mornarice Dimitrij. Rusko bojno bro-dovje se na Reki preskrbuje s premogom in pri tej priliki se je koš premoga pri parniku odtrgal ter ubil mornarja Dimitrija. 10,000 ljudi je bilo pri pogrebu. Pri pogrebu so sodelovali mornarji z ruskih bojnih ladij “Rjurik”, “Bogatir” in “Cesarevič”. Pogreba se je udeležila tudi večja skupina častnikov Jelačičevega polka z eno stotnijo istega, dalje oddelek domobrancev in avstro-ogrske mornarice. Ruski mornarji, zbrani okolu krste svojega tovariša, ki je bila pokrita z rusko zastavo, zapeli so žalno pesem “Svjati Bože” in tudi ruska mornarič-na glasba je zasvirala to skladbo. Nato je pristopil ruski admiral Mankov-skij z ruskimi častniki in dvignili so krsto mornarjevo na ramena ter jo prenesli v mrtvaški voz. Za vozom so nato stopali ruski častniki z admiralom Mankovskijem na čelu. Vseh ruskih častnikov je bilo 150. Vsi so imeli bele čepice in bluze ter črne hlače in dolge sablje. Okolu rokavov so imeli črna žalna znamenja. Ves čas je pel ruski zbor mornarjev in je svirala glasba. Pri povratku je svirala godba ruske mornarice skozi Reko sokolsko koračnico, kar “Riečki Novi List” mnogo preveč podčrtava. V soboto je ruska mornarica odplula z Reke. Pred odhodom je oddala 21 strelov in ravno toliko strelov ji je odgovorilo v slovo s trdnjavice v luki pomorske akademije. Neprijetno presenečenje. Malo ljudi pazi tako zelo na svojo težo kakor bi moralo, ker je korenita izprememba iste dostikrat edini znak I bolezni. Če zapazijo, da naglo izgubljajo svojo težo in se jim pove, da u-tegne biti prekasno za ozdravljenje, je to gotovo neprijetno presenečenje. Pretehtajte se večkrat in bržko opazite zmanjšek teže, rabite zanesljivo toniko, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam hitro prežene vse nepotrebne snovi iz vašega telesa, okrepi vaša prebavila in povrne pravšno težo, kar pomenja, da vam povrne zdravje. Zelo koristno je pri vseh ozdravljivih boleznih želodca in drob-ja; pomaga ustvarjati novo, obilno kri ter zalaga vse telesne dele s hrano. Zelo dobro za blede, bolehne in razdražile ljudi. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. The Joliet national Bail Na voglu Chicago in Clinton ulic. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. Kapital in prebitni sklad $100,000.00. ROBT. T. KELLY, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najoižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j* i; I> BOLEŠTINE ZENSKE dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte te brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, V Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.^ ILL. mwmWM mm wm 9HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIII*> I Veliki dobiček j | se lahko naredj v kratkem če kupite delnice 5 od The Grand Arizona Copper Company. z Z Ta družba lastuje veliko zem Ijišče, ki je bogato zlata, srebra in ba- T Z kra blizu Douglas, Arizona. Dva parna stroja za vlačenje rude in eden ~ ” gazolin stroj ter dve veliki sesalki so že na zemljišču. Da se pa rud- K Z nik še bolj uredi je treba več denarja, za to se pa prodajejo delnice po “ 70c, da se zbere denar in se rudnik uredi, da bo dobičkonosen. Pia- 5 '! čajo se delnice lahko na lahke obroke. Tu je lepa prilika za vsakogar, ¡g, “ Kupite kolikor delnic morete. Z 0. E. Pettersen &Co. | 213-14 First National Bank Building, ; DULUTH, MINN. Urad podružnice: 734 State Mutual i Bldg., Worcester, Mass. ti Naš zastopnik g. F. V. POST se ! sedaj mudi v državi Illinois. Lahko S kupite delnice od njega. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiin EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. KERŽE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Hranilnih ulog je: 38 milijonov kron. Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron. je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji, palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak BRANK SAKSER 82 Courtland Street, New York, in njegova bančna podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. SLAVNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Čim več ga piješ tembolj še ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovénie Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblingcr, lastnik, 1022 Ohio St., Allegheny, Pa. Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek. S. HONET Šivam,popravljam in gladim oblike 918 N. Chicago St., Joliet. (Nadaljevanje s 6. strani.) bo zadela nesreča njo in celo njeno hišo. “Lojzeta je oblival mrzel pot, ko je premišljaval, kaj bi se zgodilo, če bi prišlo pismo v Rezine roke. "Pa kaj, tudi tako je bilo dovolj. Preteklost ni bila mrtva, pač pa podobna upniku, ki čaka dolga leta in vrže dolžniku ob primernem času dolžno pismo z zaničljivim obrazom pred oči. “Dolgo je premišljeval, kako bi odvrnil to nesrečo od svojih dragih in ko je uvidel, da je vse, kar je s težkim trudom v dolgih letih postavil, razrušeno, da pride sramota čez njegovo hišo, je bil brez uma in ne več gospodar čez-se. “Vzel je puško in odšel tja gori k znani sodniji in uniči s tem srečo mojega otroka. “Te besede so ga zadele trpko, pristopil je k meni, mi podal roko in dejal: “Lojze, Bog mi naj ne stoji ob zadnji uri na strani, ako sem mislil resno, kar sem preje govoril. Res je, da je bilo moje srce polno jeze, nevoščljivosti in ogorčenja, ko sem se vrnil in slišal, kako dobro se Vama godi, kako ste srečni, a napram temu jaz — — — No, saj vidiš sam, kaj napravi starost in samota iz človeka! Jezen sem pač bil na ves svet in najbolj še na Rezo. Ko sem pa videl tvojo hčerko, prosečo me z milim pogledom pomoči, mi je stopila Rezi pred oči — veš, Lojze, hči ima popolnoma materine oči — in spomnil sem se sreče, ki sem jo pahnil lahkomiselno od sebe. znamenju in----------” Mozg pretresajoči krik je prekinil Enemoserjevo pripovedovanje. Bila je Rezi, ki ga ni mogla več mirno poslušati. Njen strahu bledi, obupani o-braz je bil videti v množici poleg prestrašene hčere. Doma ni mogla vzdržati, razburil jo je posebno možev ukaz, da naj molči. Prišla je sem, da vidi, kaj se je oziroma se bo zgodilo. Ko je opazila, da govori njen mož s sodnijskimi gospodi, je spoznala situacijo takoj. — Vedela je, da je prišel trenotek, ko bo uničena sreča njene hiše, ko bo izpostavljena sramoti in kazni. Ni pa zakričala zato, ker se boji kazni radi skupno storjenega greha, ne, vesela je bila, da se je otresla tega bremena po tako dolgem času — ampak poznala je moževo jezo. Usmiljeni Bog, če je bil on in se je pustil zapeljati po svoji jezi? S strahom se je spomnila, kako je čula oni večer strel, kako bled in razburjen se je potem vrnil njen mož in na vsa njena vprašanja ji je odgovarjal le, da naj bo brez skrbi, Tone je odšel in se ne vrne več. Boječe je pogledala na koš v kotu in se vrgla z bolestnim krikom možu okrog vratu. Enemoser je bil do sedaj močan. Ko pa je pogledal na stokajočo ženo na svojih prsih, je sklonil glavo, da prikrije potok solz, ki so tekle po njegovem rujavem licu. Vse naokoli je bilo mirno. Celo u-radniki se niso upali motiti izbruha bolesti teh dosti nesrečnih src. In še oni vaščani, ki so se ravnokar zgražali nad zakonolomcem in ga zaničevali, so gledali usmiljeno na objemajoča se in Lizo. Ona je jokala upognjena ob zaro-čenčevi strani. Gospod Spengerer se je tudi čutil ponižanega po tem dogodku, a vsejedno ni pozabil, kaj mu je storiti. Tolažil je Lizo v teh težkih urah in držal objeto, kakor bi jo hotel čuvati pred bližajočo se grozno nesrečo. Državni pravdnik je prekinil koneč-no to tihoto. “Da, res je žalostno, a tako ne pridemo naprej. Enemoser, Vi ste mož, — bodite pametni! Recite Vaši ženi, naj se pomiri in potem nam povejte dalje, kaj se je še v gozdu zgodilo.” Enemoser se je pripognil k svoji ženi. “Pojdi, stara!” ji je rekel s hripavo donečim glasom. “Bodi močna! Ne spravljaj me še bolj v obup s tvojim obnašanjem in ne moti ga s plakanjem,” — tu je pokazal na mrliča v košu, — “naj počiva v miru!” Gospa Rezi je zaihtela na to še glasneje. Polagoma se je le pomirila, o-trla solze in šla z negotovimi koraki proti Lizi. Ob njeni strani se je ustavila in je zrla nepremično na moževe ustnice, kakor da bi govoril od sedaj le za njo in bi navzočih, ki so sledili napeto njegovim besedam, sploh ne bilo. Na to je Enemoser nadaljeval: “Ko sem prišel do znamenja, je bil Tone že tam. Komaj sem ga spoznal, ker postaral se je pred časom. Prijazno se gotovo nisva pozdravila. “Zdravo Tone!” sem ga nagovoril, “ali si se zopet vrnil?” — “Pozdravi ti vraga!” mi je odgovoril jezno in me vprašal, zakaj ni prišla Rezi. Iz njegovega govorjenja sem spoznal takoj, da ni mislil tako hudo, kakor je govoril. Čimbolj se je razburjal on, tem mirnejši sem postajal jaz. “Vidiš Tone,” sem mu rekel, “ko sem odvzel Janezu pismo za Rezo, sem se pošteno ustrašil in hvalil Boga, da ga ni v roke dobila. Pri vsem tem pa me je veselilo, da si še pri življenju, da ti je prinesel denar, katerega sem ti dal pred leti, blagoslov, in si postal pošten mož. Kar pa nameravaš sedaj, pač ni prav! Kupčija je bila poštena in pogojev takrat nisi stavil nobenih. Kako prideš potem do tega, da jo zahtevaš nazaj?” “Ko je zvedel Tone, da Rezi o pismu ničesar ne ve, se je zelo začudil in zahteval odločno, da mora ona z njim. “Spregovoril je to jezno, a jaz sem ga milo prosil, naj se usmili vsaj najinega otroka. Težko je bilo govoriti z njim mirno, a ko sem mu pravil o dekletu in nesreči, ki jo bo pripravil čez njo, se je pomiril. S solznimi očmi mi je priznal, da pozna Lizo ¡n da jo je branil pred par urami pred nekim lumpom —”, pri tem so se uprle Ene-moserjeve oči v Kleinlercherjevega Franceljna. “Hudo mi je bilo, ko sem slišal te besede. Odvrnil sem mu, da bi si bil ta trud lahko prihranil, ker je itak vsejedno, ako bi bila moja hči osramočena po Franceljnu, ali bo sedaj po njem. Dalje sem mu rekel, da Rezi ne bo šla nikoli z njim, če tudi to na- “Čudno mi je postalo pri srcu in menil sem, da mi je poslal Bog tega angelja v moji zapuščenosti. In če bi tudi hotel biti sedaj jezen, no, ne morem biti! __ “Ko sem pa videl, da prihajaš Ti in ne Rezi, me je jeza pograbila znova. Mislil sem, da me ne mara več videti, a sedaj, ko vem, da ona o vsem tem nič ne ve, ne bom kalil Vaše sreče nikoli več.” Enemoser se je globoko oddahnil. Zapazil ni, da postaja državni pravdnik vedno bolj nemiren. “Ko je Tone tako govoril,” je nadaljeval, “je padel kamen od mojega srca. Samega veselja sem mu skoro roko zmečkal in govorila sva potem kakor dva prijatelja. "Povedati sem mu moral, kako se je nam vsa ta leta godilo in o Lizi ga je posebno zanimalo. _____ “Konečno sem ga povabil, naj gre z menoj in se odpočije pri meni, kar pa je le odklonil, češ, da je prestala Rezi že dovolj pred njim in je noče več nadlegovati. Želel je le, da bi ona sploh nič ne izvedela, da je bil tukaj, kar sem mu moral tudi obljubiti. “Potem sem ga vprašal, če potrebuje denarja, a se je glasno nasmejal in pokazal na svoj jopič. “Tukaj notri” — je rekel — “je več, nego ima marsikdo v vasi. Vedi, da je Tone Ober-hofer bogat mož. Preden sem odpotoval v staro domovino, sem prodal vse in nameraval kupiti posestvo zopet tam, kjer se bi z Rezi naselila, a vse je šlo po vodi. Usojeno mi je, da bom moral sam umreti, čisto sam med tujci, daleč proč od mile domovine!” “Da! da še ne pozabim,” je pristavil Enemoser, “onih tisoč forintov, ki sem mu jih dal svoječasno radi Reze, sem moral vzeti nazaj. Rekel je, da mu te prošnje ne smem odreči, ker ga peče vest za oni denar.” Državni pravdnik je poslušal pozorno. “A Vas pa ni pekla?” ga je vprašal ostro, “m ste vzeli denar?” Enemoser ga je pogledal mirno. “Da, vzel sem ga in ga odnesel drugi dan po božji službi gospodu župniku za cerkvene namene.” “Tako? S tem ste mislili zadostiti za prestopek? Škoda, da ne moremo zaslišati g. župnika v tej stvari, ker ga ni v vasi. No, pa le nada^ujte, Enemoser!” je rekel državni pravdnik. "Povedati nimam več dosti. Segla sva si še enkrat v roko in se razšla. ‘Ostani zdrav!’ je kričal za menoj, ‘jaz grem, odkoder sem prišel. Še to uro se odpravim in Ti zagotavljam, da ne bodeš nikoli več slišal o meni, ne Ti, ne kdo drugi!’ ” Nato je kratek molk nastal. Enemoser se je obrnil proti košu v kotu. “Dane besede ni dobro držal, ubogi Tone,” je končal. “Ljubi Bog je tako hotel. Ko sem stopal po samotni cesti v vas, sem slišal strel in menil, da so lovski tati zopet na delu. Da bom pa videl Toneta v takem stanu, si pač nisem mislil.” Pobesil je glavo in umolknil. Tudi vsi navzoči so molčali, le ga. Rezi je glasno jokala. “No, in dalje?” “Več ne vem,” je odgovoril Enemoser na ostro vprašanje državnega pravdnika. “Drugi dan je prišel Francelj k meni in mi rekel, da je prisluškoval najinemu pogovoru. Potem sem Franceljnu — — —” “Drugo že vemo! Dali ste Kleinler-cherju denar, da bi molčal in med onim denarjem je bil amerikanski pol-dolar, ki ste , ga dobili med drugim isti večer od Oberhoferja. Čudno, zelo čudno, da je ostal ta poldolar v Vaši posesti, ko ste trdili ravnokar, da ste oddali ves denar gospodu župniku!” Držani pravdnik je posebno poudarjal Desedo “ves”, tako da je Enemoser osupnil. “Ne vem,” je rekel vprašujoče in zrl začudeno na sodnika in državnega pravdnika, “gospodje menda ne mislite, da sem------?” (Dalje prih.) JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kili fornijsko vino, dobro žganje in tržiš «ajboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. mis N. Broadway...JOLIET, IL» Pozor — farme! Zemlja je ravna in rodovitna za vs rko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do S milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA, John Schauer, agent. Phillips, Wise. B. Edi Stensko - Mi Pooblaščeni Agent od vsih Parobrodskih Družb. za So. Chicago in okolico je Frank Medosh 9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, III le en blok od naše cerkve. 4$ 4i $ t $ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4i> t 4* 4 4* 4i> 41 4* 4* 4* Popolnoma varno naložen denar ----JE PRI- ICI 11 im za ii REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO. Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po KI % na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu. Naslov: HRANILNICA IN P0SJILNICA v Katiidiji, Kranjsko, Avstrija, » » p S fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr Z fr fr fr fr z ft Gompagnije ^ Generale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA. (ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 95U0 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih dražbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in «zna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St., New York City. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczminski, glavni zastop tik za zapad, 71 Dearborn St., Chicaga Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So Chicago, 111. A. C. Jankoviča, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17t* St, St Louis, Mo., TROST &KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše ‘‘The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street Joliet, 111 ROJAKOM priporočam svojo Gostano/KK ejer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sls-off N. W. Phone 609. (137 N. Hickory St. loliat FARME! Cenj. rojaki, Slovenci in Hrvati! Tu je en farmar, ki ima več zemljišč naprodaj v okolici White River in Krain City. Cena $13 za aker. Ima tudi en par zemljišč s hišami in obdelano zemljo, koja se proda po $20 aker. Kdor si želi kupiti farmo tu, ima sedaj dobro priliko. Natančneja pojasnila daje: Jak. Štracel, Box 109, Holton, Mich. 9-15 ANGLEŠČINA brez učitelja! Slovensko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. Y. Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik! Emil Bachman 1719 South Center Avenuc. CHICAGO, ILL. Slovanski tvorničar društvenih o4* znakov (badges), regalij, kap ba*4«a in zastav. Velika zaloga vseh po» trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ko» talog na zahtevanje zastonj. Naznanjam rojakom v Ameriki, da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat. JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St. Joliet, 111. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravniki On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)l Tc raj, kadar priđete k njemu prinesite jedno maj hno flaško vaše vode, katero bode on pregleda kemično in mikroskopično za natančno diagno so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labora toriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogi ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroški bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je t« sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gall stones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oi Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS JOS. BOZICH SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street JOLIET, ILL. Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče Postrežba izborna. Vsi dobrodošli! N. W. telefon 384. Polovico dela s perilom si prihranite, če rabite dober stroj. Mi jih imamo. Oglejte si jih! “1900”, $12.00. One Minute, $10.00. Boss, $7.50 in $8.50. Winner, $7.50. Sunshine, $10.00. Wonder, $7.50. Ocean Wave, $7.50. Western, $3.75 in $4.00. American, $7.75. Jumbo Power Washer na elektriko ali gazolin stroj, $28.CO Barrett Hardware Co, N. Ottawa St. Joliet, Illinois Joliet, ill. mO PIVO V STEKLEHICAH Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St. _ Pittsburg, Pa., 9. okt. — Vsi člani društva Matere Božje štev. 33 K. S. K. J. so naprošeni, da svoje prispevke točno plačajo za leto 1910, ker se za prihodnje leto izbira nov odbor, in tudi so potrebne nove knjige za voditev društvenega premoženja, tako da bo novi odbor imel kar bolj vse na či stem. Za pri plačevanju kazni od 25c, za spoved, katera se je vršila 21. avgusta t. L, se je nekoliko članov uprlo, da ne bojo plačali kazni. S tem se čaka še na druge, ki niso plačali, in bojo vsi Jia kazni dolžni predstavljeni Jed-noti za suspendovanje. Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. John Filipčič, I. tajnik. Waukegan, 111., 10. okt. — Dne 16. oktobra bode imelo društvo sv. Jožefa štev'. 53. K. S. K. J. svojo redno mesečno sejo, h kateri so vabljeni vsi člani, da bi se blagovolili polnoštevilno udeležili iste, ker imamo mnogo važnih stvari na programu glede desetletnice društvenega obstanka, ki se bode vršila 24. novembra t. 1. Kakor je bilo že večkrat poročano in je tudi večinoma rojakom znano, je društvo sv. Jožefa štev. 53 sklenilo, da je vsak novopristopli član prost pristopnine k društvu do meseca novembra t. 1. Dragi rojaki, čas se bliža koncu, samo ta mesec vam še gori-imenovano društvo nudi lepo priliko za male stroške pristopiti k društvu in Jednoti. Zatorej, kateri še niste pri društvu ali pa ki hočete biti zavaro-rovani pri večih, oglasite se in pristopite k društvu sv. Jožefa štev. 53. K. S. K. J., ki je najmočnejše slov. društvo v tem mestu kar se tiče članov kakor tudi v finančnem oziru. Eno samo društvo z od pet- do sedemdo-larsko podporo na teden v slučaju bolezni ne zadostuje za zdravila, kam pa zdravnik, stanovanje i. t. d. Zgledov imamo dovolj. Večkrat dobimo prošnje od bratskih društev, oziroma njih bolnih članov, v katerih nas prosijo podpore in milodarov. Žalibog, da je malokatero srce milostno, da bi pomagalo trpečemu sobratu. Marsikateri pravi, da njemu tudi ne bode nihče dal, če ga doleti bolezen. Kedo ti bode pa potem pomagal, če nisi v več društvih? Težko prisluženi denar ti v kratkem poteče; zdravniki hočejo tvoj denar, od kod ga bodeš vzel? Če si pa v društvu, si preskrbljen, ni ti se treba bati za denar. Žalostno je pa videti človeka, ki je bil pri društvih in jih opustil zaradi malomarnosti, kakor se je to že zgodilo; in po njegovi smrti so morali beračiti za pogrebne stroške; vsak tak je pokopan kakor največji revež in ljudstvo govori: kakoršno življenje, takšna smrt in pogreb. Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. John Petkovšek, tajnik. Zahvala. Društvo sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. se najprisrčneje zahvaljuje v imenu svojega člana Jakoba Pogorelc, vsem onim društvom, katera so darovala našemu bolnemu sobratu. Bog vam stotero povrni! Ely, Minn., dne 3. oktobra 1910. Dr. sv. Jožefa št. 112 K. S. K. J. Naznanilo. Članom Slov. Sokola naznanjam, da bode redna mesečna seja v nedeljo 16. t. m. dopoludne ob 9. uri namesto po-poludne. Ravno tako tudi naznanjam onim, ki žele pristopiti za mesec oktober. da naj pridejo dopoludne ob 9. uri v Math. Slanovo dvorano, ker popolu-dne ob 2. uri bomo odkorakali pozdraviti novo ustanovljenega Sokola Pol-skega. Torej uljudno vabim vse brate Sokole, da se seje polnoštevilno u-deleže, ker imamo na' programu več važnih stvari. Krepki “Na zdar” in na svidenje vam kliče: Waukegan, 111., 12. okt. 1910. Pavel Bartel, starosta. NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet. NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111. NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu. NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson | St., Joliet, 111. NAPRODAJ DOBRA HIŠA S 5 SO-bami, plinom, vodnjakom in strešno vodo, dobra ograja in drugo potrebno. Proda se poceni. John Koenig, 1115 N. Center St., Joliet, 111. NAPRODAJ SALUN BLIZU KO-lodvora na dobrem prostoru z veliko i . dvorano ter zraven tudi stanovanje i s 6 velikimi sobami. Salun se dobi po jako nizki ceni. Sedaj je tukaj dovolj dela. Dela se po vseh tovar-neh in v premogokopih, a delavcev pomanjkuje. Prodam, ker nisem pri zdravju. Prodam tudi 2 hiši po najnižji ceni z zemljiščem. Pojasnila se dobijo pri lastniku: J. Šebot, 1153 —1st St., La Salle, 111. ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA-nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St. Ant. Croation Church, Grand Ave. & Alpine St., Los Angeles, Cal. V NAJEM 4 SOBE ZA $11.00. VEČ se poizve v Hibler-jevi brivnici. M. Schlinsky. NAPRODAJ MESARIJA IN PO-slopje s stanovanjem na istem zem- ljišču, dva poslopja. Vprašaj Mrs. Mueller, 713 N. Broadway, Joliet, 111. V sredi slovenske naselbine na “hribu”. 42-3-45 POTREBUJEMO VEČ MOŽ ZA sekanje lesa za rudnike, železnice in druge potrebe. Hosta je v Curtis, 111., Minard County, blizu Petersburg, 111. Naslov: Covey, Durham Coal Co., 215 Dearborn St., Chicago, 111., ali A. C. Težak, Joliet, lil. DEČEK NAD 14 LET STAR DOBI primerno delo. Več se poizve v u-radu Amer. Slovenca. NAPRODAJ HIŠA S 6 SOBAMI in lota 104x137. Trda m mehka voda. Vprašaž v nedeljo popoldne ali zvečer na 500 N. Bluff St.,Joliet. Alojz J. Jurjevič McAlister Ave. blizu 10th St. Bell Tel. 664. North Chicago, 111. POZOR, ROJAKI! Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal. Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam. FRANK ŽAGAR, krojač, 201 Jackson St., Joliet, Illinois. KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Oba telefona 17. . Washington St., JOLIET, ILL. Prodajem zemljišča in posojujem denar. Zavarujem proti ognju poslopja in pohištva. POZOR, ROJAKI! Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše pot terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, III Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-t.=ni v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje« in firnežev. Izvršujejo se vsa kar« varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. d« /"% in več stalnega dnevnega »j dobička jamčimo našim a-* gentom z importiranimi av- strijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti. A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn. Alexander haras,»? Chicago telet. 2794 Kßtele. N. W. 2S Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. Both Telephones 26. !i hočemo tvoi denar ti lioöes naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar. JféCMAirrviyrt- CiPTME-S. /7lYP£>Y£ THEM, Tooi rnr ,3TR°IfGrJryi,S>T GtpTZtfÇ, TR.V&. W. J. LYON« Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. Joliet Steam Dye House (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Ulinor'i. Oba telefona 488. Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts. Vzletel 20,833 čevljev visoko. Petrograd, 6. okt. — Pri letanju za stavo je dosegel polkovnik Odincev v vojaškem balonu višino 20,833 čevljev. V ponedeljek je podjel lajtnant Rud-njev prvi zrakoplovni polet čez rusko glavno mesto. Po plovnji čez neko predmestje je zrakoplovec dvakrat o-krožil kupolo katedrale sv. Izaka in potem letel proti Finskemu zalivu. Razuntega sta podjela druge poskusne polete Gučkov, ki je vzel seboj so-plovca, in lajtnant Matjevič. Zadnji je dosegel višinski rekord 3,937 čevljev v zrakoplovu Bleriotove vrste. Prišteti smete dan med srečno začete, ko rabite Severov Antisepsol kot grgralo ali ustno izpiralo zjutraj, kadar vstanete. Odstranjuje kislino iz ust, čisti dih, loči mehke, obolele zobrne in ohranjuje zobe. Pravi pripravek za zdravljenje vnetih mrenic v naravnih votlinah in za mnoge druge svrhe, kakor je razloženo v knjižici, oviti okoli vsake steklenice. Cena 25c. Vsepovsod v le karnah. Izdeluje W. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 ,7^ NE MORETE opustiti prilike, ki se vam ponuja v naši prodajalni finih jesenskih in zimskih oblek. Ne glede kako dosti dela imate, si lahko odtegnete čas, da pridete v našo prodajalno in si ogledati našo ogromno zalogo blaga, ki je narejeno po najnovejši modi iz najmodernejega blaga. Obleke v naši prodajalni so najbolje in še ni bilo pritožbe. Vsakdo je zadovoljen, če nosi obleko, ki jo je kupil pri nas. Cene so razne, od $10, $15, $20, $25 do $30,00. Imamo tudi krasno zalogo deških oblek in vrhnih sukenj, ter zalogo oblek za mladeniče po primerni ceni, več ali manj kot $20.00 The Eagle 406-8-10 N. Chicago Str. JOLIET, ILLINOIS